imeníkSSKJ -a m (í) rač.
zbirka datotek, ki so shranjene na danem pogonu; direktorij: ustvariti imenik; glavni imenik; uporabniški imenik; Delo z datotekami bi mi bilo bolj jasno, če bi poznala ureditev diska – glavni imenik, podimenik E (↑)imé
krítičniSSKJ -a -o prid. (í) krítična jávnost -e -i ž (í, á)
posamezniki ali skupina ljudi, ki kritično presojajo predvsem delo vlade in aktualna družbena dogajanja: strokovna kritična javnost; biti na očeh kritične javnosti; Jasno je, da se v tem uradnem odgovoru skriva prezir do tiska in kritične javnosti
krítična mása -e -e ž (í, ȃ)
najmanjša stopnja, količina česa, potrebna za začetek spremembe: doseči kritično maso; kritična masa ljudi; pomanjkanje kritične mase; Kulturni projekti na tako majhnem trgu, kot je Slovenija, težko ustvarijo kritično maso, ki bi jim pomagala živeti in uspeti samo na podlagi prodajne, ekonomske logike
médijskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́) médijska vôjna -e -e ž (ẹ́, ó)
dalj časa trajajoče prepiranje, spopadanje prek medijev: Objava tajnih dokumentov je sprožila pravo medijsko vojno
médijski atentát -ega -a m (ẹ́, ȃ)
silovit napad prek medijev: Namen te oddaje je bil vsekakor medijski atentat na politika
médijski dogódek -ega -dka m (ẹ́, ọ̑)
v medijih zelo odmeven, velik, pomemben dogodek: Globalni medijski dogodek je opozoril na prihajajočo krizo
médijsko prisl. (ẹ́)
medijsko oglaševati; medijsko pokrivati; Drugi sodni korak v medijsko odmevnem primeru je storjen, že konec junija pa bo jasno, kakšno bo nadaljevanje
mêhkiSSKJ -a -o prid. (é) ki ima blažji, postopni učinek: mehki dejavniki; mehki zagon elektromotorjev; Mehki terorizem mora imeti odmevni prostor E = stcslov. mękъkъ, hrv., srb. mȅk, rus. mjágkij, češ. měkký < slovan. *mękъkъ iz ide. *menHk- 'tlačiti, stiskati, tolči'mêhka dróga -e -e ž (é, ọ́)
mamilo, ki navadno ne povzroča odvisnosti: Zakon vsebuje jasno ločnico med trdimi in mehkimi drogami
mêhka pornografíja -e -e ž (é, ȋ)
pornografija, za katero so značilni manj nazorni prikazi golih teles: Nov erotični mesečnik je izdalo založniško podjetje, ki izdaja mehko pornografijo
mobílniSSKJ -a -o prid. (ȋ) mobílna híša -e -e ž (ȋ, í)
hiša, navadno počitniška, ki jo je mogoče odpeljati na drugo lokacijo: Gasilci se še vedno spopadajo s tremi požari, ki so v štirih dnevih uničili približno tisoč domov, od več milijonov dolarjev vrednih vil do mobilnih hiš
mobílna telefoníja -e -e ž (ȋ, ȋ)
prenašanje govora, sporočil z mobilnim telefonom; prenosna telefonija: operater mobilne telefonije; uporabnik mobilne telefonije; Še vedno ni jasno, ali sploh in koliko mobilna telefonija ogroža naše zdravje
mobílni telefón -ega -a m (ȋ, ọ̑)
manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; GSM (1), mobi1, mobilec, mobilnik, mobitel, prenosni telefon: Planinca je rešil mobilni telefon, saj je po padcu sam poklical reševalce
mobílno omréžje -ega -a s (ȋ, ẹ̑)
brezžično omrežje radijskega signala, prek katerega deluje mobilni telefon: analogno ali digitalno mobilno omrežje; cena minute pogovora iz fiksnega v mobilno omrežje; Za nižje cene pogovorov med obema mobilnima omrežjema bi moral biti dosežen konsenz obeh operaterjev
mobílno straníšče -ega -a s (ȋ, í)
navadno premično stranišče, zlasti na gradbiščih in javnih prireditvah, ki namesto vode učinkuje z dezinfekcijsko tekočino za razkuževanje in nevtralizacijo vonjav; kemično stranišče, prenosno stranišče: Na koncertu na prostem so postavili več mobilnih stranišč
plavajóčiSSKJ -a -e prid. (ọ́) v matematiki plavajóča vêjica -e -e ž (ọ́, ȇ) rač.
način s hranjevanja realnih števil, od zelo velikih do zelo majhnih: cela števila in števila s plavajočo vejico; Ker vemo, da je vrednost v plavajoči vejici lahko zapisana v več oblikah, nam je jasno, da vse tri vrednosti predstavljajo logično število 12
prodátiSSKJ -dám dov. (á) prodáti mèglo -dám -- dov. (á, ə̀) ekspr.
zavesti, prepričati koga v kaj z nejasno, neutemeljeno razlago brez logičnih povezav: V predvolilnem času je oblast ljudstvu prodala meglo, ki ji lahko nasedejo le tisti, ki jim še danes ni jasno, v čem je razlika med certifikati in delnicami
slániSSKJ -a -o prid. (á) slána žétev -e -tve ž (á, ẹ̑)
pospravljanje soli na solinah; žetev soliSSKJ: Če računamo, da povprečno priden solinar pridela kakih sedem do osem ton soli na dan (vsako tono je treba trikrat obrniti), je jasno, da bo pospravljanje slane žetve še trajalo
brezazbéstni -a -o prid. (ẹ̑)
ki ne vsebuje azbesta: brezazbestne plošče; Po nam dostopnih informacijah tudi še ni jasno, kateri od 20 vrtcev in šol, ki so bili uvrščeni na lanski prednostni seznam, imajo danes brezazbestno streho E iz brez azbésta
dekanováti -újem nedov. (á ȗ)
1. biti dekan, opravljati dekanske posle: predavati in dekanovati na visoki šoli; Zdaj je povsem jasno, kaj privablja študente na visokošolsko institucijo, ki ji dekanuje znani profesor
2. biti predstojnik dekanije: Tam je župnikoval in dekanoval vse do upokojitve E (↑)dekàn
dojênčica -e ž, člov. (é)
deklica do prvega leta starosti: Mlajša hči si je pri 20. mesecu preprosto odpela pleničko ter jasno in odločno povedala, da pleničk ne bo več nosila, češ da ni več dojenčica E (↑)dojênec
eldeêsovec -vca m, člov. (ȇ)
član, pristaš Liberalnodemokratske stranke ali Liberalne demokracije Slovenije; LDS-ovec: nekdanji eldeesovci; Nikdar mi ni bilo jasno, zakaj bi z elektriko, zavarovalnico ali bolnišnico bolje upravljal eldeesovec kot esdeesovec ali obratno E ↑LDS-ovec
é-naslòv -ôva m (ẹ̄-ȍ ẹ̄-ó)
naslov za pošiljanje in sprejemanje elektronske pošte, sestavljen iz standardiziranega zapisa, katerega srednji del je znak @; elektronski naslov, e-poštni naslov: brezplačen e-naslov; Kakor koli že, če vam kaj ne bo jasno, je tam nekje tudi njegov e-naslov, pa mu pišite E ↑é- + (↑)naslòv
klíkniti -em dov. (í ȋ)
1. pritisniti navadno levi gumb na računalniški miški in s tem izbrati možnost, funkcijo, prikazano na zaslonu računalnika; poklikati (2): klikniti ikono; Zanimivo je, da na klasični spletni oglas klikne približno 0,5 odstotka ljudi, medtem ko na videooglas na spletni strani klikne tudi do dva odstotka uporabnikov
2. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku doživeti nenadno spoznanje, premik v mišljenju; posvetiti seSSKJ: klikniti v glavi; Pri 23-ih letih mi je kliknilo, kar je bilo mojim teniškim kolegom jasno že v mladinski konkurenci: da je čas, da iz svojega teniškega življenja naredim nekaj več E ↑klík
konsénzni -a -o prid. (ẹ̑)
ki je v zvezi s konsenzom; soglasniSSKJ, konsenzualni: konsenzni odbor; konsenzna rešitev; konsenzna skupina; Jasno je, da bi vsi raje imeli konsenzno pot, če bi le bila produktivna E (↑)konsénz
ločljívostSSKJ -i ž (í)
1. število slikovnih točk, ki jih naprava za predstavitev podatkov prikaže uporabniku; resolucija (1): visoka ločljivost; Mislim, da je najpomembnejša ločljivost zaslona, saj je jasno, da si uporabnik želi vsaj takšno kakovost slike, kot jo lahko opazuje na televizijskem zaslonu
2. število slikovnih točk, ki sestavljajo fotografijo, videoposnetek; resolucija (2): Če je ločljivost slike manjša od ločljivosti zaslona, nam program sliko po želji razpostavi čez ves zaslon E (↑)ločljív
nakládatiSSKJ -am nedov. (ȃ) ekspr.
