kàdar ozir. čas. prisl. zaim. ponavljanja (ȁ) ~ mačke ni doma, miši plešejo; ~ je bil slabe volje, smo se ga ogibali; poud. Bila sta skupaj, ~ in kjer sta mogla |zmerom|; ●~ bo odrasel, bo samostojen ko
kàdar kóli tudi kàdarkóli poudar. ozir. poljubn. čas. prisl. zaim. zv. (ȁ ọ̑) ~ ~ sem se pri njih oglasil, zmeraj sem bil z veseljem sprejet; Ker so bili sosedje, je k njim lahko prišel ~ ~ |ob vsakem času|
òn ôna ôno star. onó m, ž, s, os. zaim. za 3. os. ed.: m njêga, njêmu, njêga, njêm °njêmu, njím; ž njé, njêj/njèj/njì, njó, njêj/njèj/njì, njó; s kot m; dv.: m ônadva tudi onádva, njíju tudi njìh, star. njú, njíma, njíju tudi njìh, star. njú, njíju, njíma; ž in s ônidve tudi onédve, dalje kot m; mn.: m ôni tudi oní, njìh, njìm, njìh in njé, njìh, njími; ž in s ône tudi oné, dalje kot m; naslonske oblike: m in s ga, mu, ga; ju/jih, jima, ju; jih, jim, jih; ž je, ji, jo, dalje kot m; navezne oblike za tož. ed. m in s -nj, -enj [ən], ž zánjo/za njó; dv. -nju; mn. -nje star. njé/njìh, npr. nánj, skózenj, nánjo; zánju, pónju star. na njó (ȍ ó ó) Rada ga, ju, jih je imela
1. im. oblike se rabijo:
a) kadar so poudarjene To je rekla prav ona; on, ne ti;
b) kadar so v protistavi Ona gre na levo, ti pa na desno;
c) v prir. besedni zv. Tone, sosed in oni;
č) v podr. besedni zv. on sam; ona neumnica; že oni
2. naglašene oblike za rod., daj. in tož. se rabijo:
a) kadar so poudarjene Prav njih sem se bal;
b) kadar so v protistavi Njih se ne boji, očeta pa že bolj;
c) v prir. besedni zv. pri njih in pri sosedovih;
č) v podr. besedni zv. Njih samih je bilo strah; Njiju dveh se nisem bal; tudi njim;
d) v predl. zv. k njima
3. mest. in or. se rabita brez omejitev
bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|
ako [poudarjeno àko] podr. vez., star.
1. v pogojnih odvisnikih če: Jed bo okusnejša, ~ dodaš malo smetane; V članku je vprašanje nakazano, ~ ne celo rešeno
2. v časovnih odvisnikih kadar: ~ je otrok zbolel, je bedela pri njem
3. v dopustnih odvisnikih čeprav: ~ si tudi bolan, moraš priti
..c m. prip. obr., kadar je v predhodnem zlogu polglasnik
1. člov. 'vršilec' ígrc
2. člov. 'nosilec lastnosti' bístrc
3. 'lastnost' bístrc
4. člov. 'manjšalnost, ljubkovalnost' ángelc; nečlov. čéveljc, pískrc, vétrc; prim. ..ec
če1 [poudarjeno čè] podr. vez.
