golę̑n 1., adj. 1) glatt (o zrnju): goleno zrno, t. j. pšenično, rženo (ne: ječmenovo, ovseno), g. kruh, iz pšenice in rži, brez primesi ječmena ali ovsa, C., Z.
phȃnje, n. = 1. pehanje; 1) das Stoßen, das Stampfen, das Pochen; — 2) das Gestampfte, Mur.; die Graupe, Jan.; ajdovo, ječmenovo p., die Heiden-, Gerstengraupe, Cig.; prineso kralju boba, leče, phanja, medu, Ravn.
zŕnọ, n. 1) das einzelne Korn; točno z., das Hagelkorn; pšenično, ječmenovo z.; zlato, peščeno z., das Gold-, Sandkorn; z. soli, ein Körnchen Salz; debelega, drobnega zrna, grobkörnig, feinkörnig, Cig.; — 2) die einzelne Baumfrucht, C.; prve smokve so se prodajale zrno po 2 kr., SlN.; — 3) das Korn bei Münzen, Cig.; z. kakega novca, Cel. (Ar.); — der Gehalt der Erze, Jan.; — človek dobrega zrna (von festem Körperbau), Z.