gôra -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
hijéna -e ž (ẹ̑) 1. afriška ali azijska zver, ki se hrani z mrhovino: sestradane hijene so planile po mrtvi živali;
iz puščave se je razločno slišalo zavijanje hijen;
vojaki so kot hijene stikali po zapuščenih domovih
♦ pal. jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah2. slabš. grabežljiv, izkoriščevalski, brezobziren človek: kaznovati bi bilo treba vse tiste prekupčevalske hijene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
hijéna brlógarica -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
jámska hijéna -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
jámska ílovica -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
jámska klíma -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
jámska próga -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
jámska škráplja -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
jámska toplíca -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
jámska vlága -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
jámski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na jamo:a) jamski požar;
jamsko zračenje / jamski delavec, električar; jamski vagonček, voziček; jamska črpalka; jamska stojka pokončna podpora v jami, zlasti na odkopih; jamska svetilka svetilka, ki jo uporabljajo rudarji v rudnikihb) jamski pajki, polži;
jamske živali / jamski vhod; jamske poti c) jamsko bivališče primitivnega človeka / jamske podobe
♦ antr. jamski človek človek iz ledene dobe, ki je živel v votlinah, jamah; ledenodobni človek; les. jamski les okrogli les, ki se uporablja za utrjevanje rovov v rudnikih; mont. jamski plin plin, ki se pojavlja v premogovnikih, zlasti metan; pal. jamski lev levu podobna izumrla zver iz mlajše ledene dobe; jamski medved izumrli medved iz mlajše ledene dobe; jamska hijena izumrla hijena iz mlajše ledene dobe, ki je živela v votlinah; zool. jamska kozica kozica z velikimi tipalnicami, ki živi v podzemeljskih jamah, Troglocaris schmidti; jamska mokrica mokrica, ki živi v podzemeljskih jamah, Titanethes albus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
JamskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Jamskega samostalnik moškega spolaPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
pripadnik kraške plemiške družine
v množini Jamski kraška plemiška rodbina
IZGOVOR: [jámski], rodilnik [jámskega]
BESEDOTVORJE: Jamski, Jamska, jamski
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
jámsko podnébje -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
jámščarica -e ž (ȃ) knjiž. jamska svetilka: medla svetloba jamščaric;
rudarji z jamščaricami v rokah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kápniški kápniška kápniško pridevnik [kápniški] STALNE ZVEZE: kapniški steber ETIMOLOGIJA: ↑kapnik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kobílica kobílice samostalnik ženskega spola [kobílica] 1. žuželka navadno zelene, rjavkaste barve z večjimi očmi in dolgimi skakalnimi nogami; primerjaj lat. Orthoptera 1.1. navadno v množini ta žival kot hrana, jed
2. navadno ekspresivno kobila, zlasti manjša
3. ploščica na trupu godala ali brenkala, čez katero so napete strune
4. iz pomorstva vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna
STALNE ZVEZE: jamska kobilica, kobilica selka, puščavska kobilica FRAZEOLOGIJA: kot kobilice, skakati kot kobilica ETIMOLOGIJA: ↑kobila
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kôzica2 tudi kozíca -e ž (ó; í) nav. ekspr. manjšalnica od koza: pasti kozice / tesarska kozica
♦ zool. kozica močvirska ptica z meketajočim glasom v času parjenja, Gallinago gallinago; kozice prosojni in rahlo bočno stisnjeni rakci tankih nog, ki živijo zlasti v morju, Natantia; jamska kozica kozica z velikimi tipalnicami, ki živi v podzemeljskih jamah, Troglocaris schmidti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
