bačva

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bánja -e ž (á)
velika posoda za kopanje; kopalna kad: natočiti toplo vodo v banjo; emajlirana banja; kopalna, sedežna banja
♦ arhit. polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bánja -e ž (á) kopalna kad; arhit. |obok|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bánja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

banja

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

banja ► ˈban’a -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

barválen -lna -o prid. (ȃ)
teh. ki je za barvanje: barvalni stroj; vreči usnje v barvalno kad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bečkà -è tudi bèčka -e [bəčka] ž (ȁ ȅ; ə̏)
star. kad, čeber: bečka za zelje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bəčkà, f. = kad, čeber, C.; — prim. bəčva.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bèčka -e ž
1. sod: kre ceszte vinszke becske na csep vdarili KOJ (1914), 151; priprávlajo lagve (becske) KAJ 1870, 28
2. kad: Kád, kad, bečka KOJ 1833, 161

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bedènj -dnjà tudi bèdenj -dnja [bədənj] m (ə̏ ȁ; ə̀)
nar. kad, čeber: stresati grozdje v bedenj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bedènj -dnjà in bèdenj -dnja [bə] m z -em (ə̏ ȁ; ə̀) pokr. kad, čeber

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bədə̀nj, -dnjà, m. 1) der Bottich, Cig., Jan., DZ., Levst. (Nauk); die Weinkufe, Cig., C.; grozdje vržejo v veliko kad, bedenj, Hip. (Orb.); velika lesena posoda (kad), ki je vendar manjša od plavnika, Erj. (Torb.); — 2) die Butte, Ist.-C.; — 3) hohler Baumstamm, Mur., V.-Cig., Jan., C., Levst. (Nauk); v bednji ima žolna mlade, Ljutomer-Raič (Nkol.); ein zum Bienenstock ausgehöhlter Baumstamm, Habd., Ip.-Mik.; bukovi bednji rabijo namesto panjev, Levst. (Beč.); hohler Baumstamm als Brunneneinfassung, ogr.-C., SlGor.; — das Baumschiff z. B. bei der Schiffmühle, V.-Cig.; tudi bédənj, Valj. (Rad); — iz nem.; prim. stvn. butinna, srvn. büte, büten, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

bedenj

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

béla kàd -e -í ž

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

brbotálnik samostalnik moškega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

brę̑nta, f. ein nach oben breiteres Gefäß, das auf dem Rücken getragen wird, die Butte; v brentah grozdje iz vinograda nosijo v kad, Hip. (Orb.); — prim. it. brenta, nem. die Brente, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

brenta

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cejejnik

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

cẹ̑jnjak, m. majhna kad, čeber, "cenjek" jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ciklíren -rna -o (ȋ)
ciklírni -a -o (ȋ) papir. ~a kad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čeber [čǝbə̏r], rodilnik množine [čǝbár] samostalnik moškega spola

kad za umivanje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čeber m, F8, cadus, -i, ena kad, ali zheber, tri véderna poſſoda; cuppa, tudi en zheber; labrum eluarium, en ṡhehtni zheber; solium, -lÿ, tudi ena bana, ali zhebar; tina, -ae, en zheber, ali ṡhkáff ṡa ṡhehtanîe; tina, -tún, zheber, dunne, fasle; trua, -ae, en zheber, ṡhehtnik; vas olitorium, ṡèlna kad, ali zheber

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čeber

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čebrica

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čebriček

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čendin

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čŕna kàd -e -í ž

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

čudra

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

deža

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

dim gl. kad

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

elektrolízen -zna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na elektrolizo: elektrolizni aparat; elektrolizna kad / elektrolizni baker čisti baker, z elektrolizo pridobljen iz surovega bakra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

fiksíren -rna -o prid. (ȋ)
ki se rabi za fiksiranje: fiksirni obroč, vijak
♦ fot. fiksirna kad; fiksirna kopel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

golida

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

jacuzzi tudi džakúzi -ja [džakúzi] m (ȗ)
masažni bazen, masažna kad: sprostiti se v jacuzziju; jacuzzi in savna

