Neveljavna glasovnica
Posebna veja politologije, tj. volilne študije, se ukvarja s preučevanjem volitev. Ena izmed tematik v sklopu tega so neveljavne glasovnice (ang. invalid ballots ). Na vas se obračam, ker me zanima, kako v slovenščino prevesti oziroma kako v slovenščini zapisati naslednje angleške termine: to invalidate (a ballot) , (ballot) invalidation , invalidated (ballot) . Bi termini invalidirati (glasovnico ), invalidacija (glasovnice) in invalidirana (glasovnica) bili primerni ali neustrezni? Je ustrezneje reči, da se glasovnico naredi neveljavno? Dodatno pojasnilo: pri angleškem terminu invalidated ballots gre za poskus razlikovanja med blank ballots ( praznimi glasovnicami) in drugimi neveljavnimi glasovnicami, ki jih je mogoče deliti na null ballots ( nične glasovnice ?) in spoiled ballots ( poškodovane/uničene glasovnice ?), pri čemer je invalidated ballots skupni termin za null ballots in spoiled ballots . Ali naj preprosto govorimo o ''drugih'' ali ''ostalih'' neveljavnih glasovnicah?
Lahki jezik
Zanimata me slovenska ustreznika za angleška termina easy language in plain language , ki označujeta pojma, povezana z lahkim branjem (angl. easy read ). Termin easy language označuje besedilo s prilagojenimi informacijami, ki vključuje slikovno gradivo in pri katerem so povedi v povprečju dolge od 8 do 10 besed ter je prilagojeno osebam s posebnimi potrebami ali zmanjšano pismenostjo. Termin plain language pa označuje jasno napisano besedilo, pri katerem so povedi v povprečju dolge od 18 do 20 besed in je namenjeno širši publiki, da lažje bere, najde in razume informacijo. V slovenščini se za angleška termina najpogosteje uporabljata ustreznika lahki jezik za easy language in preprosti jezik za plain language . Ali sta slovenska ustreznika po vašem mnenju ustrezna?
Energijski, energetski
Zanima me vaše mnenje glede pridevnikov energijski in energetski v besednih zvezah energijski vir oz. energetski vir in energijska revščina oz. energetska revščina . Zanima me tudi razmerje med zvezami energijska izkaznica oz. energetska izkaznica in energijska bilanca oz. energetska bilanca . Kakšna je razlika med pridevnikoma energijski in energetski ter katerega je ustrezneje uporabiti v navedenih besednih zvezah?
Teleignoriranje
Sem absolventka magistrskega študijskega programa Zakonski in družinski študiji na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. V magistrski nalogi se ukvarjam z relativno novim pojmom, ki ga v angleščini označuje termin phubbing . Phubbing je tvorjen iz besed phone in snubbing in poimenuje vedenje, ko oseba zaradi uporabe pametnega telefona ob neposrednem druženju zanemarja oziroma ignorira druge osebe. Ker bom v magistrski nalogi raziskovala omenjeno vedenje, poleg tega bo izraz uporabljen tudi v naslovu, me zanima, kako naj angleški izraz primerno prevedem v slovenski jezik. To se mi zdi pomembno predvsem zato, ker menim, da bo glede na pojavnost vedenja izraz v prihodnje uporabljalo vse več slovenskih raziskovalcev. Zato bi bilo smiselno ustvariti enotno poimenovanje. Sama sem zaenkrat razmišljala, da bi uporabila izraz mobignoriranje ali pa kar angleški izraz. Prosim vas za nasvet oziroma napotke, kako naj rešim opisani izziv.
Omejevanje socialnih stikov
Zanima nas, kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin social distancing , ki označuje celoto ukrepov, ki jih sprejmejo pristojne osebe, da se ustavi oz. upočasni širjenje močno nalezljive bolezni. Pogovarjali smo se o različnih slovenskih poimenovanjih – razstikanju , socialnem distanciranju , družbenem oddaljevanju, omejevanju socialnih stikov in omejevanju družbenih stikov .