močeríl močeríla samostalnik moškega spola [močeríl] tudi [močeríu̯ močeríla] iz zoologije dvoživka z dolgim vitkim telesom, krajšim repom, kratkimi vitkimi nogami, zakrnelimi očmi in kožo brez pigmenta, ki živi v podzemnih vodah dinarskega krasa; primerjaj lat. Proteus anguinus; SINONIMI: iz zoologije beli močeril, iz zoologije proteus
STALNE ZVEZE: beli močeril, črni močeril ETIMOLOGIJA: iz slovan. *močerъ ‛deževnik, mokra golazen’ iz ↑močiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
rudárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na rudarje ali rudarstvo: težko rudarsko delo / rudarska čelada; rudarska svetilka jamska svetilka / rudarski inženir, tehnik / rudarsko naselje / rudarska šola / pozdraviti z rudarskim pozdravom: srečno
♦ pravn. rudarsko pravo pravo, ki ureja pravna razmerja v rudarstvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
sekírica -e ž (í) manjšalnica od sekira: sekati s sekirico;
ostra sekirica / gasilska, jamska sekirica
● zastar. zabeležiti melodijo s sekiricami z notami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
spéleobiologíja -e [ijo] ž, pojm. (ẹ̑ȋ) |jamska biologija|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
spevoígra -e ž (ȋ) gled. igra s pevskimi vložki: uprizoriti spevoigro;
Vilharjeva spevoigra Jamska Ivanka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
stójka -e ž (ọ̑) pokončna podpora: postaviti, zamenjati stojke;
podpreti poškodovane strope s stojkami;
jeklena, lesena stojka / jamska stojka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
svetílka -e [zoološko tudi svetiu̯ka] ž (ȋ) priprava, ki prižgana oddaja svetlobo: postaviti svetilko na mizo;
svetilka s steklenim ohišjem / svetilka sveti, ugaša, utripa; prižgati svetilko / cestna, stropna, talna svetilka; električna, plinska svetilka; jamska svetilka ki jo uporabljajo rudarji v rudnikih; naglavna svetilka ki se nosi na glavi; prenosna, stoječa svetilka; signalna, varnostna svetilka; žepna svetilka; svetilka na olje, petrolej
♦ aer. obrobna svetilka talna svetilka, ki na letališču označuje obrobje vzletno-pristajalne steze; bot. svetilka visoka rastlina z drobnimi cveti v pokončnih socvetjih, Cimicifuga; elektr. kremenova svetilka z živosrebrovo žarnico iz kremenovega stekla, ki prepušča ultravijolične žarke; kem. acetilenska svetilka; zool. morske svetilke planktonske morske živali cevaste oblike, ki se ponoči močno svetijo, Pyrosomidae
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
svetílka -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
škráplja -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
transverzála transverzále samostalnik ženskega spola [transverzála] 1. daljša označena pot, na kateri se ob obisku določenih krajev, točk, vrhov zbirajo žigi
2. glavna prometna pot čez večje ozemlje
3. ekspresivno zaporedje, niz med seboj povezanih enot v okviru celote
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Transversale, prvotno ‛prečna pot’, glej ↑transverzalen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
troglodít -a m (ȋ) 1. človek, ki prebiva v jamah, votlinah: jamska bivališča trogloditov;
prazgodovinski trogloditi 2. knjiž., ekspr. grob, neizobražen človek: ta človek je pravi troglodit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zakrasélost -i ž
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
želéznica -e ž (ẹ̑) načrtno speljana pot s tirnicami za promet s tirničnimi vozili: železnica teče skozi sotesko;
zgraditi železnico;
stanovati ob železnici;
prevažati tovor po železnici;
elektrifikacija železnic;