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ješnica

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

jezíček Frazemi s sestavino jezíček:
bíti jezíček na téhtnici, jezíček na téhtnici se je nágnil na strán kóga, jezíček na téhtnici se je prevésil na strán kóga, jezíček têče kómu, [kot] jezíček na téhtnici, nagíbati jezíček na téhtnici, nágniti jezíček na téhtnici, obrníti jezíček na téhtnici, postáti jezíček na téhtnici, premakníti jezíček na téhtnici, premíkati jezíček na téhtnici, prevésiti jezíček na téhtnici

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kàd -í ž (ȁ)
1. velika, zgoraj širša, odprta lesena posoda: kad se je razsušila; z zeljem so napolnili vse kadi in čebre; tlačiti grozdje v kadi
// velika odprta posoda sploh: mešati barvo v kadi; kamnita, steklena, železna kad; kad za kisline / sirarska kad
2. navadno v zvezi kopalna kad velika posoda za kopanje: montirati, vzidati kopalno kad; emajlirana kopalna kad / masažna kad kopalna kad z masažnimi šobami, navadno s toplejšo vodo; sedežna kad / masažna kad kopalna kad z masažnimi šobami, navadno s toplejšo vodo
♦ fot. fiksirna kad plitva posoda za fiksiranje; teh. elektrolizna kad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kàd -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȁ ȋ) lesena ~; ~ zelja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kàd -í ž
velika, zgoraj širša, odprta lesena posodapojmovnik
SINONIMI:
star. bečka, nar. bedenj
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: pojmovnik kopalna kad

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

kȁd kadȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kȃd, m. der Rauch, Cig., Bes., Erj. (Min.); — der Höhenrauch, Tolm.-Erj. (Torb.); — prim. čad.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kàd, kadȋ, f. der Bottich.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kàd -i ž kad: Cadus Kad KMS 1780, A9b; eden cslovik vkopao je pod preſſo kad KŠ 1771, 139

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kad [kȁd kadȋ] samostalnik ženskega spola

kad, banja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kad samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

kad ž, F2, cadus, -i, ena kad, ali zheber, tri véderna poſſoda: tudi en velik ſod; vas olitorium, ṡèlna kad, ali zheber

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kad m kad: Na lete beſſede pride en velik potreſs, ter kad im. ed. ſe reſuje (III, 346) ǀ Potle sapovej Olybrius en velik kad tož. ed. vode perneſti, inu ſveſano noter vurezhi (III, 346)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kad sam. ž ♦ P: 1 (DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kad

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kad m

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kad gl. kadca, kopalna kad gl. banja

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

káda, f. = kad, f., Cig., Štrek., Goriš.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kada

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kȃdca, f. dem. kad; kleiner Bottich.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kadca ► ˈkaːca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kadčica ► ˈkaːčėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

káden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kad: kadne kopeli / kadno zelje
♦ teh. kadna peč peč za taljenje stekla

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kadíca -e ž (í)
manjšalnica od kad: pred hišo stojijo oleandri v kadicah in čebricah; lesena kadica / ribe je imel v stekleni kadici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kadíca -e ž
majhna kadpojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. kadca, ekspr. kadička
GLEJ ŠE SINONIM: kad

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

kadíca – glej kȁd

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kadica

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kadíčka – glej kȁd

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kadin

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kado

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kadúnja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kapusija

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kapusnica

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kebel

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kȋbla -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kisáva -e ž (ȃ)
star. kisla repa ali kislo zelje: kad s kisavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ko vez.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kopálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kópanje: različne kopalne navade / kopalni plašč; kopalna brisača, kapa; kopalne hlačke; kopalna kad; ima dvodelno kopalno obleko; kopalna sezona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kopalen kopalna kad gl. banja

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kopánja -e ž (á)
1. nar. vzhodno podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine; korito: živina je jedla iz kopanje; koruzo je stresla v kopanjo
// večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo: prala je v kopanji
2. zastar. kopalna kad: legel je v pločevinasto kopanjo, da bi se skopal
♦ alp. plitvejša, na spodnjem koncu bolj ali manj zaprta vdolbina, nastala zaradi delovanja vode