Dopplerjev pojav, dopler
Zanima me, kako se v slovenščini pravilno piše termin dopler ( dopler ali Doppler )? V angleščini je jasno, pišejo Doppler , ker gre za osebno ime izumitelja (avstrijski fizik in matematik Christian Andreas Doppler). C. A. Doppler je odkril fizikalni pojav, ki se po njem imenuje Dopplerjev/dopplerjev/doplerjev pojav – to je fizikalni pojav, pri katerem zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetolobe. V medicini se uporablja Dopplerjev/dopplerjev/doplerjev ultrazvok , s katerim se zaznava in meri krvni pretok, temelji pa na Dopplerjevem/dopplerjevem/doplerjevem pojavu . Vprašanje se nanaša tudi na termine pulzni Doppler/doppler/doppler , tkivni Doppler/doppler/doppler in barvni Doppler/doppler/doppler , ki označujejo različne ultrazvočne tehnike oz. metode – prav tako se uporablja npr. pulzna Dopplerska/dopplerska/doplerska preiskava , a je v slovenščini v teh primerih povezava z osebnim imenom manj jasna.
Dres
V Muzeju športa sestavljamo besedišče predmetov in imamo zagato pri pojmu dres . Prosimo vas za mnenje, ali razlaga o dresu kot športnem oblačilu pomeni npr. pri nogometu ali košarki in atletiki oba kosa oblačila, torej majico in hlače, ali le zgornji del, kjer je napisano ime, številka, oznaka/grb kluba ali reprezentance. Pri hokeju na ledu je npr. dres le majica, ki jo obleče hokejist čez opremo, pri drugih športih pa v sodobni praksi lahko pomeni obe oblačili, majico in hlače, medtem ko je bil v preteklosti dres le zgornji del.
Ekonomija na poziv
Zanima me, ali se že uveljavlja kako slovensko poimenovanje za angleški termin gig economy , ki označuje organizacijo dela, pri katerem delavci opravljajo začasno delo za naročnika, s katerim nimajo sklenjenega delovnega razmerja. V besedilih se pojavljata dve poimenovalni rešitvi, in sicer ekonomija na poziv in gospodarstvo z začasnimi oblikami zaposlitev .
Interpretator narave
Zanima me, kako poimenovati osebo, ki vodi v naravi in krajini ter jo zna razložiti ali interpretirati na način, da ljudje odidejo domov z doživetjem. Predlagala sem npr. poimenovanje vodnik v naravi in krajini , vendar so me opozorili, da bi bilo bolje razmišljati v smeri terminov razlagalec ali pojasnjevalec . Razmišljala sem tudi o poimenovanju doživljajski vodnik . V terminologiji sicer poznamo turističnega vodnika , gorskega vodnika , planinskega vodnika , gozdnega pedagoga in interpretatorja narave . V nemščini pojem označuje Natur- und Landschaftsführer , v angleščini pa nature guide .
Likovna umetnost
V predlogu novega pravilnika o strokovnih komisijah s področja umetnosti je predvidena komisija za vizualne umetnosti, arhitekturo in oblikovanje . S tem se likovni umetniki ne moremo strinjati, ker poimenovanje predvideva, da bodo člani strokovne komisije vizualni umetniki, arhitekti in oblikovalci. Zdi se nam nujno, da se v poimenovanje komisije vključi tudi likovna umetnost. Zanima nas vaše mnenje oziroma jezikovna utemeljitev.
Mračenje
Zanima nas slovenski ustreznik za angleški termin gaslighting . Gre za obliko nasilja v partnerskem odnosu, kjer povzročitelj z različnimi manevri poskuša doseči, da ima žrtev občutek, da se ji meša. Ime je dobila po filmu Plinska svetilka (ang. Gaslight, 1944), ker se v njem ta oblika nasilja pojavi. Ustreznega slovenskega termina nismo našli. Tudi v slovenskih besedilih se uporablja angleški termin gaslighting . Če bi ga prevajali npr. kot zamegljevanje , bi se izgubila povezava z naslovom filma.
Nevadbena termogeneza
Zanima me, kako naj poslovenim angleško kratico NEAT ( non-exercise activity thermogenesis ), ki označuje energijo, ki jo človek porabi pri vsakodnevnih opravilih, kot so npr. hišna opravila, hoja po stanovanju itd. Gre torej za energijo, ki jo posameznik porabi brez ukvarjanja z načrtovano telesno aktivnostjo. Kateri slovenski ustreznik predlagate?
