boróvčica -e ž (ọ̄) nar. taščica: V hribu za hišo je zapela borovčica (J. Jalen)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
cvrčíkati -am nedov. (ī) redko oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati: Okrog odprtih oken so pa švigale in cvrčikale lastovice (J. Jalen)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čèrh čêrha m (ȅ é) nar. (koruzni) storž: Frčejeva Reza jih [prašiče] je vabila s sabo s čerhom turščice (J. Jalen)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
čúhati -am nedov. (ū) nar. oglašati se z zamolklim, nizkim glasom: Šopiril je [ruševec] krivce v repu, je čuhal in grulil (J. Jalen)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
gredé prisl. (ẹ̄) nar. - 1. spotoma, gredoč: grede smo se oglasili tudi pri sorodnikih
- 2. v trenutku, takoj: Sezul si je čevlje, kar oblečen legel in že grede spal (J. Jalen) ; prim. iti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
hrámpati -am in hrampáti -ám nedov. (ȃ; á ȃ) nar. hrustati: Konji so glasno hrampali seno (J. Jalen)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
járec -rca m (ā) - 1. ovčji samec; oven: čez noč mu je zmanjkalo nekaj ovc in jarec; skopiti jarce
// mn., nar. ovca sploh: Grede se je na vse strani razgledoval, kakor bi iskal zapasene jarce (J. Jalen) - 2. slabš. objesten, pohoten moški: pamet ga je zapustila, jarca starega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
možílo -a s (í) nar. možitev: Pa si res zrela za možilo (J. Jalen)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
muhováti se -újem se nedov. (á ȗ) nar. obotavljati se, obirati se: Naprej! Udari črno, kaj bi se muhovala (J. Jalen)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ógrad -i ž (ọ́) nar. ograjen prostor za živino ob pastirski koči: premišlja, kako bi tudi on svoj trop stisnil v Podlipnikovo ograd in sebe v tesno kočo (J. Jalen)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
tŕdež -a m (ȓ) - 1. slabš. neroden, okoren človek: kakšni nevzgojeni trdeži so ti ljudje
- 2. nar. trda, steptana tla: Pa naj zleze črv, če more, v trdež na dvoru, na katerega in s katerega so tolikokrat vozili s težkimi .. parizarji (J. Jalen)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.