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kopanja
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kopélen -lna -o prid. (ẹ̑)
zastar. kopalen: kopelna kad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

korit-

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

króžnik Frazemi s sestavino króžnik:
iméti kàj na króžniku, ponújati [kómu kàj] [vsè] na króžniku, prinášati [kómu kàj] [vsè] na króžniku, prinêsti [kómu kàj] [vsè] na króžniku

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kȕp kúpa m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kúpa -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kȗpola -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kvinč

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

lādja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

lastvič

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

lavabó -ja m (ọ̑)
umivalnik, umivalna školjka: kupiti kopalno kad in lavabo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

levedorica

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

mastela

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

mastȋłnik, m. velika kad, v kateri maste grozdje, der Kelterkasten, Stopice-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

meltra

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

mlestvič

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

motovílo -a s (í)
1. teh. priprava ali del stroja za navijanje, odvijanje preje: vrteti motovilo; prejo navijati na motovilo; hodi kakor staro motovilo
// priprava, na katero se navija vrv, žica: gasilske cevi na motovilu / vodnjak na motovilo
2. slabš. neroden človek, zlasti pri gibanju, premikanju: nadležno, pijano motovilo
// nepripraven, nepriročen predmet: vrzi proč to motovilo
♦ navt. sidrno motovilo naprava za spuščanje in dviganje sidrne verige; usnj. motovilo kad, v kateri se kože s tekočino vred mešajo s pomočjo lopatastega vretena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga], bíti od múh, bíti póln múh, bíti tàm, kjer ni múh, bíti [vsèh] múh póln, cépati kot múhe, délati iz múhe slóna, dobíti kóga na múho, iméti na múhi kóga/kàj, íti na kóga/kàj kot múhe na méd, jemáti kóga na múho, kdó/kàj ni on múh, kot múha v móčniku, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, módna múha, múha enodnévnica, napráviti iz múhe slóna, naredíti iz múhe kônja, naredíti iz múhe slóna, ne bíti od múh, pádati kot múhe, pásti na kàj kot múha na méd, pijàn kot múha, podrépna múha, príti kómu na múho, síten kot [podrépna] múha, tího, da bi slíšal múho letéti, ubíti dvé múhi na èn máh, umírati kot múhe, vzéti kóga na múho, znájti se na múhi [kóga]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

navȃn, adj. nicht ganz voll: sod je navan, kad je navana, Mur., Jan., vzhŠt.; — iz: na van; prim. 2. van.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

nečkẹ̑ nȅčk ž mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Olibrius m osebno lastno ime Olibrij: Olybrius im. ed., kateri je bil Captan v' tem Meſti Antiochia ob zhaſſu Ceſſarja Aureliana ǀ Olybrius im. ed. je uprashal ǀ Sapovej Olybrius im. ed. do nagiga jo slezhi, inu na kol obeſſit, ter perſy, inu trebuh s' gorezhmy baklamy y shgati ǀ Potle sapovej Olybrius im. ed. en velik kad vode perneſti, inu ſveſano noter vurezhi Olíbrij, lat. Olybrius, snubec in mučitelj sv. Marjete

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

orna

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ornač

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

ornica

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

osránec -nca m (á)
vulg. kdor je umazan z blatom, iztrebki: malega osranca je postavila v kad
// bojazljiv, strahopeten človek: na te osrance se ne moreš zanesti, preveč se bojijo / kot psovka še tega si ne upaš, osranec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

perilnica

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Pisanje dveh enakih predlogov enega za drugim

Zanima me, ali je zapis v spodnji obliki in ostalih podobnih oblikah pravilen oziroma smiseln: Vozili smo se z z nalepkami okrašenim avtomobilom.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

piskerič

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

plávnik -a m (ȃ)
nar. zahodno velika kad, v kateri se mečka grozdje: nositi grozdje v plavnik; brente, barigle in plavniki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

plȃvnik, m. 1) das Aufwaschfass, das Spülschaff, Cig., C.; eine Art Kufe, worin Trauben getreten werden, M., Štrek.; = čeber, kad, Kras, Ip., Goriš.; (plałnik?); — 2) der Treibherd (chem.), Cig. (T.), C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