Notranje naročilo
Zanima me, kateri slovenski termin naj uporabim namesto citatne oblike naročilo in house , ki označuje vrsto naročanja, pri katerem lahko javna ustanova pod zakonsko določenimi pogoji naroči blago ali storitev pri notranjem ponudniku, tako da ji ni treba iskati ponudnika na trgu in da ji ni treba upoštevati pravil javnega naročanja.
Obveznost skladnosti
V prevodih evropskih predpisov zelo pogosto srečujem angleška izraza compliance obligation in compliance with obligation . Izraza se prevajata in uporabljata različno. Za angleško besedo compliance pri nas uporabljamo: izpolnjevanje , izpolnitev , skladnost , spoštovanje , upoštevanje . Ali so vse te besede sinonimi in ali se pravilno uporabljajo? Ali je beseda skladnost primerna za uporabo v teh izrazih in besednih zvezah? Navajam nekaj primerov iz prevodnih besedil: in compliance with (the EU) obligation = v skladu z obveznostjo (EU), compliance with the obligation (to declare) = izpolnjevanje obveznosti (prijave), compliance with the obligation (to state reasons) = spoštovanje obveznosti (obrazložitve) itd. Osnutek prevoda Standarda ISO 14001:2015 vsebuje naslednji prevod: compliance obligations = obveznost glede skladnosti .
Odškodbeni način
V obvezni službeni literaturi sem našel besedno zvezo odškodbeni način , ki je v Slovarju zavarovalnih izrazov na strani Slovenskega zavarovalnega združenja definirana kot 'način, kako se določena škoda na premoženju, ki je predmet zavarovalnega primera, obračunava, v odvisnosti od načina zavarovanja, kot je zavarovanje na dejansko vrednost, zavarovanje na novo vrednost, na prvi riziko ipd.' Na slovarskem portalu Fran najdem oškodbo le v zgodovinskih slovarjih. Ali obstaja kako drugo enakovredno slovensko poimenovanje, ki ne bi bilo zastarelo?
Otroški uporabnik
Zanima me slovenski ustreznik za termin child user , ki se uporablja v novem predlogu uredbe o boju proti spolni zlorabi otrok in označuje mladoletno osebo, ki uporablja storitve informacijske družbe ter zaradi svoje starosti potrebuje dodatno zaščito. Pojavlja se slovenski termin otroški uporabnik , vendar nekateri menijo, da poimenovanje ni dovolj natančno, saj bi lahko to označevalo tudi osebo, ki »uporablja« otroke, zato predlagajo otrok uporabnik . Kakšno je vaše mnenje?
Pripovedna ostenzija
V strokovnem besedilu s področja folkloristike sem naletela na besedno zvezo pripovedna ostenzija , ki označuje pojav, pri katerem zgodba konkretno vpliva na realni svet pripovedovalca in oblikuje ter spreminja njegov način življenja, npr. iskanje zakopanega zaklada na podlagi pripovedi. Zanima me, kako bi omenjeno zvezo najustrezneje poslovenili. Mogoče bi jo lahko zamenjali z eno od naslednjih možnosti: pripovedna podobnost , navideznost , dozdevnost , paralelizem , vzporednost , prepletanje , križanje , skladnost , ujemanje .
Rasa
Opazila sem, da se v terminološkem slovarju za geografijo in na splošno v slovenskem jeziku uporablja izraz rasa . Za razlikovanje med t. i. tremi rasami se uporablja barva kože, kar ni korektno, saj ljudje pod kategorijo bela rasa niso beli, pod kategorijo črna rasa niso črni in pod kategorijo rumena rasa niso rumeni. Uporaba izraza rasa se mi zdi še posebej v zadnjem času zelo rasistična, zato bi jo bilo smiselno spremeniti.
