eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.
jéž jéža samostalnik moškega spola [jéš jéža] 1. manjši sesalec z bodicami po hrbtu, kratkimi nogami in koničastim gobcem, ki živi v gozdu in se v nevarnosti lahko zvije v kroglo; primerjaj lat. Erinaceinae
2. žival s kroglastim telesom in številnimi premičnimi bodicami, ki živi na morskem dnu; primerjaj lat. Echinoidea; SINONIMI: ježek, morski jež, iz zoologije morski ježek
3. manj formalno vrtljivi kovinski nastavek z zobmi za rahljanje zemlje, ki se pritrdi na kultivator
STALNE ZVEZE: beloprsi jež, morski jež FRAZEOLOGIJA: jebati ježa ETIMOLOGIJA: = cslov. ježь, hrv., srb. jȇž, rus. ëž, slovaš. jež < pslov. *ježь = litov. ežỹs, ẽžis, latv. ezis, frig. ézis < ide. *h1eg'hi̯o-, sorodno s stvnem. igil, nem. Igel, gr. ekhĩnos in arm. ozni, verjetno iz ide. *h1eg'hi- ‛kača’, prvotno torej *‛tisti, ki žre kače’ - več ...
jêbiga medmet [jêbiga] vulgarno izraža, da je govorec sprijaznjen z neprijetno situacijo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. jèbiga, vendar tudi v slovenščini občuteno kot sklop iz pogovornega velelnika ednine glagola ↑jebati + tožilnika zaimka on
vukojêbina vukojêbine samostalnik ženskega spola [vukojêbina] vulgarno kraj, prostor, za katerega so značilne oddaljenost od civilizacije in družbe, omejenost, zaostalost
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. vukojèbina, iz ↑volk + tvorjenka od ↑jebati
Število zadetkov: 3