kadar vez. 1. če: gvishnu bi veliku nuzalu, inu pomoglu, kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu ǀ Kadarbi eden njeh grehe piſsal ǀ bi eden tega drugiga v'en shlizi vode vutupil, Kader bi bilu mogozhe 2. kadar, ko: kadar David je bil okuli perneſsal Riſsa Goliata, inu njemu glavo odſekal Israelske shene ſo njemu nepruti shle s'zittrami, s' goſli, inu bobni ǀ kadarpak ſe navadi, nemore ſaſpati zhe nej pyan ǀ kadarta je vidu ſvojga sgubleniga ſijna ǀ k'nij pridem, hadar hozhem ǀ kader tu meſtu Bethulia v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu ǀ kador ſo vidili, malu je mankalu de od ſtraha nej ſo vmerli ǀ Kadr je hotel oblaſt zhes semlo, inu nebu vſeti
spomniti -im dov. 1. pomisliti: na ſodni dan bò prepoſnu ſpumnit nedol., inu rezhi; oh neſrezhna jeſt ǀ Christuſa je proſsil de bi ſe vreden ſturil na njega ſpumnit nedol., kadar bo v'ſvoje krajleustvu priſhal ǀ bode ushe zhaſs prishal na vezhnost spumnit nedol. ǀ Nasha Matti Sveta Katolish Karshanska Zerku vſak dan nas opomina, de bi imeli na tu nam oblublenu Nebesku Krajleſtvu ſpomnit nedol. ǀ De bi my perſileni bili pogostem na Nebeſſa Spomnit nedol. ǀ kakor ena shivina ſe valat, nikuli s' pravem ſerzam na Boga, inu na dusho ſpolnit nedol. ǀ potle je bil Judom sapovedal vſakiteru lejtu ſpoumnit nedol. na taiſto gnado ǀ jeſt ſpumnim 1. ed. kaj te ſtare Rimske hiſtorje pravio ǀ Spumnim 1. ed., de S. Grogor je djal ǀ kadar shlishim garmejti, spumnem 1. ed. na ſodni dan ǀ veliko shaloſt pozhutem, kadar ſpomnim 1. ed., de karsheniki taku majhinu Nebesku Krajleſtvu shtimaio ǀ Sdaj Spomnim 1. ed. kar v' Svetem Piſſmi ſim bral ǀ kadar ſpòmnim 1. ed., de Chriſtus tudi enkrat je od Phariſeariou dial ǀ kadar spoumnim 1. ed., de krajl Salomon ǀ Spumnish 2. ed. de tvoj blishni je tebe v' shkodo perpravil ǀ ne ſpumnish 2. ed. na tuoio dusho ǀ na dolge pak Katere pred Bugam imash nihdar ne spaunish 2. ed. ǀ na oblizhe pak Boshje, v' katerim tvoje isvelizheine ſtoy nikuli nespumnish +2. ed. ǀ Ti premiſhlovash grehe lete shene, inu na tuoje neſpumnish +2. ed. ǀ kulikajn leit je vshe preteklu, de tvoi Ozha, tvoia Matti etc. So umerli, inu ti Syn, ti Hzhi nikuli nespolnish +2. ed. na nyh ſadnio proshno, inu tvoio oblubo, de bi taiſtem pomagal is viz ǀ cell teden na G. Boga neſpolnish +2. ed. ǀ vezhkrat ſpumni 3. ed. na ſvojga vola, inu Kojna, Kakor pak na ſvojga Odreſhenika ǀ cel teden nespumni +3. ed. na Boga, inu, Na dusho ǀ ta katiri pogoſtem na nebeſſa ſpomni 3. ed., vſe poſvejtne rezhy sanizhuje ǀ obedn vezh na taiſto nespomni +3. ed. ǀ nihdar vezh na taiste nespolni +3. ed. ǀ na Boga nihdar neſpolni +3. ed., nihdar nemoli, v'Tempel malukejdaj grè ǀ Nezhnudite ſe vezh, kadar spumnite 2. mn. de ta greshni Esau je tulikain pregajnal tega Bogu Svestiga Iacoba ǀ Inu ne ſpumnite 2. mn. de On je taisti dobrutlivi Paſter ǀ kadar pak ſpomnite 2. mn. na vasho oblubleno nebesko deshelo ǀ na nebeſſa nikuli nespumnite +2. mn. ǀ nikar enkrat na G. Boga, ali dusho vasho neſpumnite +2. mn. ǀ Vy vidite na zeſti, na gaſſi, v' Zerkvi Peld Chriſtuſau, ſnamine Svetiga krisha, ter nespoumite +2. mn. na njegovo veliko lubesan ǀ De Chriſtus Jesus nebo vrshoha imel ſe zhes vaſſ toshit, de nespolnite +2. mn. na tu nebesku veſſelje, katiru vam je perpravil ǀ Na dusho malu Kadaj ſpumnio 3. mn. ǀ kadar imaio pomankajne spumnio 3. mn., de Syn Boshi sa nasho volo je vbuſizh ratal ǀ v' nyh potrebah na vbushtvu Synu Boshiga spomnio 3. mn., inu s' veſſeljam preneſſò ǀ malu kadaj ſpomnio 3. mn. na Nebesku veſſelje ǀ takorshni tudi na ſvojo posledno uro nespomnio +3. mn. na zhaſt boshio ǀ na dusho tiga mertuiga nihdar nespolnio +3. mn. ǀ kulikain ſe yh najde, kateri cilu takrat na G: Boga neſpumnio +3. mn. ǀ de neſpolnio +3. mn. de Bug yh vidi ǀ Sa tiga volo ludje taku greshnu shivè, dokler na G. Boga neſpomnio +3. mn. ǀ karsheniki ſo taku nehualeshni letei nesgruntani lubesni Boshj, de na leto nespounio +3. mn. ǀ klezhejozh te proſſim ſpumni vel. 2. ed. de ti ſi naſs ſtuaril ǀ spumni vel. 2. ed. ti tudi ſi druge v'shpot perpravil ǀ ſpunmi vel. 2. ed. de ti tudi unimu ubushizu ene droftine Kruha nej ſi hotel dati ǀ ſpomni vel. 2. ed. na vniga dolshnika od kateriga Chriſtus je djal ǀ Spomni vel. 2. ed. na nebeſſa, ter bosh ſe greha sdershal ǀ Spoumni vel. 2. ed., O greshni zhlovek ǀ S'spominam spaumni vel. 2. ed., inu ohrani ǀ Oh moj vſmileni Jesus! nikar mene ne sapuſti, pomagaimi, ter nespomni +vel. 2. ed. na grehe moje mladoſti ǀ hudizh pak pravi nespolni +vel. 2. ed. nikuli na Martro Chriſtuſavo ǀ ſpomnimo vel. 1. mn., kar Chriſtus je djal ǀ spumnite vel. 2. mn. de Annania inu zaphira sa volo ene ſame laſsie s'naglo ſmertio ſo bily vmèrli ǀ ſpumnite vel. 2. mn., de tu Kar vy sdaj vſhivate je Sad te semle ǀ ſpumniti vel. 2. mn. na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal ǀ Spomnite vel. 2. mn. na to ſveto Vduvo Judith ǀ ſpomnite vel. 2. mn. na ta veliki lon, kateriga G. Bug vam bo v' Nebeskih dal ǀ spaumnite vel. 2. mn. Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo perpravili ǀ Spauumnite vel. 2. mn. na Firsshta Lautaria, kateri Cerkve je bil odrupal ǀ Syumnite vel. 2. mn. na tu kar pishe S. Lukesh ǀ Iona Prerok takrat je bil na G. Boga ſpumnil del. ed. m kadar ta poshreshna riba ga je bila posherla ǀ en cell dan nej ſi li enkrat na mene spumnil del. ed. m ǀ de bi vselej na tuoj greh ſpomnil del. ed. m, KirKuli bi tebe vidil ǀ kadar je kry vidil je ſpolnil del. ed. m na ta kryvavi put Chriſtuſa Jesuſa ǀ ſim bil spolnil del. ed. m, na tu kar pishe Vitrovius ǀ Zhe bosh na tuojo dusho ſpumoil del. ed. m, nebosh greshil ǀ kadar bi ſpomnila del. ed. ž ti shenska perſona, de Bug tebe vidi ǀ kulikajn shtihu ſta ſturila, tulikajn krat na Boga ſta ſpolnila del. dv. m ǀ vezhkrat naſs sapezhati s'Kugo de bi ſpumnili del. mn. m de ſmò njegovi hlapzi ǀ de bi ty shivi spumnili del. mn. m na ſmert ǀ ſe ſo jokali, kadar ſo ſpomnili del. mn. m na leta poterdi, inu sapusheni Tempel ǀ Ah Bug hotel! de bi vſy Nem. Nem. spomnili