Referenčni koordinatni sistem
Zanima me, kakšno je pravilo pri prevajanju večbesednih terminov iz angleščine. Npr. termin geographic information system se prevaja kot geografski informacijski sistem ; vrstni red sestavin je tak kot v angleškem terminu. Po drugi strani pa se pri terminu coordinate reference system , ki označuje »siste/m/ za izključno navajanje prostorskih informacij v prostoru v obliki niza koordinat (x, y, z) in/ali širine in dolžine ter višine, ki temelj/i/ na horizontalnem in vertikalnem geodetskem podatku« ( spletna stran Evropske komisije ), pojavljata dva slovenska ustreznika z različnim zaporedjem pridevnikov: referenčni koordinatni sistem in koordinatni referenčni sistem . V terminih, ki označujejo povezane pojme, je vrstni red sestavin iz angleškega termina ohranjen tudi v slovenskem, npr. ang. terrestrial reference system – sln. terestrični referenčni sistem , ang. spatial reference system – sln. prostorski referenčni sistem , ang. vertical reference system – sln. vertikalni referenčni sistem . Katero zaporedje je boljše in zakaj?
Skupnostno učenje
Zanima me slovenski ustreznik za termin community engagement , ki poimenuje sodelovanje visokošolskih ustanov in skupnosti, ki si skupaj prizadevajo za reševanje nastalih težav v svoji neposredni okolici in širše. Predlagam slovenski termin skupnostna angažiranost . Zanima me tudi ustreznik za community-based teaching and learning , ki označuje strategijo vključevanja skupnosti v izobraževalni proces z namenom vzajemne koristi (za skupnost in udeležence izobraževanja). Za ta termin se mi zdi primeren slovenski ustreznik skupnostno poučevanje in učenje .
Sledenje stikom
Zanima me, kateri slovenski termin je najustreznejši za angleški termin contact tracing , ki označuje proces identifikacije oseb, ki so morda bile v stiku z okuženo osebo, in zbiranje podatkov o teh stikih. V poljudnih spletnih virih se od izbruha koronavirusne bolezni najpogosteje uporabljata sledenje stikov in sledenje stikom , pri čemer domnevam, da je pravilna rodilniška zveza in da se tretji sklon pojavlja zaradi mešanja dveh pod točko 1. navedenih pomenov v SSKJ2 (tj. 'iti za kom po sledi' in 'neopazno, skrivaj iti za kom z določenim namenom', pri čemer zgledi pri obeh pomenih izkazujejo vezavo s 3. in 4. sklonom). Zdi se mi, da pravilnost rodilnika potrjujejo druge podobne terminološke zveze, npr. sledenje pacientov , sledenje kraške vode . V SSKJ2 samostalnik sledenje v tem pomenu (še) ni normiran. Termin sledenje je sicer v Slovenskem medicinskem slovarju naveden kot slovenski ustreznik za angleški termin follow-up , ki je opredeljen kot 'nadzor bolnikov po zdravljenju' (sin. spremljanje ), dodani sta dve stalni besedni zvezi: sledenje pacientov in sledenje poteka bolezni . V strokovnih člankih je mogoče najti tudi poimenovanja iskanje stikov in poizvedovanje o stikih z zbolelimi . Če povzamem, vljudno vas prosim za naslednje odgovore: a) ali je sledenje stikov tudi v medicini že uveljavljen termin za angleški termin contact tracing ; b) če to je medicinski termin, ali je pravilna samo rodilniška zveza; b) če to ni medicinski termin, kateri drug izraz je uveljavljen v medicini.
Stojna točka
Ali je stojna točka ustrezen termin za območje/mesto, kjer stoji npr. policist, redar, varnostnik? Točka je namreč po definiciji omejena s parametri X, Y in Z in tako umeščena v prostor. Človek torej ne more stati v točki . Ali je stojna točka razložena tudi v SSKJ? Kaj lahko o razliki med točko in območjem izvemo v SSKJ? Ali ne bi bilo bolj smiselno uporabiti izraza stojno območje ?
Testiranje s temperaturnimi obremenitvami
Iščemo slovenski ustreznik za angleški termin thermal abuse testing , ki označuje varnostno testiranje zlasti litij-ionskih baterij, pri katerem ugotavljamo njihovo obnašanje pri ekstremnih temperaturah. V nekaterih besedilih je bil za omenjeni pojem uporabljen termin testiranje v destruktivnih toplotnih pogojih. Menimo, da sestavina zloraba (kot prevod angleške sestavine abuse ) ni ustrezna. Zanima nas, ali obstaja še kakšen slovenski termin, ki ustrezno poimenuje tovrstno testiranje.