plavnik

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

podina

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

polovnjak

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

postekleníti -ím dov., posteklénil (ī í)
knjiž. glazirati, emajlirati: postekleniti kopalno kad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

posteklíti -ím dov., postéklil (ī í)
knjiž. glazirati, emajlirati: postekliti lonec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

povŕhu1 mestov. prostor. prisl. (ȓ) kad ~ pokriti s polivinilom; Dan je bil dolg in ~ še vroč; poud. prebrati knjigo samo ~ |na hitro, površno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

preméjšanoglásni -a -o prid. različno glasen: náj bolye vu globoko – ali premejsanoglászni nomenaj, dp. kád, kád-ja KOJ 1833, 44

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

prèša -e ž
1. preša, stiskalnica: Torcular Preſſa KMS 1780, A9; i vkopao je pod preſſo kad KŠ 1771, 139; pren. I on klácsi preſſo vina zadomeſcsávany i ſztrditoſzti toga vſzamogoucsega Boga KŠ 1771, 802; i vrgao je je vu te velike ſrditoſzti Bo'ze preſſo KŠ 1771, 793
2. prostor za stiskalnico: je poſzádo goricze i ſzkopao je vnyih preſo KŠ 1771, 70

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

préšnica -e ž (ẹ̑)
nar. vzhodno prostor, v katerem se stiska grozdje: nesti kad v prešnico; v prešnici piti mošt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

pritéči, -téčem, vb. pf. herangelaufen kommen; na pomoč p. komu, jemandem zu Hilfe kommen; — herangeflossen kommen, heranfließen; voda je pritekla po žlebu v kad.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

