Bistriški jarek
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bistriškega jarka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina v severni Sloveniji
IZGOVOR: [bístriški járək], rodilnik [bístriškega járka]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

bláto Frazemi s sestavino bláto:
iz bláta v lúžo, iz lúže v bláto, izvléči kóga/kàj iz bláta, izvléči se iz bláta, obmetávanje z blátom, obmetávati kóga z blátom, pogrézati se v bláto [čésa], potégniti kóga/kàj iz bláta, potégniti se iz bláta, vláčiti kóga/kaj po blátu, vléči kóga/kàj po blátu, zagáziti v bláto [čésa], znájti se v blátu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dokopáti -kópljem tudi -ám dov., dokôplji dokopljíte, tudi dokôpaj dokopájte; dokôpal (á ọ́, ȃ)
1. končati kopanje: dokopali smo; dokopati temelje
2. kopati do določene meje: dokopali so do polovice vinograda; dokopal je do skale
3. dodatno, zraven kopati: dokopal je še del jarka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

dokopáti -kópljem tudi dokopáti -ám dov.; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) kaj ~ še del jarka; ~ temelje; dokopati do česa ~ ~ polovice vinograda
dokopáti se -kópljem se tudi dokopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) ~ ~ skozi sneg v zavetišče; poud. dokopati se do česa ~ ~ ~ spoznanja |s trudom priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

drážnica -e ž (ȃ) gozd. |podaljšek odtočnega jarka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izgrábiti, -grȃbim, vb. pf. raffend herausschaffen; — herausrechen; i. listje iz jarka.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izkobacáti se -ám se tudi skobacáti se -ám se dov. (á ȃ)
nav. ekspr. s težavo priti iz česa: otrok se je izkobacal iz posteljice; izkobacal se je, zastar. izkobacal je iz jarka / komaj se je izkobacal iz avtomobila; prim. skobacati se

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izkobacáti se -ám se dov. izkobacánje; drugo gl. kobacati (á ȃ) |s težavo, nerodno priti iz česa|: iz česa ~ ~ ~ jarka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izpírati -am nedov.
1.
kaj z vodo ali drugo tekočino (dokončno) čistiti
SINONIMI:
2.
kaj z vodo ali drugo tekočino odstranjevati zlasti umazanijo
SINONIMI:
izmivati, odplakovati, knj.izroč. prati
3.
kaj odstranjevati kaj drobnega s trajnim ali ponavljajočim se tokom
SINONIMI:
ekspr. odplakovati
4.
kaj v vodi ločevati koristne rudnine ali premog od jalovine
SINONIMI:
mont. prati
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik izpirati film
GLEJ ŠE SINONIM: prati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

izpláti, -pǫ́ljem, vb. pf. 1) ausschöpfen: Cig., Jan.; i. vodo iz jarka z lopato, ausschaufeln, Cig.; vodo iz čolna i., Z.; mošt i. iz kadi, Vrtov. (Vin.), jvzhŠt.; — durch Schöpfen leer machen: i. mlako, SlGor.; — 2) durch Schwingen reinigen, ausschwingen; i. oves, pšenico; pšenico s plevami i., = das Kind mit dem Bade ausgießen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

iztrẹ́biti, -im, vb. pf. 1) als untauglich ausmerzen, wegputzen; blato, glen i. iz jarka; — ausscheiden (zool.), Cig. (T.); — eliminieren, Cel. (Ar.); — ausrotten, vertilgen, Mur., Cig., Jan.; — 2) (durch Ausmerzung, Ausscheidung des Untauglichen) reinigen, putzen, i. drevje, zelje, solato; i. si zobe, sich die Zähne ausstochern; i. gozd, einen Wald durchlichten, Cig.; črešnje so se zelo iztrebile, t. j. mnogo jih je, preden so dozorele, popadalo z drevesa; — i. jarek, einen Graben ausräumen, ausputzen; — i. zaklano žival, ausweiden; — i. želodec, den Magen reinigen; — i. se. den Mastdarm entleeren; i. se, sich der Nachgeburt entledigen; — iztrebi se od tod! packe dich fort! Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izzidáva -e ž (ȃ)
glagolnik od izzidati: izzidava jarka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