Vonjalni termin
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin ophresaestheme , ki na področju jezikoslovja označuje izraze za zelo specifične vonjave in se pojavlja zlasti v povezavi z raziskavami nilotskih jezikov v Afriki. Prevajalnik mi ponudi slovenski ustreznik ofrezetema , za katerega pa v slovenskih virih ne najdem potrditve. Prosim vas za nasvet, kako naj ta termin ustrezno poslovenim.
Zajem topografskih podatkov
Slovenski topografi imamo dilemo, kateri termin je ustreznejši, ko govorimo o postopku, rezultat katerega so topografski podatki. Namreč, do pred nekaj leti se je uporabljal izključno termin zajem topografskih podatkov , nato pa se je začel uporabljati še termin pridobitev topografskih podatkov . Topografski podatki se sicer zajamejo/pridobijo digitalno iz podatkov aerofotografiranja in laserskih podatkov površja. Angleška ustreznica je capture , ki se v slovenščino prevaja z zajem , zajemanje . Ker želimo rabo termina poenotiti, vas prosimo za terminološko mnenje glede ustreznejšega termina.
Zaupana poklicna naloga
Prosim za prevod angleškega termina entrustable professional activity ( EPA ), ki se uporablja v medicini. Gre za izobraževanje na podlagi kompetenc, natančneje za posamezno nalogo, zaupano osebi, ki se usposablja za delo v zdravstvu, ko izkaže potrebne kompetence, da lahko to nalogo opravi brez nadzora ali z nadzorom na daljavo.
Dejstvo
V konjeniškem športu jahačev ukaz konju označuje termin dejstvo (npr.: jahač dá konju dejstvo z vajetmi). Verjetno gre za termin, ki je bil v slovenščino prevzet iz hrvaščine oziroma srbščine. Ali bi bilo ustrezno, če bi prevzet termin dejstvo nadomestili s slovenskim? Kot dodaten argument za zamenjavo termina nekateri področni strokovnjaki navajajo tudi to, da ima beseda dejstvo v splošnem jeziku drug pomen. Predlagani terminološki kandidati so povelje , ukaz , vpliv .
Formulacija
Za kemijsko sestavo krem, praškov in pudrov se pogosto namesto termina formula uporablja beseda formulacija , kar po mojem mnenju ni ustrezno. SSKJ2 namreč jasno navaja, da je formulacija način, kako nekaj poveš, čemur pritrjuje tudi etimologija besede formula , ki je izvorno pomenila isto. Gradivo kaže, da se formula in formulacija na področju kemije danes pogosto uporabljata kot sopomenki. Ali po vašem mnenju še velja vztrajati pri razločevanju med formulo , ki označuje kemijsko sestavo, in formulacijo , ki označuje način izražanja?
Genska bolezen
Zanima me, kakšna je ustrezna raba pridevnikov genski in genetski . Zdi se, da bi bilo pridevnik genski smiselno uporabljati v primerih, ko imamo v mislih gene kot biološki sistem, in pridevnik genetski v primerih, ko je govora o vedi, ki proučuje gene. Težava je v tem, da raba ne potrjuje doslednega razločevanja. Videti je, da se za vedo sicer dosledno uporablja pridevnik genetski , npr. genetski posvet , medtem ko se v zvezi z geni pojavlja tako pridevnik genski , npr. genska banka , genska terapija , kot tudi pridevnik genetski , npr. genetska bolezen , genetska variacija , genetski kod in genetska arhitektura . Ali obstaja pri rabi omenjenih pridevnikov kakšno pravilo ali je raba vezana na posamezne besedne zveze? Bi bilo ustrezneje npr. genska bolezen ali genetska bolezen ?
Inducirano delovno mesto
Termin induced jobs se doslej v slovenskih pravnih besedilih še ni pogosto pojavljal, zato še ni ustaljenega ustreznika. Označuje delovno mesto, ki nastane kot posledica povečane potrošnje zaposlenih na neposrednih in posrednih delovnih mestih. Pojavilo se je več možnosti: inducirano delovno mesto , posledično delovno mesto (zaradi želje po slovenjenju tujke), vzpodbujeno delovno mesto (variantno spodbujeno delovno mesto ) in opisno poimenovanje delovno mesto, ki nastane kot posledica povečane potrošnje zaposlenih na neposrednih in posrednih delovnih mestih .