pròst prôsta -o stil. -ó prid., prostêjši in prôstejši (ȍ ó)
1. ki je brez obveznosti in lahko sam razpolaga s svojim časom: vse sem naredil, do večera sem prost; otroci so dosti prosti / ob sobotah in nedeljah so delavci prosti / dva prosta delavca je mojster poslal po cement
// s katerim lahko človek sam razpolaga, ker nima določene obveznosti: prvi prosti večer so se spet sešli / ima veliko prostega časa; v prostem času se rad sprehaja / ob novem letu bodo štirje dnevi prosti / proste sobote
2. navadno z rodilnikom ki ga to, kar izraža dopolnilo, ne veže, ne omejuje: vojaščine sem prost / carine prosto blago / star.: biti prost krivde biti oproščen krivde; biti prost predsodkov biti brez predsodkov
3. ki pri določenem dejanju ni vezan, omejen s kako zahtevo, predpisom: pri izbiri pomočnikov ste prosti / razvezal se je in zdaj je prost / star. prosti stan samski stan
// ki ga lahko vsakdo brezplačno uporablja, spreminja in dopolnjuje: prosta enciklopedija; prosta programska oprema; ta programski paket je prost / prosti dostop odprti, brezplačni dostop do določenih elektronskih virov, gradiv
4. ki ni oviran, omejen v svobodi gibanja: konji se pasejo prosti; biti prost kot ptiček na veji / lahko greste, jim je rekel stražar, prosti ste
5. ki ne ovira, omejuje gibanja zaradi določenega predmeta, dejstva: odstranili so skale in cesta, pot je bila prosta / vojska je z orožjem izsilila prost prehod / knjižnica s prostim dostopom knjižnica, v kateri imajo bralci sami neposreden dostop do knjig / elipt. vstop prost vstop je vsakomur dovoljen; za vstop ni treba plačati vstopnine
6. ki ni zaseden, oddan: v avtobusu ni nobenega prostega sedeža več; dvorana je danes prosta / v hotelih je še dovolj prostih sob / razpisati prosta dela in naloge
7. ki ni s čim povezan, oviran in se lahko uporabi za določen namen: prosti konec vrvi je ovil okoli stebra / v desni roki ima dežnik, leva pa je prosta
8. ki opravlja svoje delo, dejavnost brez pripomočkov: risati s prosto roko; s prostim očesom nevidna žival
9. star. preprost, neizobražen: učeni in prosti ljudje / knjiga je namenjena prostemu ljudstvu
10. star. neolikan, prostaški: ne bodi tako grob, tako prost; njegovo prosto vedenje jih je odbijalo / ni hotela poslušati prostih šal
11. zastar. preprost, enostaven: oblečena je bila v zelo prosto obleko / razložiti s prosto besedo / prosti vojak navadni vojak
● besedilo se v prostem prevodu glasi takole v prevodu, ki ni dobeseden; ritem pesmi je prost ni vezan na določeno shemo; star. rad hodi v prosto naravo v naravo, ven; dal mi je proste roke dovolil mi je, da ravnam po svojem preudarku; ekspr. imeti proste roke biti pri odločitvah brez prejšnjih obveznosti; pri delu mu je pustil proste roke ga ni oviral, onemogočal; star. narediti kaj iz proste volje svobodno, brez prisile; pog. imeti tri proste vožnje brezplačne vožnje; publ. prosto morje morje, ki je z istimi pravicami dostopno vsem državam; odprto morje
♦ anat. prosta rebra zadnja dva para reber, ki se ne stikajo niti s prsnico niti z nepravimi rebri; ekon. prosti trg trg brez trgovinskih omejitev; proste cene; prosta carinska cona del pristanišča, ki je odprt za mednarodni promet in v katerem veljajo razne olajšave; prosta prodaja količinsko neomejena prodaja vsakemu kupcu; fiz. prosti elektron elektron, ki ni vezan na strukturo atoma; prosti pad gibanje prostega telesa v prostoru brez zraka zaradi delovanja teže; gastr. prosta potica jed iz vlečenega ali nekvašenega testa navadno z nadevom iz skute, znana v Beli krajini; jezikosl. prosti stavek stavek z enim povedkom; kem. prosti kisik kisik, ki ni vezan v spojino; navt. prosta luka luka, izločena iz carinskega območja države, ki ji pripada; prosta plovba plovba brez stalne proge in brez stalnega voznega reda; šah. prosti kmet kmet, ki ga pri napredovanju proti nasprotnemu robu šahovnice ne more ovirati noben nasprotnikov kmet; šol. prosti spis izvirno oblikovan pisni izdelek, ki se ne nanaša na neko že oblikovano besedilo; šport. prosti met met žoge v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; prosti premet; prosti program poljubno izbrana, po glasbi sestavljena in časovno omejena celota likov pri umetnostnem drsanju; rokoborba v prostem slogu rokoborba, pri kateri so dovoljeni prijemi z rokami in nogami po vsem telesu; prosti strel strel z žogo v korist nasprotnika zaradi kršenja pravil igre; prosta vaja telovadna vaja brez orodja in brez pomoči drugih; voj. prosti korak korakanje brez sočasne izmenjave iste noge

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

púta1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

razsušíti -ím dov., razsúšil (ī í)
narediti tako suho, da nastanejo razpoke: sonce je razsušilo deske, zemljo; kad se je razsušila in pušča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

razsušíti -ím dov. razsúšil -íla, nam. razsušít/razsušìt; razsušênje; drugo gl. sušiti (í/ȋ í) kaj Sonce je razsušilo deske
razsušíti se -ím se (í/ȋ í) Kad se je razsušila

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

razsuti -ujem dov. razsuti se 1. razbiti se: peld okuli pade, ſe resbie, inu reſuie 3. ed. kakor pepeu ǀ Na lete beſſede pride en velik potreſs, ter kad ſe reſuje 3. ed. ǀ ena barca na mory je podvershena ſtu nevarnoſtam, ter nevej ali bo na eno skalo perletela, inu ſe vbila, ali pak na peſiku ſe reſſula del. ed. ž 2. vsuti se: Vſdigne Mojſes to palzo pruti oblakam, kar prezej tozha velika ſe dol reſsuje 3. ed. po cellom AEgypti, inu vſe glatku bobye ǀ ena Kamenita tozha ſe bo s'Nebeſs reſsula del. ed. ž gori razsuti nasuti: Dohtar sapovej … en shakal denarjou gori reſuti nedol., inu yh od shlahte shtejti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