járek2 -rka -o prid. (á)
star. zelo svetel, bleščeč: jarka luč, svetloba; jarko sonce / jarka belina zob / jarek pogled / jarke barve živahne, žive
// močen, silovit: govoriti z jarko jezo; jarka sila njegove lirike / jarke besede
● knjiž. pokazati se v jarki luči zelo jasno, očitno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

jȃrək, -rka, m. 1) der Graben; iz vretine (se napravi) jarek, iz jarka pa potok, ogr.-Valj. (Rad); mladost je norost: črez jarek skače, kjer je most, Zv.; odtočni j., der Ableitungsgraben, Levst. (Močv.); — tiefes Thal, die Schlucht, Mur., Cig., Jan., C., Nov., jvzhŠt.; — 2) jama, ki vodo požira, das Saugloch, Dane (Notr.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

járek -rka m jarek: vö je ſou zvucsenikmi prejk Kedron járka KŠ 1771, 324; Té je, liki drêvo pri járki poszadjeno TA 1848, 3; Máli potoci sze járci ('zile) zovéjo KAJ 1870, 107; Pouleg járkov ſze práj dr'zijo fticze nebeſzke BKM 1789, 6; pren. Vtvoji 'zlakouv járki blato Moji grejhov zeperi KŠ 1754, 259

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

jȃrka, f. 1) eine Sommerfrucht (z. B. der Sommerrogen, der Sommerweizen), Cig., C.; — 2) = junge Henne, Z., SlGor.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Jordanski tektonski jarek
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jordanskega tektonskega jarka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
dolina v Jordaniji
IZGOVOR: [jórdanski tektónski járək], rodilnik [jórdanskega tektónskega járka]
PRIMERJAJ: jordanski, Dolina Jordana

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Kèdron -a m Kedron: prejk Kedron járka KŠ 1771, 324

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kláda Frazemi s sestavino kláda:
bíti vklénjen v kládo, dáti kóga v kládo, kláda kládasta, kláda leséna, kláda pijána, kláda pijánska, lén kot kláda, léna kláda, ležáti kàkor kláda, ležáti kot kláda, pásti kot kláda, pijàn kot kláda, spáti kot kláda, státi kot kláda, tŕd kot kláda, vkleníti kóga v kládo, zaspáti kot kláda

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Kobánski blók -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

Marianski jarek
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Marianskega jarka in Marijanski jarek Marijanskega jarka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
morski jarek v Tihem oceanu
IZGOVOR: [marijánski járək], rodilnik [marijánskega járka]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

máslo Frazemi s sestavino máslo:
bíti kàkor iz másla, bíti kot iz másla, bíti máslo kóga, bíti [mêhek] kot máslo, iméti máslo na glávi, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, íti kot po máslu, têči kot po máslu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