Lokalna terapija
Zanima me ustrezno poimenovanje za terapijo z lokalnim delovanjem, pri kateri se zdravilo (npr. krema, mazilo, kapljice za oči) navadno uporabi na omejenem delu kože, v očesu, ušesu ali vidni sluznici, da bi delovalo na mestu aplikacije ali pa bi se absorbiralo v telo. Katera oblika pridevnika je pravilna: topikalna terapija ali topična terapija ?
Matrika bistvenosti
Sprašujem vas po slovenskem ustrezniku za angleški termin materiality matrix . Termin označuje dvodimenzionalno matriko, v kateri so ovrednotene najpomembnejše vsebine za vse deležnike določene družbe in vpliv teh vsebin na družbo. Običajno se prikazuje v obliki grafa, pri čemer je na vertikalni osi prikazan ocenjen vpliv na deležnike poslujoče družbe, na horizontalni osi pa vpliv na družbo. V slovenski literaturi sem zasledil dva termina: matriko kritičnih vsebin in matriko bistvenosti . Zanima me, kateri slovenski termin je primernejši ustreznik za materiality matrix .
Mesto zatočišča
Prosimo za pomoč pri iskanju slovenskega ustreznika za angleški termin place of refuge , ki sodi na področje mednarodnega pomorskega prava. Označuje katero koli naravno ali umetno zaščiteno območje, ki ga lahko ladja ali plovilo v razmerah, ki bi ogrozile njeno varnost, uporabi kot zavetje. Glede na pojasnila Mednarodne pomorske organizacije sta angleška termina safe haven (sln. varni pristan ) in safe port (sln. varno pristanišče ) pomensko preozka, zato so se odločili za uporabo termina place of refuge . Domnevamo, da je temu smiselno slediti tudi v slovenščini. Za angleški termin place of refuge sta se v slovenščini v različnih direktivah in pravilnikih doslej pojavila izraza pribežališče in mesto zatočišča . Kateri je primernejši? Ali predlagate celo kaj tretjega? Zanima nas tudi, ali se strinjate, da za angleški termin place of refuge ni ustrezno uporabljati termina varni pristan .
Podlubniki
Zanima me, kako je s skrajševanjem večbesednih imen. Kdaj je sprejemljivo in kdaj se pomen spremeni? Kaj lahko storimo, da se izognemo ponavljanju vseh besed imena in bo še jezikovno pravilno? Navajam primer iz gozdarske stroke, in sicer me zanima možnost skrajševanja imen različnih vrst podlubnikov , ki imajo v svojem imenu besedo lubadar , npr. osmerozobi smrekov lubadar , mali osmerozobi smrekov lubadar , orjaški smrekov lubadar , šesterozobi smrekov lubadar . Ali lahko poimenovanja za navedene vrste lubadarjev okrajšamo v smrekov lubadar oz. lubadar ? V preteklosti glede tega ni bilo dileme, ker so bile vse naštete vrste taksonomsko uvrščene v poddružino lubadarjev (Ipinae), ki je bila ena od poddružin znotraj družine podlubnikov (Scolytidae). Pravilno je bilo, če smo poimenovanje vrste skrajšali v lubadar oz. lubadarji , lahko pa smo uporabili tudi ime družine in jih poimenovali podlubniki . Danes podlubniki niso več samostojna družina, ampak so dobili status poddružine (Scolytinae), s čimer pretekla razvrstitev na poddružine (lubadarji (Ipinae), ...) ni več veljavna. Za zgoraj naštete vrste podlubnikov je v stroki še vedno uveljavljen izraz lubadarji . Je uporaba izraza lubadar kot samostojnega izraza za naštete vrste (ki v imenu vsebujejo tudi izraz lubadar ) še vedno sprejemljiva, čeprav lubadarji niso več samostojna sistematska kategorija?