del. mn. m de G. Bug yh vidi ǀ Bug vam moy Ribizhy daj shegen, de kadar kuli bote en ulak ſturili, de bi tulikajn rib potegnili, inu de my Capucinery ſe cello ſimo poſtimo ſpolnili del. mn. m, inu de bi tudi ribe jeidli, kadar bi yh imeli 2. spomniti se: nemorem ſpumnit nedol., de bi bil bral od eniga Lonzharia, de bi bil ſvèt spomniti se spomniti se: Kadar ti tvoj dar k' Altarju perneſſesh, inu ondi ſe ſpomnish 2. ed., de tvoj brat ima keikaj super tebe Zapisi z -ol-n- so hiperkorektni in kažejo na dvoglasnik -ou̯-n-, ki je nastal po disimilaciji iz -om-n-.
premisliti -im dov. 1. premisliti: aku mij hozhmo premislit nedol. vſe lastnusti ǀ Imash premiſlit nedol. de v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp, inu reven ǀ vas proſſio de bi imeli permislit nedol. kaj s' eno veliko martro v' taiſtem ogniu pozhutio ǀ tu je permiſlit nedol. de bo skoraj vmerl ǀ imamo poprei prau gledat, inu primislit nedol., aku je reiſs, kar ſe je resglaſſilu ǀ Jeſt ner poprei premislim 1. ed., koku ſe je godilu Synu Boshimu ǀ kadar jeſt premiſlem 1. ed. te velike zhuda ǀ kadar premiſlim 1. ed. ǀ ti premishlish 2. ed., inu gledash dalezh ǀ ti nepremishlish +2. ed. de je bila perſilena tebe moſhu dati ǀ nihdar pak nepremislish +2. ed. kaku bi mogla tuojmu G: Bogu dopasti ǀ Grehe tuoje Matere posnash, ſvoje lastne nepremiſhlish +2. ed. ǀ nepremiſlish +2. ed. de ti zhes ſtukrat ſi preshestvu dopernesla ǀ kateri prau premisli 3. ed. veſſelje nebeskiga Krajleſtva, takorshnimu ſe gnuſi vſe kar ſveit, inu tu golufnu meſſu njemu obeita ǀ kadar letu ta dusha premiſli 3. ed. prezej ſe prestrashi ǀ bo isvelizhen ta, katiri vednu to minuto primisli 3. ed., inu h' letej ſe perpraula ǀ aku poprej ſvojo vejst flisik nepremisli +3. ed. ǀ aku nepremiſli +3. ed. de ima semla, inu pepel ratat ǀ zhe mij premislimo 1. mn. njega visokust ǀ zhe my premiſlimo 1. mn. te lube ſvetnike, inu ſvetnize Boshje ǀ KuliKain premislite 2. mn. poprei KaKor vashe denarje na puſsodo daste ǀ sakaj nepremiſlite +2. mn. de ſte s'semle prishli, inu de semla bote ratali ǀ Ali premisljo 3. mn. Kaj je bil Dauid stutil ǀ nej premiſlio 3. mn. de en KratiK zhaſs bodo shiveli ǀ ure, inu ure ſe gledajo, inu vſak las dobru premisijo 3. mn. ǀ ſakaj nepremislio +3. mn. de hudizh ta veliki shaz nyh dushe s'eno shleht rejzh yh ſgolufa ǀ neprimiſlio +3. mn. de je nevarnu to s: Sapuvid odnashat ǀ Sdaj premisli vel. 2. ed. Kej ſe tuoje ſerce najde ǀ premiſli vel. 2. ed. kaj s'ena britkoſt bò tebe takrat obſhla ǀ Sdaj premislimo vel. 1. mn. de ozha Nebeshki je bil oshenil suojga Ediniga ſijnu s'to vbogo, inu nisko Navesto zhloveske nature ǀ li premiſlimo vel. 1. mn. prau, tu kar sdaj ſmo gouorili ǀ Letu dobru premislite vel. 2. mn., inu s'Bugam ostanite ǀ premiſlite vel. 2. mn. kulikain ſo terpeli ty S. S. Puszhauniki ǀ Premiſslite vel. 2. mn. kaj S: piſsmu od Riſsa Goliata pravi ǀ ti nei ſi provu poprej premislil del. ed. m tuoje shivejne ǀ Kadar bi Faraon ſvoje pregrehe premiſlil del. ed. m