môčen -čna -o prid.
1.
ki je sposoben opravljati naporno fizično delo
SINONIMI:
krepek, star. hrust, star. hrustast, star. jak2, ekspr. korenjaški, ekspr. silen
2.
ki je sposoben prenašati duševne napore
SINONIMI:
trden, star. jak2, ekspr. trpežen
3.
ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo
SINONIMI:
trden, ekspr. jeklen, ekspr. krepek, ekspr. železen
4.
ki ima veliko mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije
SINONIMI:
trden, ekspr. silen
5.
ki po splošni telesni razvitosti presega navadno stopnjo
SINONIMI:
knj.izroč. jeder, knj.izroč. jedren, ekspr. krepek
6.
v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri
SINONIMI:
7.
ki presega navadno, običajno stopnjo glede na učinek, posledico
SINONIMI:
hud1, ekspr. divji1, ekspr. grozen, ekspr. peklenski, ekspr. silen, ekspr. silovit, ekspr. strahovit, redk. težek, ekspr. togoten, knj.izroč. vseprešinjajoč
8.
ki presega navadno, običajno stopnjo glede na obseg, količino
SINONIMI:
ekspr. krepek
9.
ki presega navadno, običajno stopnjo glede na čutno zaznavnost
SINONIMI:
ekspr. divji1, ekspr. gromozanski, ekspr. grozanski, ekspr. krepek, ekspr. mogočen, ekspr. nečloveški, ekspr. silen, ekspr. silovit, ekspr. strašanski, ekspr. viharen, knj.izroč. vseprediren
10.
ki presega navadno, običajno stopnjo glede na stopnjo pojavljanja, obstajanja
SINONIMI:
ekspr. divji1, star. jarek2, ekspr. mogočen, zastar. neodoljiv, knj.izroč. neudržan, knj.izroč. neudržen, ekspr. nezadržen, ekspr. nezadrževan, ekspr. silen, ekspr. silovit, ekspr. titanski, ekspr. viharen, ekspr. vulkanski, ekspr. žgoč, ekspr. živ2
GLEJ ŠE SINONIM: debel, hranljiv, hud1, izrazit, trden, velik, zmogljiv
GLEJ ŠE: lahek, šibek1, šibek1, šibek1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

múlda ž (ȗ)
jarek za odtok tekočine s ceste, tlakovanih površin: odvodnjavanje je urejeno z muldo v granitnih kockah; vozišče, bankine in mulda / obcestna mulda
// grad. žarg. navadno betonski element koritaste, trikotne oblike za gradnjo takega jarka; koritnica: betonska mulda z dimenzijami 40-krat 50-krat 10 cm

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

napustiti ► naˈpistit -in dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

obzidáva -e ž
postavitev zida okrog česapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. izzidava

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

poglábljanje -a s
postopek, s katerim se dela, naredi kaj (bolj) globokopojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. globljenje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

poglobítev -tve ž (ȋ)
1. glagolnik od poglobiti: poglobitev jarka / poglobitev in razširitev gospodarskega sodelovanja / strokovna, znanstvena poglobitev problema; poglobitev znanja
2. zastar. izdolbina: zapolniti vse poglobitve v matici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

poglobítev -tve ž, pojm. (ȋ) ~ jarka; ~ sodelovanja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ponta [póntanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

klančina na zunanji strani obrambnega jarka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

potrẹ́biti, -im, vb. pf. allmählich (das Unbrauchbare) ausscheiden, durch solche Ausscheidung putzen, säubern, reinigen; p. blato iz jarka; p. jarek; p. mah po drevju; p. drevje; p. želodec, den Magen reinigen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

prekoráčenje -a s (ȃ)
glagolnik od prekoračiti: prekoračenje jarka / prekoračenje državne meje / prekoračenje cen / prekoračenje rokov / prekoračenje zakona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

preskòk -óka in -ôka m (ȍ ọ́, ó)
glagolnik od preskočiti: zbrati moči za preskok jarka / preskoki razburkanih misli / za preskok v drug politični tabor je pričakoval nagrado / preskok iz stila v stil / preskok vrstice pri izpisovanju
● publ. opaziti preskok v kvaliteti storitev hitro izboljšanje; knjiž. jemati vzorce na preskok po naključnem izboru
♦ alp. preskok skok čez skalno ali ledeniško razpoko ali čez vrzel med skalnimi kladami; filoz. preskok kvantitete v kvaliteto po Heglu zakon, po katerem nastane sprememba kvalitete zaradi kopičenja kvantitativnih sprememb; jezikosl., lit. preskok nepovezanost, neskladnost v stavčni zvezi, včasih namerna; šport. preskok prehod čez telovadno orodje s skokom, pri katerem si telovadec med letom pomaga s hipno oporo na rokah; teh. potrebna napetost za preskok električne iskre