seber1

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

sédežen -žna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na sedež: sedežna blazina; sedežna deska voza; sedežna prevleka / kupili so novo sedežno garnituro s klubsko mizico; sedežna kad kratka kopalna kad, ki ima en del dvignjen, da tvori sedež; sedežna kopel kopel v sedežni kopalni kadi / sedežni red učencev razporeditev učencev po klopeh
♦ obrt. sedežno pohištvo kosi pohištva, namenjeni za sedenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

sirárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na sirarje ali sirarstvo: sirarsko delo / sirarski kotel, nož; sirarska kad; sirarska skuta skuta iz siriščne, sladke skute; sirarsko mleko mleko, namenjeno za predelavo v sir
♦ agr. sirarska harfa priprava za drobljenje usirjenega mleka; zool. sirarska muha muha, ki leže jajčeca v sirovo skorjo, Phiophila casei

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

suj

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

škaf

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

škafec

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

škafica

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

šter

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

tri vedrn prid., cadus, -i, ena kad, ali zheber, tri véderna poſſoda: tudi en velik ſod

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

tȗnjka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

umiválnik -a m (ȃ)
večja plitva posoda za umivanje: umivalnik se je razbil; pomiti umivalnik; umivati se v umivalniku; plastičen, pločevinast, porcelanast umivalnik; umivalnik, bide in kopalna kad / prinesla je umivalnik tople vode

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

vandel

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

vaška

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

vedrica

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

vgradíti -ím dov., vgrádil (ī í)
1. ob graditvi česa narediti, da pride kaj kam kot sestavni del: v most so vgradili železo in beton / število zidakov, ki so jih vgradili vzidali / celice snov vgradijo; pren., knjiž. v temelje nove države so vgradili svoja življenja
● publ. v objekt so vgradili veliko ur prostovoljnega dela za zgraditev objekta so opravili veliko ur prostovoljnega dela
♦ kem. kalcij se vgradi v kosti
2. z namestitvijo, pritrditvijo narediti, da pride kaj v kaj kot sestavni del: vgraditi kad v kopalnico; vgraditi motor v stroj; vgraditi okna vzidati; vgraditi stikala / zavore je vgradil v jeklen okvir vdelal
// knjiž. narediti, da kaj postane sestavni del česa sploh: pesnik je v novo zbirko vgradil nekaj starejših pesmi / vgraditi demokracijo v družbeni sistem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

vgradíti -ím dov. vgrádil -íla, nam. vgradít/vgradìt; drugo gl. graditi (í/ȋ í) kaj ~ kad v kopalnico; ~ okna vzidati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

vkopàti vkòpam dov. vkopati: eden cslovik i vkopao je pod preſſo kad KŠ 1771, 139

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

vrélen -lna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na (kemično) vrenje: vrelni procesi / vrelna kad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

vzídati tudi vzidáti -am dov. (í á í)
z zidanjem trdno vstaviti kaj v zid: vzidati spominsko ploščo / vzidati okno, vrata
// z zidanjem vstaviti kaj kam kot sestavni del: vzidati pripeljani gradbeni material
// z zidanjem narediti, da je kaj v notranjosti česa: vzidati kamin v zid / vzidati kopalno kad, kuhinjski štedilnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

whirlpool -a [vírlpul] m (ȋ)
manjši bazen ali kad z masažnimi šobami in vodnimi vrtinci: sprostiti se v whirlpoolu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

zéljen -jna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na zelje: zeljni kocen; zeljni listi; zeljna glava / zeljna kad / zeljna juha, solata

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

zeljen prid., F4, bruti, ẛelni zhervje; caudex, -cis, ſhtempil eniga driveſſa, ſhtor, ſteblu, ẛelni ſhtor; forum olitorium, ṡèlni plaz; vas olitorium, ṡèlna kad, ali zheber