ǀ Kadar vſe tu S. Ambrosh je premislu del. ed. m ǀ bi premiſlu del. ed. m poprej, ali je vrednu s'en kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti ǀ kadar bosh premislila del. ed. ž, de dusha tvoiga Ozheta, tvoje Mattere etc. vpye v' vizah ǀ kadar taiſti, inu taiſta ſama ſe najdeta, kadar bi premislila del. dv. m, de ſi lih obedn zhlovek yh nevidi, de vener G. Bug v' prizho ſe ſnajde, yh vidi, inu shlishi; Ah gvishnu bi nehala, umouknila ǀ kadar bi letu premislili del. mn. m, bi ob zhaſſu te molitue po Zerkui ſe neoserali ǀ kadar bi my praù premiſlili del. mn. m kaj s'enu S. Mejstu je Cerku ǀ Kadar bi ty greshni prau permiſlili del. mn. m 2. pomisliti: kadar edn premisli 3. ed. na leto veliko krono Nebesko ǀ vener na letu nepremislite +2. mn., ſe nepreſtrashite ǀ Kumaj poli firtilza ure na ſvoje grehe premislio 3. mn. ǀ nihdar na taisto pusledno uro nepremiſlio +3. mn. ǀ aku bodemo mij premislili del. mn. m de G: Bug vſe vidi
videti -im dvovid. videti, opaziti: sdaj bodem jest mojo kunsht pustil vidit nedol. ǀ Iosephavi bratje ſo njega taku mozhnu ſaurashili, de shiviga nej ſo mogli viditi nedol. ǀ temma nepuſtij ozheſsom ſvetlobo vjditi nedol. ǀ aku shelite vidith nedol., vſdignite vashe ozhy ǀ videm 1. ed. de en mladenizh s'hiſhe pride ǀ vidim 1. ed. de krajl Saul nemore Davida shiviga terpeti na semli ǀ uidim 1. ed. eno veliko miſo perprauleno ǀ Ah Peter! kaj jest vidjm 1. ed., inu samerkam ǀ nihdar nevidim +1. ed. de bi molila ǀ nevidem +1. ed. ſvetlobe tiga ſonza ǀ kadar ti vidish 2. ed. eniga lazhniga ǀ uidish 2. ed. de ena moshka pershona s' eno shensko dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita ǀ vidizh 2. ed. de ta ſadna minuta tvoja ſe perblishuje ǀ Si li slep, nevidish +2. ed. de tij ſo ludje ǀ ouzhiza kakor vidi 3. ed. volka ſe prestrashi ǀ Ali gdu nevidi +3. ed. de she vekshi norzi ſe najdejo v'mej kersheniki ǀ vidimo 1. mn. de s'kruha rata S: Meſsu, s'vina S: krij Naſhiga Odrèshenika Christuſa Iesuſa ǀ uidimo 1. mn., de od ſtu moshkih pershon kumai deſſet zhiſtu shivè ǀ kakor vidmo 1. mn. s' ozhmy nashe Svete Vere ǀ de ſi glih s'nashimi ozhmij ijh nevidimo +1. mn. ǀ Vidite 2. mn. ta veliki shakil Kateriga sa herptom dershim ǀ vij uidite 2. mn. eniga zhloveka smalaniga ǀ Kadar vy zhudeshe, inu mirakelne nevidite +2. mn., taku neverujete ǀ neviditi +vel. 2. mn. taisti lepi stol, kateri vamm je perpraulen ǀ vidio 3. mn. ſvoje otroke bolne, krulave, gluhe, ſlepe, mutaste, inu preproste ǀ vidjo 3. mn. kaj premore ta strah ǀ Se najdeio niketere shivali, katere nevidio +3. mn. po dnevi ǀ je vidil del. ed. m pred Stolam Boshiga Iagneta enu veliku glashovu morje ǀ kadar je videl del. ed. m tize letejti ǀ bosh uidil del. ed. m ti loter tajſto loterzo s'katero ſi nezhiſtoſt tribal ǀ S. Duh kadar je vidu del. ed. m to andohtlivo molitu ǀ Kadar bi edn ozhy ſvoje salimal, de bi nekatire ure nevidil +del. ed. m ǀ jevidil +del. ed. m de vus je bil reſtargan ǀ una Gospa vidila del. ed. ž en novu furum guanta ǀ karkuli per drugyh shenah je vidla del. ed. ž ſim mogal taiſti kupit ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla +del. ed. ž ǀ Letu je taiſtu oku, kateru je tebe vidilu del. ed. s na skriunim greshiti ǀ my dua uſhe veliku lejt ſe nejſmo vidila del. dv. m ǀ zhes dan ſe ſo greha varvali, de bi ſonze yh nevidlu +del. ed. s ǀ taisti kateri ſo letu vidili del. mn. m ſe ſo zhudilij ǀ ſó njemu ſprizhovali, de ſó vidli del. mn. m Chriſtusa ǀ ony ſo vidily del. mn. m tulikain lejt taistiga reuniga nadlushniga zhloveka per vejeriu leſhati ǀ kadar ſo vidilij del. mn. m de nijh Ceſarij, inu generali … ſe ſo v'Mestu pelali ǀ By rady takrat vidly del. mn. m, de bi Maria Diviza vam na pumozh prishla ǀ Pojte v'Libio inu bote vidlli del. mn. m de od velike urozhine vumeraio ǀ kakor ſo bili zhes tu krivavu morje preshli, inu vjdili del. mn. m de Bug njeh ſaurashnike potupil ǀ De ſi lih ludje bi sa letu neveidili, inu nevidili +del. mn. m ǀ kadar so vidile del. mn. ž, de taku obilnu ſo oskerblene, inu dobro guantane ǀ Kai menish de lete Boshije ozhij nej ſo vidle del. mn. ž taiste tuoje nezhiste della videti se videti se: kadar eden ſe gleda v'shpegli ſe vidi 3. ed. kakor je ſam na ſebi ǀ ſe nevidi +3. ed. obenu pobulshaine per ludeh ǀ Svèſde sò ſvetle, inu ſe navidi +3. ed. od kod ſvetlobo prajmejo ǀ muzh te s. gnade ozhitnu ſe je vidila del. ed. ž per teh S. Pushaunikoh ǀ Letu ſe je vidilu del. ed. s per tej parvi Sveti Vezheriy ǀ kadar bi G. Bug perpuſtil, de bi ſe vidlu del. ed. s, kaj ludje mislio, kadar molio ǀ neboyteſe, de bi ſi lih v' taiſti kambri sagledali te zherne orle, ali pak te vſtekle pſſe, katiri na taiſto dusho zhakaio, kakor vezh krat per takorshneh bolnikah ſe ſo vidili del. mn. m ǀ Na dan tiga S. Rojstva trij sonza ſe ſo na Nebeſijh perkasale, inu tudi nesnane, inu zhudne svesde ſe ſo vidile del. mn. ž ǀ sapovei Adriana neuſmilenu tepſt, de koſti, inu zheva ſo ſe vidle del. mn. ž/s
premišljevati -ujem/-am nedov. premišljevati: mozhnu ta Goſpa, ſazhne premishlovati nedol. nje gardi greshni leben ǀ sazhne ſmert premishlovati nedol., ſe perstrashi ǀ enKrat sazhne premiſhlovati nedol. de ima vmreti ǀ Mashnik pride ga obyskat, ga sazhne opominat de bi imel premishluati nedol. Mysteria Divina ǀ s. Augustinus ſe je bil enkrat postavil premiſhluati nedol. to skriunust s. Troijce ǀ skriunusti Boshje premishlvati nedol. ǀ yh N: N: vabem premishluvati nedol. to zhudno muzh gnade S. Duhà ǀ Iest bi n'hotel de bi Nem. Nem. menili de ijh hozhem danas opominat premiſhlvati nedol. zhast, inu hualo teh Ceſarju ǀ Letu premislovati nedol. danas vaſſ puſtim ǀ tebi ò nezhista Pershona pustim premishluat nedol. ǀ jeh vabim danas premiſhluat nedol. to veliko zhast, inu hualo ǀ Angely ſo doli po shtengah hodili premishlovati namen. ǀ Zhe dalai premishlujem 1. ed., vezh premiſhlovati meni oſtane ǀ jeſt premishlviem 1. ed. ǀ tu so moy grehi, Katere ne gledam, ne premiſlujem 1. ed. ǀ Ti premiſhlovash 2. ed. grehe lete shene, inu na tuoje