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

preskòk -óka in preskòk -ôka m, pojm. (ȍ ọ́; ȍ ó) ~ jarka; ~ kvantitete v kvaliteto; števn., šport. ~i čez kozo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

prestopíti in prestópiti -im dov. (ī ọ́ ọ̑)
1. s korakom priti čez kaj: jarka ni mogel prestopiti; prestopiti kamen, na tleh ležečo vejo; prestopil je tri stopnice
// priti na drugo stran česa: prestopili so reko Savo / prestopiti državno mejo
2. med potovanjem iti z enega prevoznega sredstva na drugo: v Ljubljani moraš prestopiti; prestopiti z enega letala na drugo, z vlaka na avtobus; do tukaj sem dvakrat prestopil
3. s predlogom spremeniti, menjati:
a) okolje glede na delovanje, aktivnost: iz tega kluba je več nogometašev prestopilo k Olimpiji; prestopiti na drugo šolo / vsa skupina je prestopila k nasprotniku; prestopiti na stran zaveznikov
b) pripadnost glede na (nazorsko) prepričanje, čustvovanje: prestopiti v protestantsko vero / prestopiti k opoziciji; prestopil je v nasprotni politični tabor
4. nav. ekspr. narediti drugače, kot zahtevajo predpisi, zakoni, načela; prekršiti: nobenega sporazuma ni prestopil; prestopiti pravilo, zakon
5. preseči2: temperatura tam večkrat prestopi trideset stopinj Celzija / prestopiti pooblastila
● reka je prestopila bregove tekoč čez rob se je pojavila na razmeroma veliki površini; prestopiti prag ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; ekspr. letos je prestopil šolski prag je šel prvič v šolo; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom več šel k tem ljudem
♦ šport. igralec je prestopil stopil na igrišču čez črto, do katere se sme iti, gibati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pretóčen -čna -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na pretok: povečati pretočne zmogljivosti jarka / pretočna cev; pretočna naprava / meriti pretočno količino vode / prometno bolj, manj pretočen odsek; slabo pretočna cesta; ministrstva naj ne bi bila ozka grla, temveč pretočne institucije
♦ elektr. pretočna elektrarna hidroelektrarna brez večjega akumulacijskega bazena; grad. pretočno polje jeza odprtina, skozi katero lahko teče voda čez jez, skozi jez; teh. pretočni bojler bojler, v katerem se voda greje, ko teče skozenj
2. ki se prenaša prek interneta ali drugih omrežij in se predvaja sprotno ali z majhno zakasnitvijo: pretočni video; pretočne datoteke; pretočna glasba; pretočno predvajanje zvoka / pretočne vsebine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

prsobrán -a m (ȃ)
voj. nasip iz zemlje, kamenja ob zunanjem robu strelskega jarka, položaja, ki varuje vojaka pred izstrelki: pogledati čez prsobran; vojak je naslonil puško na prsobran
// zid, zaklon pred strelskim položajem sploh: ob cesti so naredili prsobran iz drevesnih debel, iz vreč peska

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

skobacáti se -ám se dov. skobacánje; drugo gl. kobacati (á ȃ) ~ ~ izza mize; ~ ~ s postelje; ~ ~ na noge; skobacati se iz česa ~ ~ ~ jarka izkobacati se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tektónska dolína -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

víličiti se in vilíčiti se -im se nedov. (í ȋ; í ȋ)
knjiž. cepiti se, vejiti se: žila, živec se viliči / grapa se viliči v dva jarka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zasíp -a m (ȋ)
1. glagolnik od zasipati: zasip jame, jarka; zasip opuščenega rudnika / zasip temeljev hiše / ročni, strojni zasip
♦ mont. mokri zasip zasipanje odkopa z zmočenim materialom; suhi zasip zasipanje odkopa s suhim materialom
2. material, s katerim se kaj zasipa, zasuje: dovoz zasipa / rečni zasipi
3. agr. zasipna jama, zasipnica: spravljati repo v zasip

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zasípanje -a s
zapolnjevanje, zapolnjenje praznega prostora s čim sipkim, drobnimpojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

Število zadetkov: 42