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

zéljev -a -o prid. (ẹ́)
zeljen: zeljev kocen / zeljeva kad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

zijáti -ám nedov. (á ȃ)
1. ekspr. biti v stanju, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo (več): avtomobilska vrata zijajo / čevlji so zijali, da so se videli prsti so imeli podplat odtrgan od zgornjega dela
// biti razmeroma široko odprt: okna zijajo in vrata so sneta s tečajev / rana zija; kopalna kad pri dnu zija je počena; razpoke v zemlji zijajo vsak dan bolj so vsak dan večje
// s prislovnim določilom biti kje z vidno odprtino, praznino: v strehi zijajo luknje; košare in sodi so prazni zijali po shrambah
2. ekspr., s prislovnim določilom biti z odprtino obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: okenske odprtine so črne zijale v nas; pod njim je zijal prepad
3. slabš. imeti odprta usta, kljun: ne zijaj, zapri usta; kokoš zija od žeje
// zehati: ves večer že zija
4. slabš. nepremično, navadno radovedno gledati: ustavil se je in zijal; zijati okrog sebe; kaj tako zijaš vame, za njo / oči topo zijajo
5. slabš. kričati, vpiti2: kaj tako zijaš, saj nismo gluhi; zijati nad kom
● slabš. to bo zijal, ko pride bo začuden, presenečen; ekspr. zijati od začudenja biti zelo začuden; slabš. že spet zija v časopis bere časopis; slabš. ves dan zija v zrak postopa; je brez dela; slabš. zija kot tele v nova vrata gleda zelo neumno ali začudeno; preg. čim več ima, po več zija tem več bi hotel imeti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

zvezan -a prid. 1. zvezan: na meiſti teh shtrikou, inu ketn s' katerimi je bil ſa nasho volo svesan im. ed. m ǀ zhes duei leiti S. Paulus ie bil v' prepuvidi ſveſan im. ed. m ǀ shtriki, inu ketne s' katerimi je bil sveſan im. ed. m ǀ kushovati ketne, is katerimi je bil ſvesan im. ed. m ǀ bò mogal v'mej tulikajn million taushent hudizhou, inu fardamanikou s'kazhamii ſueſan im. ed. m, inu sapleten prebivat ǀ Tamkaj v' plemeni shveplenskim leshi ſveſana im. ed. ž dusha tvoje lube zartane Mattere ǀ Aku bode hotal tebe v'keho svesaniga tož. ed. m ži. djati ǀ ta folk perpele Jeremia ſveſaniga tož. ed. m ži. ǀ Aquilinus Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana ſueſaniga tož. ed. m ži. k' ſebi perpelat ǀ shiviga ſo bily vjeli Saxonskiga Firshta, ter sveſaniga tož. ed. m ži. ſo bily k'Ceſariu perpelali ǀ kateriga hudizhy s' ketnamy ſvesaniga tož. ed. m ži. ſo pelali ǀ Lety njega terdu suesaniga tož. ed. m ži. dershè ǀ de bi Tebe sveſſaniga tož. ed. m ži. v' Jeruſalem pelali ǀ de preze imaio S. Blasha vlovit, inu sveſvniga tož. ed. m ži. k' njemu perpelat ǀ dua hudizha s'gorezhemi ketni sveſano tož. ed. ž ſta dershala ǀ Potle sapovej Olybrius en velik kad vode perneſti, inu ſveſano tož. ed. ž noter vurezhi ǀ de imaio Thereſio ſveſſano tož. ed. ž v'jetje k'Eduvarduſu poſtavit ǀ kateri s' tabo sa Chriſtuſavo volo ſo ſvesani im. mn. m ǀ s'gorezhimy ketnamij ſo ſueſani im. mn. m, inu martrani ty puntarij Boshij ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih ſhell ſvesanih rod. mn. ǀ de bi vſe karſhenike svesane tož. mn. m v'Ieruſalem perpelal ǀ s' gorezhmi ketnami imaio, rokè, inu noge ſveſane tož. mn. ž ǀ s' svesanimy or. mn. rokamy ſpij 2. privezan, priklenjen: kadar bosh v'jetje padla na poſtelo svesana im. ed. ž od bolesni 3. povit, zavit: ter taku ſueſaniga tož. ed. m ži. ſo bili v' grob poſtavili

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

žehtnica

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

žehtnica ► ˈžẹːxėnca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

žehtnik

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

žehtnjak

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Število zadetkov: 149