neſpumnish ǀ letukaj Naveſta premishluje 3. ed. dopelt lepoto Ieſuſavo ǀ gre v'Tempel premishluie 3. ed. ſvoj greshni, nevarni Leben ǀ Ta Nebeſhki Shenin na 4. poſtavi premiſhluje 3. ed. lepoto ſvoje Duhoune Neveste ǀ v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete 2. mn. ǀ Lety bogaboyezhi vednu letu premishluieio 3. mn. ǀ premishluimo vel. 1. mn. vednu nje nebesko lepoto na ſemli, inu vſe druge lepote posvetne sanizhuimo ǀ britko martro Odreshenika Chriſtusa Iesuſa premishluite vel. 2. mn. ǀ premiſhlovajte vel. 2. mn. taiſte vezhne troshte, katire Chriſtus vam je shal perpravit ǀ kadar to veliko nesrezheno Muzh Boshyo je premishloval del. ed. m S. Ioan. Cryſoſtomus ǀ kadar letu je premishlual del. ed. m ta Bogabojezhi ſalvianus ǀ Kadar bi ti ſam ſvoie grehe premiſhloval del. ed. m ǀ kadar to britko martro Chriſtuſa Ieſusa je premiſhlual del. ed. m ǀ Kadar pak ſim primishloval del. ed. m de vſe taiſte spishe G. Bug ym je dal ǀ rauen morja je prangal, inu naveliku leſsezhe rizhy je premisloval del. ed. m ǀ Kadar je leto ſapuvid premishluval del. ed. m ǀ kadar to veliko pregreho naſho je premiſhlval del. ed. m ǀ kadarkuli je primishlual del. ed. m de bo mogal od ſledne beſsede, miſli, inu djania rajtingo dati ǀ Takrat bo eniga sa drugem poklizal, inu v'bukve naſhe vejsti gledal, inu pushtob, sa pushtobom premiſluval del. ed. m ǀ kadar je leto ostro rajtingo premiſhual del. ed. m ǀ po tem kir ſim premishoval del. ed. m ta danashni S. Evangeli ǀ shteridesset lejt je premishlovala del. ed. ž ǀ shpegle je prozh poſtavila, inu je premiſhluvala del. ed. ž ǀ Zhe my dalaj Svetu Piſsmu bomo premishlovali del. mn. m ǀ Iest neshelim N: N: de bi vy danaſs premishluvali del. mn. m te skriune lastnusti S. Duhà ǀ My nihdar nej ſmo tiga premiſhluvali del. mn. m ǀ de bi molili, inu Nebeſhke rizhi premiſhluali del. mn. m
biti1 sem nedov. biti, tj. pomožni glagol in obstajati: nej hotel drugazhi imenuan biti nedol., kakor ſijn tiga zhloveka ǀ nemoremo vſe bity nedol., kakor S: Theresia ǀ koku morio taku preprosti bitij nedol. ǀ zhe je bulshi bite nedol. shena, ali mosh ǀ Nej gvishnu Nem. Nem. potrebovola Maria Diuiza ozhiſzhena bita nedol. ǀ je lahkejshi … eno kazho v' nedrah noſſit, inu oskrunen nebiti +nedol., po shtriki pleſsat, inu nepadit ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti, inu Chrishan biti namen. ǀ Ieſt ſim 1. ed. en dober Pastir ǀ Sim 1. ed. beyshal od takushnih perloshnosti ǀ ſem 1. ed. vam ſapovedal ǀ Sem 1. ed. padla v'jamo tiga greha ǀ kakor uni shlushabnik Ceſaria Caroluſa, od kateriga ſjm 1. ed. bral ǀ Jeſt ſam 1. ed. menil ǀ Sa volo tiga ſin 1. ed. ſe bil perpravil Klagovati zhes ta reuni ſvejt ǀ ti ſi 2. ed. kriva ǀ Ti, ti 2. ed. ta tatinski Achan ǀ tuoja Hzhij je 3. ed. taku nemarna ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie 3. ed. voshila ǀ Bug Vſigamogozhi jé 3. ed. bil sapovedal v'ſtarim Teſtamentu ǀ cillu krajleustvu jebil 3. ed.+ njemu pred saurashnikom ohranil ǀ Vni ſgubleni Syn jeli 3. ed.