3. slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalnoprasec, slabšalnopujs
4. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalnopodgana, neformalno, slabšalnoprase, neformalno, slabšalnoprasec, neformalno, slabšalnoprasica, slabšalnopujs
2. ekspresivno kar je po obliki podobno prašiču, zlasti hranilnik; SINONIMI: ekspresivnoprašiček, ekspresivnopujsek
3. slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalnoprasec, slabšalnoprašič
4. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalnopodgana, neformalno, slabšalnoprase, neformalno, slabšalnoprasec, neformalno, slabšalnoprasica, slabšalnoprašič
večérja večérjesamostalnik ženskega spola[večérja]
obrok, ki se jé zvečer, ali uživanje tega obroka
STALNE ZVEZE: zadnja večerja ETIMOLOGIJA: = cslov.večerja, hrv., srb.vèčera, rus.večérja, češ.večeře < pslov.*večer̕a iz ↑večer
arašíd arašídasamostalnik moškega spola[arašít arašída]
1. navadno v množini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat.Arachis hypogaea; SINONIMI: kikiriki
1.1.navadno v množini zrna te rastline kot hrana, jed; SINONIMI: kikiriki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc.arachide in nlat.arachidna iz gr.arákhidna‛lečasti grahor’ - več ...
1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
1. ki ima alergijo, kaže znake alergije
cvetáča cvetáčesamostalnik ženskega spola[cvetáča]
1. kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat.Brassica oleracea
1.1. ta rastlina, zlasti njeno socvetje, kot hrana, jed
1. navadno v ednini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat.Arachis hypogaea; SINONIMI: arašid
1.1. zrna te rastline kot hrana, jed; SINONIMI: arašid
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv., srb.kikirìki) iz it.chicchi ricchi‛izdatna zrna’
1. pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi
korúza korúzesamostalnik ženskega spola[korúza]
1. kulturna rastlina z okroglim kolenčastim steblom, podolgovatimi zašiljenimi listi in velikimi storži z navadno rumenimi zrni; primerjaj lat.Zea mays; SINONIMI: neformalno, zahodnosirek
1.1. s takim odlivanjem odstraniti tekočino s česa
dátelj dátljain dáteljnasamostalnik moškega spola[dátəl]
1. zelo sladek, podolgovat koščičasti plod datljeve palme
2. podolgovata rjava morska školjka, ki izvrta rov v kamen in v njem raste; primerjaj lat.Lithophaga lithophaga; SINONIMI: prstac, iz zoologijemorski datelj
STALNE ZVEZE: morski datelj ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Dattel iz gr.dáktylos, to pa iz semit., prim. arab.dakal‛datelj’ - več ...
govédina govédinesamostalnik ženskega spola[govédina]
1.2. ki se pridobiva od krav ali nastane s predelavo mleka krav
. mehki sir, ki zori v slanici, zlasti iz ovčjega, kozjega mleka, po izvoru iz Grčije
. kremast sveži sir iz smetane, po izvoru iz Italije
1. mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka
skúta skútesamostalnik ženskega spola[skúta]
1. mehek nezorjen mlečni izdelek, narejen iz sirotke ali mleka
1.1. temu podoben živilski izdelek rastlinskega izvora
STALNE ZVEZE: albuminska skuta, sirarska skuta, sladka skuta ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge, sorodne s furl.scòta < lat.excocta, deležnik od excoquere‛pokuhati’, iz lat.ex‛iz’ + coquere‛kuhati’, prvotno torej ‛pokuhana (jed)’ - več ...
. pri katerem je tekočina odstranjena z odlivanjem počasi in v manjših količinah
. tekočina, ki kot stranski produkt ostane pri izdelavi sira, skute
1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem
testenína testenínesamostalnik ženskega spola[testenína]
navadno v množini živilski izdelek različnih oblik iz nekvašenega testa, ki se navadno skuha v vreli vodi, ali jed iz tega izdelka
ETIMOLOGIJA: ↑testen
. ki ima zaradi dodatnega pečenja v pečici, navadno skupaj s prelivom, naribanim sirom, hrustljavo skorjo
. pri katerem je tekočina odstranjena z odlivanjem počasi in v manjših količinah
1. odliti počasi in navadno v manjših količinah
1. užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed
1. mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem
1. velika plenilska morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv.jȁstōg iz neke roman. predloge < lat.astacus, to iz gr.astakós, ostakós < ide.*h2osth2n̥kó-‛koščena (žival)’ iz ↑kost - več ...
