eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

lán lanú in lána samostalnik moškega spola [lán] STALNE ZVEZE: francoski lan, navadni lan, novozelandski lan
ETIMOLOGIJA: = cslov. lьnъ, hrv., srb. lȁn, rus. lën, češ. len < pslov. *lьnъ = gr. línon, litov. lìnas ‛lanovo steblo’ iz ide. *líno-, sorodno stir. lín ‛mreža’, lat. līnum ‛lan’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

hrám tudi hràm hráma m (ȃ; ȁ á)
1. nar. manjša stavba v vinogradu za hranjenje vina; zidanica: hodil je vesel od hrama do hrama / vinski hram
// nar. dolenjsko manjša lesena zgradba za hranjenje vina: zidanice in hrami
2. nar. zahodno shramba, kašča: imel je polne hrame; iz hrama je dišalo po ajdi / žitni hram
3. nar. vzhodno kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji: voziti se mimo razsvetljenih hramov; lesen, zidan hram / na sestanek so prišli od vsakega hrama
// stanovanjsko poslopje, hiša: hram je popravil, hleva pa ne; prestopiti prag hrama
4. knjiž. posvečen prostor, svetišče: svečenice v rimskih hramih / vznes. sezidali so nov hram gledališki umetnosti; star.: božji hram cerkev; hram učenosti šola; pren. odprl mu je vrata v hram grške umetnosti
5. star. soba: popotniku sta prepustila edini hram / cesarica je odšla v svoje hrame
kášča -e ž (á)
prostor ali stavba za shranjevanje žita: nositi žito v kaščo; lesena, zidana kašča
♦ zgod. kašča v fevdalizmu shramba za naturalne dajatve podložnikov
kášta -e ž (ȃ)
1. star. prostor ali stavba za shranjevanje žita; kašča: peljati koga v kašto / izprazniti kašte
2. zastar. skladovnica (žaganega lesa), kopa: narediti kašto / zložiti deske v kašte
3. nar. obtežilni kamen (stiskalnice): Marsikje so plesali, ko so zmetali grozdje v naloženi koš in obesili kašto (I. Koprivec)
♦ grad. objekt, zložen navadno iz betonskih ali lesenih kosov in zapolnjen s kamenjem, zlasti za utrjevanje bregov
oklícati oklíčem dov., oklícala in oklicála (í ȋ)
1. razglasiti2: oklicati republiko / oklicali so ga za vladarja / oklical je po vsej deželi, da bo dal zmagovalcu lepo nagrado
2. nekdaj javno prebrati, navadno mestne, občinske uredbe: birič je oklical, da bo odprta grajska kašča; oklicati pri cerkvi
3. pri cerkveni poroki prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga: v nedeljo so ju prvič oklicali / oklicati enkrat za trikrat prebrati v cerkvi obvestilo o nameravani poroki koga eno nedeljo namesto tri
prázen -zna -o prid. (á)
1. v katerem, na katerem ni ničesar: prazen kozarec, zaboj; prazen prostor, stol; prazna miza, posoda / prazen list nepopisan; prazen tovornjak ki ni naložen
2. nav. ekspr. v katerem določenih stvari ni ali so v majhnem številu, v majhni količini: živino so prodali, hlev je prazen; avtobus je odpeljal skoraj prazen; igrali so pred napol prazno dvorano; ta gostilna je največkrat prazna brez gostov / prazen svet neobdelan; jablana je letos prazna nima sadov; prazno klasje
// s širokim pomenskim obsegom ki je brez česa zanj značilnega: prazna blagajna, kašča; prazna struga; prazna puška ki je brez nabojev; ceste so skoraj prazne / hotel je prazen nezaseden; oddam prazno sobo neopremljeno; stene so prazne brez okrasa, slik
// ki ima določene lastnosti, značilnosti v majhni meri: prazen glas; prazen okus neizrazit / izrazno prazen jezik; vsebinsko prazni verzi
3. nav. ekspr. ki ne predstavlja prave, resnične vrednosti: bogastvo, slava, vse to je prazno / duhovno prazno življenje
// ki se mu ne pripisuje vrednost, pomen: prazen uspeh / prazna uglajenost nepristna, navidezna
// ki se mu ne pripisuje vsebinska, izrazna vrednost: prazne besede, fraze; vsebinsko prazna izjava; prazno govorjenje / prazen stil; prazna arhitektura
4. ki je brez učinka, koristi: prazen trud; prazna prizadevanja / prazna razprava / prazni tek prosti tek
5. ki ne izhaja iz objektivnih dejstev: prazni načrti; prazni pomisleki; prazne želje; prazno upanje / ekspr. prazen izgovor neprepričljiv, neutemeljen
6. nav. ekspr. ki ni sposoben (močno) čutiti, doživljati: prazen človek
// ki ničesar ne izraža: prazen obraz, pogled
7. brezokusen, neokusen: vino je trpko in prazno / sadje praznega okusa
● ekspr. njegove obljube so prazen dim obljub ne bo izpolnil; ekspr. vedno se prepira za prazen nič brez vzroka; pog. piti na prazen želodec ne da bi prej jedel; ekspr. imeti prazen žep biti brez denarja; ekspr. urednikovi predali so bili prazni ni imel gradiva za objavo; pog. ne morem priti prazen na obisk ne da bi prinesel kako darilo; ekspr. imeti prazno glavo zelo malo ali nič vedeti; ekspr. sedeti pri prazni mizi ki ni pripravljena za serviranje hrane; ki ni obložena s hrano; ekspr. ostal je praznih rok ni dobil pričakovanega; njegova pričakovanja se niso uresničila; prišla je praznih rok k hiši v zakon ni prinesla denarja, premoženja; ekspr. mlatiti, otepati prazno slamo vsebinsko prazno govoriti; knjiž. prazna vera praznoverje; ekspr. prazna vreča ne stoji pokonci brez zadostne hrane človek ni sposoben za delo, se ne počuti dobro; ekspr. nevesta ne bo prazna bo imela precej dote; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori; preg. kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje hvaljenje samega sebe in pretirano dobro mnenje o sebi izražata, kažeta omejenost
♦ elektr. akumulator je prazen ne more več oddajati električne energije; fiz. prazen prostor del prostora, v katerem ni snovi; mat. prazna množica množica, ki nima nobenega elementa; strojn. prazni tek stroja vrtenje stroja, pri katerem ta ne opravlja nobenega dela
žítnica -e ž (ȋ)
1. prostor ali stavba za shranjevanje žita; kašča: spraviti žito v žitnico; vrata žitnice
♦ zgod. mestna žitnica
// posoda, naprava za shranjevanje žita: stopil je v kaščo, da pregleda žitnice; polne žitnice
2. publ. žitorodno območje: stepo so spremenili v žitnico / ta pokrajina je naša žitnica

