Tiskanje

bəčkà, f. = kad, čeber, C.; — prim. bəčva.

bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.-C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer-Raič (Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.-Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.-C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).

brę̑nta, f. ein nach oben breiteres Gefäß, das auf dem Rücken getragen wird, die Butte; v brentah grozdje iz vinograda nosijo v kad, Hip. (Orb.); — prim. it. brenta, nem. die Brente, Mik. (Et.).

cẹ̑jnjak, m. majhna kad, čeber, "cenjek" jvzhŠt.

kȃd, m. der Rauch, Cig., Bes., Erj. (Min.); — der Höhenrauch, Tolm.-Erj. (Torb.); — prim. čad.

kàd, kadȋ, f. der Bottich.

káda, f. = kad, f., Cig., Štrek., Goriš.

kȃdca, f. dem. kad; kleiner Bottich.

mastȋłnik, m. velika kad, v kateri maste grozdje, der Kelterkasten, Stopice-Erj. (Torb.).

navȃn, adj. nicht ganz voll: sod je navan, kad je navana, Mur., Jan., vzhŠt.; — iz: na van; prim. 2. van.

plȃvnik, m. 1) das Aufwaschfass, das Spülschaff, Cig., C.; eine Art Kufe, worin Trauben getreten werden, M., Štrek.; = čeber, kad, Kras, Ip., Goriš.; (plałnik?); — 2) der Treibherd (chem.), Cig. (T.), C.

pritéči, -téčem, vb. pf. herangelaufen kommen; na pomoč p. komu, jemandem zu Hilfe kommen; — herangeflossen kommen, heranfließen; voda je pritekla po žlebu v kad.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

bèčka -e ž
1. sod: kre ceszte vinszke becske na csep vdarili KOJ (1914), 151; priprávlajo lagve (becske) KAJ 1870, 28
2. kad: Kád, kad, bečka KOJ 1833, 161

kàd -i ž kad: Cadus Kad KMS 1780, A9b; eden cslovik vkopao je pod preſſo kad KŠ 1771, 139

preméjšanoglásni -a -o prid. različno glasen: náj bolye vu globoko – ali premejsanoglászni nomenaj, dp. kád, kád-ja KOJ 1833, 44

prèša -e ž
1. preša, stiskalnica: Torcular Preſſa KMS 1780, A9; i vkopao je pod preſſo kad KŠ 1771, 139; pren. I on klácsi preſſo vina zadomeſcsávany i ſztrditoſzti toga vſzamogoucsega Boga KŠ 1771, 802; i vrgao je je vu te velike ſrditoſzti Bo'ze preſſo KŠ 1771, 793
2. prostor za stiskalnico: je poſzádo goricze i ſzkopao je vnyih preſo KŠ 1771, 70

vkopàti vkòpam dov. vkopati: eden cslovik i vkopao je pod preſſo kad KŠ 1771, 139

Slovar Pohlinovega jezika

čeber [čǝbə̏r], rodilnik množine [čǝbár] samostalnik moškega spola

kad za umivanje

kad [kȁd kadȋ] samostalnik ženskega spola

kad, banja

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

kad samostalnik ženskega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

čeber m, F8, cadus, -i, ena kad, ali zheber, tri véderna poſſoda; cuppa, tudi en zheber; labrum eluarium, en ṡhehtni zheber; solium, -lÿ, tudi ena bana, ali zhebar; tina, -ae, en zheber, ali ṡhkáff ṡa ṡhehtanîe; tina, -tún, zheber, dunne, fasle; trua, -ae, en zheber, ṡhehtnik; vas olitorium, ṡèlna kad, ali zheber

kad ž, F2, cadus, -i, ena kad, ali zheber, tri véderna poſſoda: tudi en velik ſod; vas olitorium, ṡèlna kad, ali zheber

tri vedrn prid., cadus, -i, ena kad, ali zheber, tri véderna poſſoda: tudi en velik ſod

zeljen prid., F4, bruti, ẛelni zhervje; caudex, -cis, ſhtempil eniga driveſſa, ſhtor, ſteblu, ẛelni ſhtor; forum olitorium, ṡèlni plaz; vas olitorium, ṡèlna kad, ali zheber