obširno in vsebinsko prazno govoriti: Učil nas je izražati se transparentno, jasno in stvarno, presojati logično in brez emocij, ne nakladati E iz kládati iz (↑)klásti
narojênost -i ž (é)
dejstvo, da je kdo kje rojen: skupna narojenost; Tudi Kosovelu je bilo jasno, da narodnost ni samo narojenost in celo ne samo kulturna narejenost, temveč je to tudi razsežnost duha E ↑narojêni
permisivízem -zma m (ī)
1. miselnost, nazor, po katerem so odločitve glede ravnanja prepuščene posamezniku, skupini, ne oziraje se na veljavne družbene norme, pravila: Šolski permisivizem z rušenjem jasno določenih pravil in učiteljeve avtoritete proizvaja ravno nasprotne učinke od želenih
2. nevztrajanje pri svoji volji, svojem stališču, zahtevi, upoštevati določena pravila, načela: Vse polno je simptomov ohlapnega permisivizma brez prave avtoritete, dogovarjanja brez pravega smisla in za vsako ceno, ko vsakdo lahko govori, da nikomur ne bi bilo treba nič povedati E ← agl. permissivism iz ↑permisíven
sanátor -ja m, člov. (ȃ)
kdor sanira, je določen, postavljen, da z organizacijskimi, finančnimi, pravnimi ukrepi izboljša neugodno finančno stanje delovne organizacije, skupnosti: Že pred tednom dni je bilo jasno, da bo tretji sanator, opremljen z dobrimi menedžerskimi izkušnjami, prišel iz gospodarstva E ← lat. sānātor 'zdravitelj, zdravilec' iz (↑)sanírati
transgenéza -e ž (ẹ̑)
spreminjanje genske zasnove: Medtem ko skušamo preseči aktualne kontroverze, nam je vedno bolj jasno, da bo transgeneza neizbežen del našega prihodnjega življenja E ← agl. transgenesis iz ↑transgén
transparêntenSSKJ -tna -o prid. (ē) ki je jasno in javno izražen in izvajan: transparentna poraba; transparentno delo; transparentno poslovanje; biti povsem transparenten; Dobili bomo bolj transparenten zdravstveni sistem, preglednejši način razdelitve denarja in bolj usposobljen management na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti E ← agl., nem. transparent ← frc. transparent ← srlat. transpārens 'prozoren, prosojen' iz transpārere 'svetiti skozi, biti prosojen'transparêntno prisl. (ē)
Dokler bom jaz tu, bomo delali transparentno in po svojih zmožnostih
transparêntnostSSKJ -i ž (ē)
lastnost jasno in javno izraženega in izvajanega: transparentnost javnih financ; transparentnost delovanja; Nikogar ne bom obtoževal, ampak želimo revizijo, želimo transparentnost poslovanja E ↑transparênten
videográm -a m (ȃ)
1. z videokamero napravljen posnetek zaporedja slik, podob s spremljajočim zvokom, namenjen nadaljnjemu predvajanju ali obdelavi; video1 (1), videoposnetek: predvajati videogram; razmnoževati videogram; Če je bil videogram zakonito izdan ali zakonito priobčen javnosti, trajajo pravice filmskega producenta 50 let od prve izdaje ali tiste prve priobčitve
2. medij, nosilec takega posnetka; video1 (2): Lahko knjižnice dajejo v najem videograme, na katerih jasno piše samo za zasebno uporabo? E ← agl. videogram iz lat. vidēre 'videti' + gr. grámma 'pisanje, črka'
vídeomateriál -a in vídeo materiál -- -a [videomaterijal] m (ȋ-ȃ)
gradivo, ki ga sestavljajo videoposnetki: pregledovati videomaterial; V namiznem videu velja osnovno pravilo, da nam mora biti v prvi vrsti jasno, kako bomo spravili posneti videomaterial na računalnik in kje ga bomo želeli gledati kot končni izdelek E ↑vídeo... + (↑)materiál
zabrisovánje -a s (ȃ)
povzročanje, da je kaj manj vidno, jasno: zabrisovanje slike; Pomen visoke mode sta zmanjšala tudi zabrisovanje meje s prêt-àporterjem oziroma nosljivo modo in pojav visoke mode na prodajnih policah E (↑)zabrisováti