1. v pogojnih odvisnikih
a) realno Rada da, ~ ima
b) nerealno ~ bi imel, bi ti dal; ~ bi bil to vedel, bi bil vse drugače ravnal ko
2. v osebkovih odvisnikih Lepo je, ~ uboga starše
3. v časovnih odvisnikih kadar: Dobro mu je delo, ~ so ga hvalili; Nisem vesel, ~ se prepiraš
4. poud., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: ~ je še tako pameten, vsega ne zna; Ne grem, pa ~ me na kolenih prosite; Jabolko je vsaj lepo, ~ že ni okusno
5. v oziralnih odvisnikih ker: Moral je priti, ~ je obljubil; poud. Tako je bilo, ~ že hočete vedeti |prav zares|
6. v sorazmernostnih odvisnikih ~ je bolj jezen, bolj pije
7. Zakaj tako, ~ smem vprašati; To so lepe jagode, ~ le niso predrage; Vsoto lahko podvoji, ~ ne celo potroji; izpust. Kdo, ~ ne on; Prekliči, ~ ne
čè čêja m s -em (ȅ ȇ) njegov večni ~
bógpomágaj povdk. (ọ̑á) poud. Kadar pije, je z njim ~ |hudo|
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
kámor ozir. smer. prostor. prisl. zaim. (ȃ)
1. ~ greš ti, (tja) grem tudi jaz; To je (tista) višina, do ~ ob največji povodnji seže voda do katere; Lahko greš, ~ in kadar hočeš
2. poud.: Nima, ~ bi položil glavo |Nima doma|; ~ pogledaš, povsod sama ravnina |kamor koli|
nàjmanj3 tudi nájmanj in nàjmànj tudi nájmànj mer. prisl. (ȁ; ȃ; ȁȁ; ȃȁ) ~ delati; ~ delaven, poškodovan; govoriti ~ razločno; Za tako delo je teh hlač ~ škoda; poud. Nikogar ni hotel žaliti, ~ pa tebe |še zlasti ne tebe|; Pride, kadar ~ pričakuješ |sploh ne|
udríhniti -em dov. udríhnjenje (í ȋ) po kom/čem ~ z bičem po živali; poud. Kadar ga ni, ~ejo ~ njem |ga skritizirajo|; poud. udrihniti čez koga/kaj |negativno se izraziti o kom, čem|
zaklépati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zaklépanje (ẹ̑) koga/kaj ~ denar v omaro; ~ otroka v sobo; zaklepati komu kaj Kruh ji ~ajo
zaklépati se -am se (ẹ̑) Kadar je sama, se ~a
zatakníti in zatákniti -em dov. zatákni -te in -íte; zatáknil -íla, zatáknit, zatáknjen -a; zatáknjenje; (zatáknit) (í/ȋ/á á) kaj za kaj ~ listek za vrata; zatakniti komu kaj v kaj ~ fantu nagelj v gumbnico; ~ zastavice v sneg
zatakníti se in zatákniti se -em se (í/ȋ/á á) Ključ se je zataknil v vratih; zatakniti se komu/čemu Kost se mu je zataknila v grlu; Ribi se je zataknil trnek v gobcu; poud. Kadar se mu kaj ~e, je slabe volje |nastanejo težave|; brezos., poud. Pri branju se mu je zataknilo |se je zmotil|; Pri preskrbi se je zataknilo |Preskrba je bila motena|
zdéti se zdí se nedov. zdì se zdíte se, zdèč se zdéča se; zdèl se zdéla se; (zdèt se/zdét se) (ẹ́ í)
1. komu ~i ~ mi, da nekdo trka; Ne vem, kje je, ~i se mi, da v kinu; Zdelo se mu je, kot da plava; poud. Ne ~i ~ mu čakati toliko časa |noče|; Pride, kadar se mu ~i |nepredvidljivo|; Sedi, kamor se ti ~i |kamor ti je všeč|; Z njim ravna, kakor se mu ~i |samovoljno, muhasto|; iron. To bom jaz opravil. -Se mi ~i |Ne verjamem|; brezos. Kot se ~i, mu bo uspelo
2. os. Z vznožja se ~ijo gore še višje; Na pogled se ~i zdrav; zdeti se komu Letalo se jim ne ~i primerno za polet; Delo se mu ne ~i težko; Ta človek se mi ~i pošten
znoréti -ím dov.; drugo gl. noreti (ẹ́ í) poud.: ~ od žalosti |postati duševno bolan|; Kadar se napije, ~i |postane nerazsoden|; poud. znoreti za kom/čim Znorela je za sosedovim fantom |zaljubila se vanj|; °znoreti koga/kaj Čisto so ga znoreli znorili