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

kad m kad: Na lete beſſede pride en velik potreſs, ter kad im. ed. ſe reſuje (III, 346) ǀ Potle sapovej Olybrius en velik kad tož. ed. vode perneſti, inu ſveſano noter vurezhi (III, 346)

Olibrius m osebno lastno ime Olibrij: Olybrius im. ed., kateri je bil Captan v' tem Meſti Antiochia ob zhaſſu Ceſſarja Aureliana ǀ Olybrius im. ed. je uprashal ǀ Sapovej Olybrius im. ed. do nagiga jo slezhi, inu na kol obeſſit, ter perſy, inu trebuh s' gorezhmy baklamy y shgati ǀ Potle sapovej Olybrius im. ed. en velik kad vode perneſti, inu ſveſano noter vurezhi Olíbrij, lat. Olybrius, snubec in mučitelj sv. Marjete

razsuti -ujem dov. razsuti se 1. razbiti se: peld okuli pade, ſe resbie, inu reſuie 3. ed. kakor pepeu ǀ Na lete beſſede pride en velik potreſs, ter kad ſe reſuje 3. ed. ǀ ena barca na mory je podvershena ſtu nevarnoſtam, ter nevej ali bo na eno skalo perletela, inu ſe vbila, ali pak na peſiku ſe reſſula del. ed. ž 2. vsuti se: Vſdigne Mojſes to palzo pruti oblakam, kar prezej tozha velika ſe dol reſsuje 3. ed. po cellom AEgypti, inu vſe glatku bobye ǀ ena Kamenita tozha ſe bo s'Nebeſs reſsula del. ed. ž gori razsuti nasuti: Dohtar sapovej … en shakal denarjou gori reſuti nedol., inu yh od shlahte shtejti

zvezan -a prid. 1. zvezan: na meiſti teh shtrikou, inu ketn s' katerimi je bil ſa nasho volo svesan im. ed. m ǀ zhes duei leiti S. Paulus ie bil v' prepuvidi ſveſan im. ed. m ǀ shtriki, inu ketne s' katerimi je bil sveſan im. ed. m ǀ kushovati ketne, is katerimi je bil ſvesan im. ed. m ǀ bò mogal v'mej tulikajn million taushent hudizhou, inu fardamanikou s'kazhamii ſueſan im. ed. m, inu sapleten prebivat ǀ Tamkaj v' plemeni shveplenskim leshi ſveſana im. ed. ž dusha tvoje lube zartane Mattere ǀ Aku bode hotal tebe v'keho svesaniga tož. ed. m ži. djati ǀ ta folk perpele Jeremia ſveſaniga tož. ed. m ži. ǀ Aquilinus Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana ſueſaniga tož. ed. m ži. k' ſebi perpelat ǀ shiviga ſo bily vjeli Saxonskiga Firshta, ter sveſaniga tož. ed. m ži. ſo bily k'Ceſariu perpelali ǀ kateriga hudizhy s' ketnamy ſvesaniga tož. ed. m ži. ſo pelali ǀ Lety njega terdu suesaniga tož. ed. m ži. dershè ǀ de bi Tebe sveſſaniga tož. ed. m ži. v' Jeruſalem pelali ǀ de preze imaio S. Blasha vlovit, inu sveſvniga tož. ed. m ži. k' njemu perpelat ǀ dua hudizha s'gorezhemi ketni sveſano tož. ed. ž ſta dershala ǀ Potle sapovej Olybrius en velik kad vode perneſti, inu ſveſano tož. ed. ž noter vurezhi ǀ de imaio Thereſio ſveſſano tož. ed. ž v'jetje k'Eduvarduſu poſtavit ǀ kateri s' tabo sa Chriſtuſavo volo ſo ſvesani im. mn. m ǀ s'gorezhimy ketnamij ſo ſueſani im. mn. m, inu martrani ty puntarij Boshij ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih ſhell ſvesanih rod. mn. ǀ de bi vſe karſhenike svesane tož. mn. m v'Ieruſalem perpelal ǀ s' gorezhmi ketnami imaio, rokè, inu noge ſveſane tož. mn. ž ǀ s' svesanimy or. mn. rokamy ſpij 2. privezan, priklenjen: kadar bosh v'jetje padla na poſtelo svesana im. ed. ž od bolesni 3. povit, zavit: ter taku ſueſaniga tož. ed. m ži. ſo bili v' grob poſtavili

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja