jásno1 nač. prisl. -ej(š)e in -êj(š)e (á; á; ȇ) ~ se izražati; ~ se zavedati svojih dolžnosti |popolnoma|
jásno2 povdk. (á) Jutri bo ~ in toplo; ~ je, da so vse že prej pripravili; Ni mi ~, kako si to dosegel
jásno.. tudi jásno prvi del podr. zlož. (á) jásnomóder tudi jásno móder
jásen -sna -o; -ejši -a -e in -êjši -a -e (á; á; ȇ) ~ dan; poud. ~ obraz |veder|; neobč.: ~ tolmun čist, bister; ~a mladost srečna, vesela; publ. ~o soočenje stališč odkrito; neobč. ~o veselje čisto
jásno -ega s, pojm. (á) menjavanje ~ega in oblačnega; knj. pog.: priti (si) na ~o glede česa izvedeti, ugotoviti kaj; biti (si) na ~em glede koga, o kom vedeti, kakšen je
jásnost -i ž, pojm. (á)
jasno.. prvi del podr. zlož. jasnoók, jasnovíden
dlán -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) razpreti ~; neobč. položiti ~ na ramo roko; poud.: Bilo ni niti za ~ prostora |skoraj nič|; Tam je komaj za ~ zemlje |zelo malo|; To je kakor na ~i |očitno, jasno|; Uspeh je bil na ~i |očiten, zagotovljen|
dôbro1 nač. prisl. bólj(š)e (ó; ọ̑) ~ gospodariti; ~ prenašati vročino; ~ živeti; ~ vzgojen; Zbudili so ga, ko je komaj ~ zaspal; publ. izvedeti iz ~ obveščenih krogov; Vidi in sliši ~ |razločno, jasno|
eklatántno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) izobr. očitno, jasno: ~ izraženo stališče
eksplicítno nač. prisl. (ȋ) neobč. ~ postaviti problem jasno, nedvoumno
evidéntno nač. prisl. (ẹ̑) jasno, očitno: Niso nas dovolj ~ poučili
izčíščen -a -o; bolj ~ (ȋ) ~a posoda; neobč. vsebinsko ~o besedilo jasno, izoblikovano
izčíščenost -i ž, pojm. (ȋ)
kristalizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kristalizíranje (ȋ) Ta snov ~a pri zelo nizkih temperaturah
kristalizírati se -am se (ȋ) poud. |dobivati dokončno, jasno obliko, podobo|: Njihova stališča so se kristalizirala
lepó2 povdk. (ọ̑) komu ~ mi je (pri srcu); V življenju mu še ni bilo tako ~; To je bilo ~ od njega; ~ je, da si prišel; izpust. ~, da ni zamudil; Jutri bo najbrž ~ |sončno, jasno|
lucídno nač. prisl. -ej(š)e (ȋ; ȋ) izobr.: ~ prikazati problem jasno, razumljivo; ~ duhovit bistro, bleščeče
nèdvómno1 nač. prisl. (ȅọ́/ọ̑) neobč. ~ dokazati očitno, jasno
nèproblemátičen -čna -o; bolj ~ (ȅá) ~ lik v drami; ~o besedilo jasno, nesporno; publ. Ta koncentracija alkohola v krvi je ~a nenevarna, neškodljiva
nèproblemátičnost -i ž, pojm. (ȅá)
nèrazvídno povdk. (ȅí) Ni ~, zakaj je šlo |jasno je|
očístiti -im dov. očíščen -a; očíščenje (í ȋ) komu/čemu kaj ~ bolniku rano; očistiti kaj česa ~ brano prsti; očistiti koga/kaj z/s čim ~ čevlje s krtačo; neobč. ~ svoje nazore jasno jih izoblikovati; voj. ~ minsko polje
očístiti se -im se (í ȋ) česa ~ ~ umazanije; neobč. ~ ~ v trpljenju |doseči moralno sprostitev|
prejásno nač. prisl. (á) poud. ~ kazati odpor |zelo jasno, očitno|
prezgovórno nač. prisl. (ọ́) poud. ~ kazati na kaj |zelo očitno, jasno|
prosójen -jna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ọ́; ọ̑; ọ́; ọ̑) ~ papir; poud. ~o ozračje |jasno, čisto|
prosójni -a -o (ọ́; ọ̑) ~ kristal
prosójnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
prozóren -rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ papir; poud.: ~a laž |očitna|; ~o morje |jasno, zelo čisto|
prozórnost -i ž, pojm. (ọ́)
transparênten -tna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (é; ȇ; é; ȇ) ~a tkanina prosojna, prozorna; ~a zveza med pojavoma razvidna, jasna; premalo ~o besedilo razumljivo, jasno
transparêntni -a -o (é; ȇ) ~ risalni papir
transparêntnost -i ž, pojm. (é; ȇ)
umévno1 nač. prisl. -ej(š)e (ẹ́; ẹ́) neobč. ~ razlagati kaj razumljivo, jasno
umévno2 povdk. (ẹ́) neobč. ~ je, da bi ga bili vsi veseli razumljivo, jasno
umljívo1 nač. prisl. -ej(š)e (í; í) neobč. razumljivo, jasno: ~ pojasniti
umljívo2 povdk. (í) neobč. razumljivo, jasno: ~ je, da so nezadovoljni
védeti vém nedov., 2. in 3. os. dv. vésta; 2. os. mn. véste, 3. os. mn. vêjo in vedó, védi -te, vedóč; védenje; (ẹ́)
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a) poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b) poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c) v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno
čêlo -a s (é) gubati ~; ~ kolone; pesn. jasno ~ obraz; poud. stopiti na ~ gibanja |na vodilno mesto|
eksplicíran -a -o (ȋ) neobč. jasno ~ problem |določno izražen, razložen|
eksplicíranost -i ž, pojm. (ȋ) neobč. |določna izraženost, razloženost|
glasnó in glásno nač. prisl. -êj(š)e (ọ̑; á; ȇ) ~ brati; Govori glasneje; izpust. Nikar tako ~; poud. povedati kaj jasno in ~ |naravnost, odločno|; glasb. |forte|
jásnomóder -dra -o tudi jásno móder ~ -dra ~ -o (áọ́) ~o nebo
mà2 soglaš. člen. (ȁ) pokr. primor. seveda: ~, jasno, poznamo se
nebó -á s nébu -- -u -om (ọ̑ ȃ) zvezde na ~u; jasno ~; poud. Gore se dvigajo do ~a, v ~ |zelo visoko|; privzdig. priti v ~ |v nebesa|; postelja z ~om |s streho iz dragocene tkanine|; pritisniti jezik ob ~; poud. hvaliti, povzdigovati koga do ~a |zelo|; prim. nebesa
obrisováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; obrisovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ predmet
obrisováti se -újem se (á ȗ) neobč. črtati se: Stolp se je jasno obrisoval na nebu
odzgôraj mestov. prostor. prisl. (ó) knj. pog. zgoraj: ~ je jasno, odspodaj megla
opredeljèn -êna -o (ȅ é é) jasno ~e pravice; opredeljen za koga/kaj biti ~ ~ Slovenca
opredeljênost -i ž, pojm. (é)
postájati1 -am nedov. -ajóč, -áje (á; ȃ) pomožni glag. ~am čudak, domišljavec; ~ ljub komu; ~ pozoren na koga; s smiselnim osebkom postajati komu Postajalo ji je dolgčas; postajati koga ~a jo sram, strah; brezos.: Postajalo je hladno; Jasno ~a, da tako ne gre več
prestréti -strèm dov. -ì -íte; prestŕl -a, -èt/-ét, prestŕt -a; prestŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ) neobč. kaj Oblaki so prestrli jasno nebo prekrili; ~ preproge po tleh pogrniti
príti prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í)
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo
profilírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; profilíranje (ȋ) kaj teh. ~ brus; publ. Igralec je jasno profiliral značaj glavne osebe oblikoval
rávno3 poudar. člen. (á) ~ ona je morala to slišati; ~ tam smo se srečali kot včeraj; Ta obleka mi je ~ prav; Siten je, ~ zato ga pustite na miru; Pogodbo bo treba še dopolniti. Ravno tako ni jasno vprašanje rokov
sformulírati -am dov. -an -ana; sformulíranje (ȋ) kaj jasno ~ predlog izraziti; publ. ~ program izoblikovati, določiti
tá1 tá tó kaz. vrst. zaim. bližnjega; ed.: m téga/tegà, tému/temù, tá/téga/tegà, tém/tèm, tém/tèm; ž té, têj/tèj/tì, tó, têj/tèj/tì, tó; s enako kot pri m, le tož. tó/téga; dv.: m tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tá/tá (dvá), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma); im. in tož. tudi tádva; ž in s tí/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma), tí/té/tí (dvé)/té (dvé), téh/tèh (dvéh), téma/tèma (dvéma) im. in tož. tudi tídve/tédve; mn.: m tí, téh/tèh, tém/tèm, té, téh/tèh, témi; ž té, drugo kot pri m; s tá, enako tož., drugo kot pri m (ȃ ȃ ọ̑)
1. ~ hrast tukaj
2. navezovalna raba Nato je nastopila Ana Škrjanc. Ta umetnica je zdaj pri nas zelo priljubljena
3. napovedovalna raba Zanima me ~ stvar: kam nas vodi tako visoka inflacija
tá téga m, člov. (ȃ ẹ̑) ~ vam že ne bo ničesar izdal; ~ bo pravi, Janez; nečlov. V 14. stoletju so si Avstrijci prisvojili tudi Trst: ~ je bil tedaj še neznatno pristanišče
tá té ž, člov. (ȃ ẹ̑) ~ ga je izdala; ~ bo prava, Alenka; nečlov. Rimljani so tu ustanovili Emono: ~ je bila sprva predvsem vojaška naselbina
tó téga s, pojm. (ọ̑ ẹ̑) Šušlja se ~ in ono; ~ me zelo preseneča; Celje je obstajalo že v antiki: ~ jasno kaže etimologija njegovega imena
tód kaz. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) bližnjosti ~, po tejle poti je šel; ~ okrog se potikajo psi brez gospodarjev; Povsod ~ raste žafran; °~ in tam tu in tam; star. Pot vodi ~; priti do ~; iti °dotod do tod, °odtod od tod
do tód kaz. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑)
1. smer. prostor. ~ ~ bo že sam prišel
2. čas. ~ ~ mi je vse jasno
od tód kaz. prostor. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ do mesta je dvajset kilometrov; ne biti ~ ~ |iz teh krajev|