lósos lósosasamostalnik moškega spola[lósos]
1. večja riba s sivkastim telesom s črnimi pikami, ki navadno živi v morju in se drsti v rekah; primerjaj lat.Salmo salar; SINONIMI: iz zoologijeatlantski losos
STALNE ZVEZE: atlantski losos, pacifiški losos ETIMOLOGIJA: prevzeto iz češ.losos, tako kot rus.losósь, ukr.lósosь < pslov.*lososь, sorodno z litov.lašišà, latv.lasis, nem.Lachs, stnord.lax, toh. Blaks‛riba’ iz ide.*lak'-‛pika, pikast’ po pikčasti koži - več ...
melóna melónesamostalnik ženskega spola[melóna]
1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in večjimi okroglimi užitnimi plodovi z oranžnim, rumenim mesom in številnimi semeni; primerjaj lat.Cucumis melo
2. navadno v množini, vulgarno dojke, navadno večje
3. manj formalno na vrhu zaobljen klobuk s trdim oglavjem in trdimi krajci; SINONIMI: polcilinder
STALNE ZVEZE: grenka melona, kantalupska melona, medena melona FRAZEOLOGIJA: velik kot melona ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it.melone < lat.mēlō‛dinja’, okrajšano iz mēlopepō, prevzeto iz gr.mēlopépōn, iz mē̃lon‛jabolko’ + pépōn‛vrsta buče’, prvotno torej *‛jabolčna buča’ - več ...
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it.scampo iz gr.kámpē‛črv’ zaradi kuhanih oluščenih repov, ki spominjajo na črva - več ...
túna túnesamostalnik ženskega spola[túna]
1. velika plenilska morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo; primerjaj lat.Thunnus; SINONIMI: tun
1.1. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: tun, tunina
STALNE ZVEZE: modroplavuta tuna, rumenoplavuta tuna ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (hrv.tȕna in) lat.thunnus, thynnus iz gr.thýnnos, verjetno prevzeto iz feničanščine, sorodno hebr.tannīn‛velika vodna žival, morski pes’ in arab.tinnīn‛velika riba’ - več ...
1. iz zoologije morska riba rombaste oblike s krilom podobnimi prsnimi plavutmi, usti in škrgami na spodnji strani telesa in tankim bičastim repom; primerjaj lat.Batoidea
1. uporablja se, ko govorec želi, da ogovorjeni, zlasti otrok, odpre usta in vzame hrano
1.1. ponazarja odpiranje in zapiranje ust pri hranjenju
2. navadno ponovljeno ponazarja hranjenje, goltanje, žretje
3. kot glagol, navadno podvojeno, ekspresivnojesti, pojesti
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki ponazarja odpiranje in zapiranje ust
jéšč jéšča jéščepridevnik[jéšč]
ki rad, veliko jé
ETIMOLOGIJA: ↑jesti
močeràd močerádasamostalnik moškega spola[močeràt močeráda]
1. dvoživka črne barve z rumenimi lisami, manjšo glavo, daljšim valjastim telesom in daljšim okroglim repom; primerjaj lat.Salamandra salamandra; SINONIMI: iz zoologijenavadni močerad
2. iz zoologije dvoživka z manjšo glavo, daljšim telesom, štirimi enako velikimi nogami in daljšim okroglim repom; primerjaj lat.Salamandra
STALNE ZVEZE: navadni močerad, planinski močerad ETIMOLOGIJA: = hrv., srb.mȍčerad < slovan.*močeradь, nejasno, morda iz *močerъ‛deževnik, mokra golazen’ + izpeljanka iz ↑jesti, prvotno torej *‛ki jé deževnike’ - več ...
. dvoživka z manjšo glavo, dolgim vitkim telesom, štirimi enako velikimi nogami in dolgim, ob straneh sploščenim repom
obád obádatudiobàd obádasamostalnik moškega spola[obát obáda]tudi[obàt obáda]
večja, muhi podobna žuželka, ki sesa kri, zlasti sesalcev; primerjaj lat.Tabanidae
STALNE ZVEZE: goveji obad ETIMOLOGIJA: = hrv., srb.ȍbād, ȍvād, rus.óvod, češ.ovád < pslov.*ovadъ, verjetno iz ide. zloženke iz ↑ovca + ↑jesti, prvotno torej *‛ki grize ovce’ - več ...
žlampáti žlampámnedovršni glagol[žlampáti]
1. neformalno, navadno ekspresivno piti, navadno hlastno, glasno, v velikih požirkih ali količinah
1.1.neformalno, ekspresivno piti sploh, zlasti alkohol
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem.schlampen‛cmokaje jesti; piti tako, da se sliši’ in ‛mahedrati’, iz Schlampe‛neurejena ženska, cipa’ - več ...