jedílnica -e ž (ȋ) prostor, urejen za serviranje hrane: zbrati se v jedilnici h kosilu;
dom je dobil veliko jedilnico;
stanovanje ima jedilnico, dnevno sobo in več spalnic // pohištvo za ta prostor, zlasti v stanovanju: jedilnica iz orehovega lesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
kredénca -e ž (ẹ̑) kos pohištva, podoben omari, navadno za posodo in pribor: vzeti krožnike iz kredence;
steklenico je postavil v kredenco;
police v kredenci / kuhinjska kredenca / v jedilnico je postavil veliko hrastovo kredenco z rezbarijami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
postávljati -am nedov., stil. postavljájte; stil. postavljála (á) 1. delati, da pride kaja) kam v pokončnem stanju: postavljati knjige na polico, steklenice v shrambo / pri hoji je postavljal palico daleč predse b) kam sploh: kadar je deževalo, je postavljala lončnice ven / postavljati ovire za tek c) kam z določenim namenom: postavljati mejnike, prometne znake / postavljati naprodaj, na ogled / ločil ne zna postavljati č) iz ležečega v pokončni položaj: vsak dan je hodil za nekaj ur postavljat keglje;
bolnik se je s težavo postavljal na noge 2. delati, da pride kdoa) v določeno držo, določen položaj: učence so postavljali v vrsto;
rad se je postavljal pred vrata in ogledoval mimoidoče / konj se je postavljal na zadnje noge b) kam z določenim namenom: postavljati straže, zasedo / učitelj je otroke za kazen postavljal v kot 3. graditi, zidati: v prostem času je pomagal sosedu postavljati hišo;
postavljati ograjo / postavljati spomenike narodnim herojem / postavljati šotore sestavljati ogrodje in nanj napenjati šotorsko krilo4. nav. ekspr. določati, izbirati koga za določeno delo, funkcijo: radi so ga postavljali za razsodnika v sporih / postavljali so ga na odgovorna mesta / postavljati koga za zgled // z ocenitvijo vrednosti, značilnosti uvrščati: tega prijatelja postavlja visoko nad druge / postavljati svoja dognanja ob tuja primerjati5. z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: postavljati predloge, zahteve;
otrok neprenehoma postavlja vprašanja / postavljati diagnozo 6. publ. uprizarjati, izvajati: to delo so postavljali že v mnogih gledališčih 7. nav. ekspr. določati, predpisovati: postavljati norme, pravila, roke / postavljali so cene novim izdelkom 8. nav. ekspr. ponujati, streči: postavljati jedi na mizo / pijačo so postavljali pred goste v sobi pred jedilnico
● ekspr. postavljati prihodnost, ugled, življenje na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; pog. postavljati koga na laž dokazovati komu, da je lagal; trditi, da je lagal; ekspr. začeli so postavljati na noge novo vojaško organizacijo ustanavljati; to vprašanje so že večkrat postavljali na dnevni red začeli obravnavati; publ. postavljati pod vprašaj celotno delovanje organizacije dvomiti o kvaliteti njenega delovanja; ekspr. to ga postavlja v slabo luč razkriva njegove negativne, slabe lastnosti
♦ šport. postavljal je dobre, rekordne čase dosegal dobre, rekordne rezultate pri hitrostnem športu; na prvenstvih postavljajo nove svetovne rekorde dosegajo; tisk. postavljati sestavljati črke v besedepostávljati se
1. z govorjenjem ali vedenjem izražati zadovoljstvo zaradi svojih pozitivnih lastnosti, uspehov, ugodnega stanja: postavljati se pred kom; postavljati se z bogastvom, junaštvom, lepoto; postavlja se s svojo telesno močjo; ne mara se postavljati s svojim znanjem / postavlja se z novo obleko baha se
2. ekspr., v zvezi z za poskušati doseči za koga kaj pozitivnega, ugodnega: vedno se postavlja za pravice delavcev; vsi se hočejo postavljati zanjo
● ekspr. postavljati se komu po robu upirati se mu
postavljáje :
hodil je, postavljaje noge zelo previdno; postavljaje se z novo obleko, je hodila po sobi gor in dol
postavljajóč -a -e:
postavljajoč si velike cilje, je sanjal o lepi prihodnosti; hodil je, krepko postavljajoč okovano palico na trda tla
postávljan -a -o:
težko je odgovarjal na spretno postavljana vprašanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
pohíštvo -a s (ȋ) 1. predmeti, navadno leseni, namenjeni za stanovanjske, delovne prostore: izdelovati, oblikovati pohištvo;
kupiti, postaviti, razvrstiti pohištvo;
svetlo, temno pohištvo;
pohištvo iz hrastovega lesa;
pohištvo za jedilnico;
razstava pohištva / furnirano, masivno, oblazinjeno pohištvo; kosovno, kuhinjsko pohištvo / pohištvo v spalnici je že staro
♦ obrt. kovinsko pohištvo s kovinskimi nosilnimi deli; ležalno, omarasto, sedežno pohištvo 2. zastar. posestvo, domačija: pohištvo je prepisal na sina // hiša z gospodarskimi poslopji: pohištva so postavljali v breg, da so obvarovali rodovitno zemljo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
salón -a m (ọ̑) 1. v meščanskem okolju lepše urejen prostor, kjer se zadržujejo ljudje in sprejemajo gostje: preuredili so jedilnico, spalnico in salon;
peljati obiskovalca v salon;
pohištvo za salon
● ekspr. ne znam se sukati v salonu ne znam se uglajeno vesti2. s prilastkom sodobno urejen prostor, kjer se opravljajo frizerske, krojaške, modne storitve: najeti salon / frizerski, kozmetični salon; krojaški salon; salon ženske in moške mode
♦ obl. modni salon delavnica, kjer se izdelujejo oblačila po modi3. lepše urejen prostor v gostinskem obratu: točilnica in salon / v deževnem vremenu so ladijski potniki ostali v salonu 4. s prilastkom prostor za občasne razstave novih izdelkov, strojev, umetniških del: razstavljati v likovnem salonu;
prodajni, razstavni salon // razstava takih izdelkov, strojev, umetniških del: avtomobilski salon; letni salon motornih koles v Londonu; odprli so mednarodni salon poljedelskih strojev; salon pohištva 5. zlasti v meščanskem okolju družba, zlasti literarno-umetniška, ki se zbira pri kaki osebi: baronica je ustanovila svoj salon;
biti središče salona / literarni salon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.
jedílniški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na jedilnico: sesti za jedilniško mizo / jedilniška baraka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 5. 6. 2024.