jàma -e ž jama: Oh 'svepléna ſztrasna jama KM 1783, 296; vucsa jama KAJ 1870, 66; Steri jamo kopa KŠ 1754, 62; csi bi ſzpádnola vSzobotto vu jamo KŠ 1771, 38; ſzpadno je medtejmtoga vu edno jamo KM 1790, 20; Vtonyeni szo poganye v jamo TA 1848, 8; Vu gorécſoj jami z'zveplom BKM 1789, 193; liſzicze jame májo KŠ 1771, 201; Gyamo mi ſzkopavsi vu nyou ſzo ſzpadnoli Szami BKM 1789, 311; Gödör; graba, djama KOJ 1833, 157
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
jama -e ž jama:
gori hozhem vſtati s'te jame rod. ed. te nezhistosti ǀ najde jagnata bliſu ſvoje jame rod. ed. ǀ Vy pak ſte jo ſturili k' eni Rasbojnski jami daj. ed. ǀ mojmu blishnimu ſim ushe jamo tož. ed. perpravil ǀ Inu ta Kateri jamo tož. ed. drugem Koppa ſam noter pade ǀ vaſs blishni je v'jamo tož. ed. tiga bushtva padil ǀ je perſilena ſe udrejti v'tajſto globako iamo tož. ed. ǀ Iob je molil na gnoiu, Daniel pak v'jami mest. ed. teh levou ǀ Danjel nej bil od levu v'tei Babilonski iami mest. ed. reſtargan ǀ teh mertvih jame im. mn. ſe ſo odperle ǀ ta divia, inu vſtekla ſverina pride is ſvojh jam rod. mn. ǀ ſo gori vſtali, inu ſo naprej shli is jamm rod. mn. ǀ v' paklenske jame tož. mn. ſe tekli ſe skriti ǀ Vidili ſo te lazhne inu poshresh leve, inu medvede … iame tož. mn. polne kazh ǀ v'ſuojh blatnih iamah mest. mn. leshè ǀ de bi s'laternami fliſsik ijshali pod semlò v'iamah mest. mn. Iudje
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
nagíbati, -gȋbam, -bljem, vb. impf. ad nagniti; 1) neigen; n. glavo, Cig.; kupico n., das Glas öfters an den Mund ansetzen, Mur.; n. se, sich neigen; k jami se n., Trub.; n. se na polom, zum Zusammensturz sich neigen, ZgD.; — n. se na kislo, säuerlich werden, C.; n. se na rdeče, ins Rothe übergehen, C.; — 2) zu bestimmen o. zu bewegen suchen, anleiten, Cig., Dalm., nk.; ne nagiblji mojega srca na kaj hudega, Dalm.; naša srca k sebi nagiblje, Dalm.; — 3) ein wenig biegen, ankrümmen, Cig.; — 4) koso n., die Sense schärfen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (LjZv.); (prim. nagnilo).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
razbojn(i)ski -a prid. razbojniški:
Vy pak ſte jo ſturili k' eni Rasbojnski daj. ed. ž jami ǀ v' tatuinski, inu rasbojnski tož. ed. m ſtan ſe ſo podali ǀ de ſo vuoli, teletta, inu golobe predajali, inu s'zerkvi Boshje eno rasbojnsko tož. ed. ž jamo ſturili ǀ kakor Iudy, kateri s'hishe Boshje, ſo bily ſturili eno raſbojnsko tož. ed. ž jamo Če je beseda tvorjena in → razbojnik, je upravičen nastavek razbojniski, če je tvorjena iz → razbojen, pa razbojnski.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.
zagółbniti, -gȏłbnem, vb. pf. einsinken, Jan.; v grehih zagrezniti ali z., Krelj; stecken bleiben, Trub.-Mik.; ajdje so zagolbnili v jami, Trub.; (pren.) srca v težkih mislih zagolbnjena in potopljena, Trub.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 6. 2024.