Jakopič
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jakopiča samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
slovenski slikar
v prenesenem pomenu Jakopičeva dela
IZGOVOR: [jákopič], rodilnik [jákopiča]
BESEDOTVORJE: Jakopičev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

Jákopič -a m z -em oseb. i., psp (á) |slovenski slikar|
Jákopička -e ž, oseb. i. (á) ljud.
Jákopičev -a -o (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

Jakopičev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jakopičeva Jakopičevo pridevnik
IZGOVOR: [jákopičeu̯], ženski spol [jákopičeva], srednji spol [jákopičevo]
ZVEZE: Jakopičeva nagrada

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

Jakopičev drevored
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jakopičevega drevoreda samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
drevored v Ljubljani
IZGOVOR: [jákopičeu̯ drevorét] in [jákopičeu̯ drevorèt], rodilnik [jákopičevega drevoréda]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

ôgenj Frazemi s sestavino ôgenj:
báti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja, bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], bíti med dvéma ôgnjema, bíti vèč díma kot ôgnja, brúhati na kóga ôgenj in žvêplo, dáti rôko v ôgenj za kóga/kaj, dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému], dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému], dolívanje ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému], igráčkanje z ôgnjem, ígra z ôgnjem, igránje z ôgnjem, igráti se z ôgnjem, iméti dvé želézi v ôgnju, iméti šè êno želézo v ôgnju, iméti vèč želéz v ôgnju, íti v ôgenj za kóga, iz díma v ôgenj, klicáti na kóga ôgenj in žvêplo, kot ôgenj, kot ôgenj in vôda, metáti na kóga ôgenj in žvêplo, ôgenj v stréhi, pazíti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja, pêči kot ôgenj, pokončáti kóga/kàj z ôgnjem in mêčem, posláti na kóga ôgenj in žvêplo, prilíti ólja na ôgenj [čésa, čému], prilívanje ólja na ôgenj, prilívati ólja na ôgenj [čésa, čému], razširiti se kot ôgenj, rdéč kot ôgenj, šíriti se kot ôgenj, vróč kàkor ôgenj, z ôgnjem in mêčem, z óljem ôgenj gasíti, znájti se med dvéma ôgnjema, žgáti kot ôgenj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

slóg in slòg slóga m (ọ̑; ȍ ọ́)
1. kar je določeno z izborom in uporabo izraznih, oblikovnih sredstev v posameznem delu ali v več delih: določiti, proučevati slog; arhitekturni, glasbeni slogi; umetnostni slogi; slogi v književnosti / hiše v alpskem, panonskem slogu; biblijski slog; osebni slog pisanja / Jakopičev, Prešernov slog / ima jedrnat slog se jedrnato izraža
2. uporaba zlasti sintaktičnih jezikovnih sredstev in izrazov glede na normo: izboljševati, popravljati slog; slog šolskih nalog
3. s prilastkom skupek značilnih elementov pri opravljanju kake dejavnosti: imeti svoj delovni slog; zanimiv slog dirigiranja / publ. prilagoditi slog vožnje razmeram na cesti način
4. individualen način izvajanja športne discipline: ocenjevati dolžino in slog skoka / opraviti vaje v lepem slogu
// šport. ustaljen, predpisan način izvajanja športne discipline: plavalni slogi / plavati v slogu delfina; rokoborba v grško-rimskem slogu
5. nar. vzhodno del njive med dvema razoroma; ogon: letos ima tri sloge krompirja
● 
nar. zložiti drva v slog v skladovnico; ekspr. vse je bilo v slogu nogometne tekme hrupno, burno
♦ 
ptt odprti slog pri telegramih pisava z običajnimi črkami, številkami in drugimi znaki; tajni slog pri telegramih pisava z znaki iz skupin črk in številk, ki imajo dogovorjen tajni pomen; tisk. črkovni slog črkovne družine, ki imajo podobne značilnosti; um. časovni slog značilen za določen čas, določeno dobo; dorski, gotski slog; krajevni slog značilen za določen kraj, določeno območje; osebni slog značilen za posameznega ustvarjalca; plastični slog po lzidorju Cankarju za katerega je značilno poudarjanje plastičnosti; ploskoviti slog po Izidorju Cankarju za katerega je značilno upodabljanje s črtami in ploskvami; slikoviti slog po Izidorju Cankarju za katerega je značilno upodabljanje z barvnimi in svetlobnimi lisami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

stíl -a m (ȋ)
1. kar je določeno z izborom in uporabo izraznih, oblikovnih sredstev v posameznem delu ali v več delih: analizirati, opisati stil avtorja, dobe; oblikovati nov stil; umetnostni stili in smeri; stili v glasbi / Cankarjev, Jakopičev stil / ima jedrnat, slikovit stil se jedrnato, slikovito izraža
 
jezikosl. stil tipični izbor jezikovnih prvin v besedilu; časopisni stil časopisna zvrst jezika; lit. baladni stil; um. baročni stil; bidermajerski stil
2. uporaba zlasti sintaktičnih jezikovnih sredstev in izrazov glede na normo: izboljševati, knjiž. brusiti stil; imeti slab stil; napake v stilu
3. s prilastkom skupek značilnih elementov pri opravljanju kake dejavnosti: imeti poseben delovni stil; prikazati nov režijski in igralski stil / stil oblačenja / publ. nadaljevati zdravljenje v enakem stilu na enak način / življenjski stil stalne značilnosti človekovega ravnanja, vedenja
4. individualen način izvajanja športne discipline: ocenjevati dolžino in stil smučarskih skokov / konj je skakal v lepem stilu
// šport. ustaljen, predpisan način izvajanja športne discipline; slog: stili v plavanju, rokoborbi
● 
ekspr. ta pa ima stil se lepo oblači in uglajeno vede; iron. no, to pa res ni bilo v tvojem stilu ni bilo običajno, ni bilo primerno zate; ekspr. zabava v velikem stilu imenitna, razkošna; ekspr. politik velikega stila sposoben, znan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 6. 2024.

Število zadetkov: 7