gosta mreža železnic / dvotirna, enotirna, ozkotirna železnica; gozdna, industrijska, jamska železnica; južna železnica v stari Avstriji železniška proga od Dunaja do Trsta; nadzemna, podzemna železnica; transsibirska železnica / električna cestna železnica / kupiti otroku železnico igračo, ki predstavlja železnico
♦ žel. zobata železnica za večji vzpon, pri kateri je med tirnicama zobata letev, v katero prijemlje zobnik lokomotive// prevozno sredstvo na taki poti, zlasti vlak: potovati z letalom in železnico // podjetje, ki se ukvarja s prometom po takih poteh: biti zaposlen pri železnici; državne železnice
● pog. hoče (iti) k železnici v železniško službo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
žíčnica -e ž (ȋ) 1. naprava za prevoz oseb ali tovora, pri kateri se breme pomika po vrvi, napeti med podporami: zgraditi žičnico;
peljati se z žičnico;
obratovanje žičnice;
zgornja postaja žičnice / enosedežna žičnica osebna žičnica, ki ima na določeni razdalji po en sedež; kabinska žičnica; krožna žičnica osebna žičnica, pri kateri se kabine ali sedeži gibljejo med postajama v isti krožni smeri; nihalna žičnica pri kateri se vlečna vrv pri eni vožnji premika naprej, pri drugi nazaj
♦ mont. jamska žičnica za prevoz premoga, rude v rudniku; teh. težnostna žičnica po kateri se premika tovor zaradi lastne teže2. navadno v zvezi hmeljna ali hmeljska žičnica ogrodje iz drogov in žic za oporo hmeljevim trtam: postaviti hmeljno žičnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
živál -i [živau̯] ž (ȃ) 1. bitje, ki se hrani z organskimi snovmi, ima čutila in se navadno lahko premika: žival napade, se pase, pogine;
gojiti, pariti, udomačiti živali;
lov. žarg. položiti žival na dlako ustreliti jo;
dolgodlaka, krotka, škodljiva, velika žival;
žival z dolgim repom;
čreda živali;
trpi kot žival zelo / divje, domače živali; jamska, morska žival; male živali hišni ljubljenčki; klavna, molzna, plemenska, vprežna žival; mesojeda, rastlinojeda žival; sveta žival; ekspr. kralj živali lev / v različnih religijah daritvena žival; v muslimanskem in judovskem okolju nečista žival / mesar razkosa žival truplo zaklane živali / človek je žival, ki misli in govori
♦ agr. dobro izkrvavela žival ki ji je ob zakolu odtekla vsa kri; pitovna žival; biol. določiti žival po značilnostih ugotoviti njeno sistematsko pripadnost; dvospolna, enospolna žival; enocelične, mnogocelične živali; nižje živali nevretenčarji; lov. odstreliti bolne, stare živali; lovna žival; med. poskusna žival; vet. male živali domače živali razen goveda, konja; nadgrajena žival ki ima zadnji del hrbta višji od sprednjega; zool. žival bitje, ki se hrani s snovmi, nastalimi v drugih organizmih, iz celic brez trdne stene, sposobno čutenja, premikanja; hladnokrvna, mrzlokrvna, toplokrvna žival; lihoprsta žival // ed., ekspr. več živali, živali: vsa žival v hlevu je bila mirna / gozdna žival je prilezla iz skrivališč 2. igrača, ki predstavlja žival: v trgovini z igračami kupiti kakšno žival;
gumijasta, plišasta žival;
žival iz plastike 3. ekspr. bitje, ki ne čustvuje, misli: takega trpljenja še žival ne bi prenesla;
za nekatere ljudi so bili delavci samo živali;
ravnati s kom kot z živaljo // bitje, katerega življenje in ravnanje določajo telesne potrebe, nagoni: človek je včasih žival / v ljudeh je veliko živali imajo veliko lastnosti, značilnih za živali / moški so včasih pohotne živali / kot psovka ti žival nesramna 4. ekspr. surov, hudoben človek, zlasti moški: užalili so ga in ta žival jih je hotela kar postreliti / kot psovka o ti žival, kar na cesti si jih pustil 5. ekspr. zelo delaven, potrpežljiv človek, zlasti ženska: ta žival se bo še pretegnila / uboga žival, kako se trudiš 6. ekspr., v povedni rabi, s prilastkom izraža, da je osebek tak, kot ga določa prilastek: njegova žena je mlada in prijazna žival / on je pomembna žival ima pomemben položaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.