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kášča -e ž (á) žito v ~i |v shrambi|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024

kášča -e ž
prostor ali stavba za shranjevanje žitapojmovnik
SINONIMI:
žitnica, nar. hram, star. kašta

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kášča -e ž
kašta – glej kášča
kósten2 – glej kášča
pȍd1 póda m
tezávrus -a m
trezọ̑r -ja m

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kášča, f. 1) der Getreidekasten, Jan.; — 2) ein Gebäude zur Aufbewahrung des Getreides, Cig., Jan., Dol., Notr.; zidana klet, kjer se žito hrani, BlKr.; — 3) der Getreideboden, Cig.; — das Getreidezimmer, Notr.; — 4) der Dachboden, Goriška ok.-Erj. (Torb.); — 5) das Bollwerk im Wasserbau, Cig., Jan., Kr.; — prim. kašt, kašta.
káščica, f. dem. kašča.
kòšt, kóšta, m. = kašta, kašča, die Getreidekammer, Rož. (Kor.)-Navr. (Let.), Savinska dol.; polhno žita v koštu je, Npes.-Schein.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

nasipárnica -e ž skedenj, kašča: Tsür; skegyen, naszipárnicza KOJ 1833, 177

Slovar Pohlinovega jezika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

hram [hrȃm hramȗ] samostalnik moškega spola

prostor za shranjevanje živil; kašča; shramba

PRIMERJAJ: hramba

kašta [kȃšta] samostalnik ženskega spola

prostor ali stavba za shranjevanje žita; kašča

založnica [založníca] samostalnik ženskega spola

kašča, shramba za zaloge hrane

PRIMERJAJ: založnišče

založnišče [založníšče] samostalnik srednjega spola

kašča, shramba za zaloge hrane

PRIMERJAJ: založnica

zbrojnica [zbrojníca] samostalnik ženskega spola

shramba za žito; kašča

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

kašča samostalnik ženskega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kašča ž, F5, apotheca, -ae, ṡhtazuna, tudi ena kaṡzha, en Paſtyr; conservatorium formenti, kaṡzha; cumera, -ae, ṡhitna kaṡzha, korba, ṡhkrinîa kamer ſe ṡhitu ſpravla; granarium, ṡhitna kaṡzha; horea, kaṡzhe

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kašča -e samostalnik ženskega spola

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kašca gl. kašča ♦ P: 1 (MD 1592)
kašča sam. ž ♦ P: 5 (KPo 1567, JPo 1578, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Urbanistični terminološki slovar

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

domačíja -e ž
gospodársko poslópje -ega -a s

Geografski terminološki slovar

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

dolénjska híša -e -e ž

Slovenski lingvistični atlas 2

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kašča
Glej:

Kostelski slovar

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

kašča ► ˈkaːšča -e ž

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.

Kaj pomeni, če nekdo »dela agadir«?

Vprašanje

Glede na to da so bili naši predniki v preteklosti veliko časa pod nemško govorečo vladavino, pri večini neslovenskih besed takoj pomislim, da so nemškega izvora, kar preverim v nemškem slovarju in s tem se moji sumi potrdijo. Toda pri besedi agadir se je zapletlo, tako da sem že razmišljal, če ni beseda francoskega izvora, morda je celo narečna? V Savinjski dolini pravimo, da nekdo dela agadir, če dela nered. Prosim vas za pojasnilo, od kod izvira beseda in kaj res pomeni.

Število zadetkov: 35