Prst in tla
V Sloveniji obstaja terminološka zadrega pri uporabi terminov prst , tla in zemlja . Med seboj se nekako ne uspeta dogovoriti geografska in agronomska (pedološka) stroka. Strokovne definicije, kaj naj bi to bilo, so jasne in nesporne za vsako stroko posebej. Definicije ene in druge stroke so povzete v dveh strokovnih prispevkih v Geografskem obzorniku , in sicer v prispevku B. Vrščaja Zakaj rečemo prst, tla, zemlja (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 4–13) in v prispevku B. Repeta 50 odtenkov rjave (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 14–21). Kar geografi razumemo kot prst ter pedologi kot tla , je enako, pedologi pa tla in prst ločujejo. Geografi tradicionalno uporabljajo termin prst , pedologi pa tla . Vsi pa v pogovornem jeziku uporabljamo zemlja . Ko trčimo skupaj, vedno pride do spora. Težave nastajajo tudi pri prevodih evropske zakonodaje. Kaj svetujete s stališča terminologije?
Skrle
Na zagovoru diplomske naloge je prišlo do zadrege pri uporabi terminov skrile oz. skrle . Po SSKJ2 naj bi bila oblika skrile edina knjižna oblika termina za poimenovanje vseh kamnitih kritin, tako tistih na Gorenjskem iz skrilavca kot onih s Krasa, ki so iz debelejših plošč apnenca. Nasprotno pa eden izmed specializiranih slovarjev jasno razlikuje med skrilami , ki so iz skrilavca, in skrlami , ki so iz apnenca. Skril in apnenec namreč nista isto: skril je metamorfna kamnina, medtem ko je apnenec sedimentna. Zaradi SSKJ2 in tudi zaradi mnenja enega od strokovnjakov sem v diplomski nalogi uporabil termin skrile , na zagovoru pa je bil ta termin označen kot napačen, pravilen termin naj bi bil skrle , saj sem pisal o ploščah apnenca, ki so značilne za Kras. Zanima me, katera oblika termina je torej pravilna.
Slogovno urejanje besedila
Pri prevajalskem delu smo naleteli na zvezo stiliranje prevoda , ki označuje oblikovanja prevoda tako, da po stilu in strukturi ustreza izvirniku. Ali je zveza ustrezna?
Uparjalnik
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin evaporator , ki označuje del klimatske naprave, ki spreminja tekočino v paro. Pomislil sem na prevzeto poimenovanje evaporator ter na poimenovanji uparjalnik in izparilnik. Katero je po vašem mnenju najustreznejše?
Upornost
Zanima me slovenski ustreznik za angleška temina resistance in resilience , ki na področju ekologije in varstva okolja označujeta dve različni meri stabilnosti ekosistema ali združbe organizmov. Resistance označuje kljubovanje ekosistema ali združbe spremembi ali motnji. Resilience pa označuje zmožnost in hitrost povratka funkcij in sestave ekosistema ali združbe v prejšnje stanje, čeprav se je po motnji za nekaj časa spremenil. Oba pojma bi lahko v slovenščino prevajali kot odpornost , a označujeta različna pojma in v besedilu pogosto nastopata skupaj. Zato bi bilo koristno, če bi imeli dva različna slovenska ustreznika. Morda bi lahko uporabili katero od naslednjih slovenskih besed: odpornost , upornost , stabilnost , prožnost , elastičnost , prilagodljivost . Katera slovenska ustreznika bi bila po vašem mnenju najustreznejša?
Zdravljenje ran z negativnim tlakom
Zanima me slovenski ustreznik za angleški temin negative pressure wound therapy (NPWT), ki na področju medicine označuje metodo celjenja ran, pri kateri se na rano namesti polnilo, ki se neprodušno zapre in s cevko poveže z aparatom. Aparat nato vzpostavi podtlak po celotni površni rane, kar bistveno pospeši celjenje. V slovenski literaturi se pojavlja več različnih ustreznikov, npr. zdravljenje ran z negativnim tlakom , terapija s kontroliranim negativnim tlakom , terapija z negativnim tlakom itd. V najnovejših smernicah je uporabljen termin terapija z negativnim površinskim pritiskom . Kot sem zasledil, je termin tlak ustreznejši od termina pritisk , še zlasti v strokovni literaturi. Poleg tega menim, da je ustrezen prevod angleške besedne zveze negative pressure podtlak , saj se tudi na področju fizike uporablja ta ustreznik. Zato sam za angleški temin negative pressure wound therapy uporabljam ustreznik terapija s podtlakom . Kateri slovenski ustreznik je po vašem mnenju najustreznejši?