+ proſsil ſvojga ozheta de bi ga hotel sa hlapza gori vseti ǀ nuzna, inu potrebna jeta 3. ed.+ S. molitva ǀ nam e 3. ed. hotel dati ſaſtopit Joel Prerok ǀ Bug ej 3. ed. hotel dati saſtopit ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei 3. ed. pridigual ǀ Jeroboam ſe ja 3. ed. bal, de bi ta folk s' zhaſſam od njega neodſtopil ǀ En Mashnik le 3. ed. bil poklizan k' enimu bolniku ǀ aku vashe djajne je 3. ed. angelſku, tuje +3. ed., aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +3. ed.+ ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò 1. mn./dv. tebe s' shaloſtio yſkala ǀ s'ene ſklede ſta 3. dv. jedila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta 3. dv. bila dva kupza, katera ſta 3. dv. snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ v'eni posteli sta 3. dv. ukupaj ſpala ǀ ſtà 3. dv. bila sazhela ſe kregat, inu bojovati ǀ on je glava mij ſmo 1. mn. glidij ǀ en teden ſmò 1. mn. pres Kruha ǀ ſatorai smò 1. mn. tudi dolshni ǀ bom iskasal kaku ſmô 1. mn. dolshni odpuſtiti ǀ vy ſte 2. mn. taku neusmileni ǀ kaku maihinu ste 2. mn. na moj exempel gledali ǀ ony ſo 3. mn. ſturili tiga Malika ǀ Drugi ſò 3. mn. minili, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ vſij elementi ſó 3. mn. bily njemu pokorni ǀ so 3. mn. njega ſfarili ǀ Kupzij sò 3. mn. molili Pluta ǀ takorshne Kuharze, só 3. mn. malu huale uredne ǀ ſó 3. mn. ſe s'Stephanom is vprashovali ǀ na vus glaſs ſu 3. mn. bily sazheli vupyti, shrajati, guant s'ſebe targat, inu laſſij s' glave pulit ǀ ſoga 3. mn.+ v' apnenizo verglij ǀ tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo 3. mn.+ (?) bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ jest pak bom prih. 1. ed. piſsal kakor ſo ſlovenzi piſsali ǀ obene lashke, ali latinske, ali nemshke beſsede ne bom prih. 1. ed. meſhal ǀ koku tedaj bon prih. 1. ed. ſnoſſila ǀ obene beſsede nebom +1. ed. sasnamval ǀ Jeſt nebòm +1. ed. vezh vam pridigual ǀ Boshij strah vaſs bodem prih. 1. ed. vuzhil ǀ jeſt vaſs nihdar ne bodem +prih. 1. ed. sapustil ǀ nebodem +prih. 1. ed. ijh vuzhil ǀ Angele bosh prih. 2. ed. sa tuoje tovarshe imel ǀ sakaj tedaj ne bosh prih. 2. ed. Boga sahvalil ǀ Moje Dete Kaj posh prih. 2. ed. sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh prih. 2. ed. snedilu ǀ gledai de nebosh prih. +2. ed. v'greh padil ǀ Spumni, de bodesh prih. 2. ed. ta Prasnik poſvezhoval ǀ tuoje ozhij nebodesh prih. +2. ed. pravu odperla ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo prih. 3. ed. gouuril ǀ letu ne bo prih. 3. ed. mene prestrashilu ǀ leta guishnu ne bò prih. 3. ed. lona od Boga imel ǀ kaj bu prih. 3. ed. tebi pomagalu ǀ Kaj menish debo +prih. 3. ed. s'tebe ǀ nihdar vezh nebo prih. +3. ed. tebe reshalil ǀ vaſh ſtan vam nebò prih. +3. ed. nepotu de bi ne bily isvelizheni ǀ zhe on nebó prih. +3. ed. skoraj vſe prehodiszhe s' rok vſel ǀ Bug bode prih. 3. ed. tebi dal en obilni lon kakor Abrahamu ǀ de bodè prih. 3. ed. gvishnu potonil ǀ Bode prih. 3. ed. vni Kateri ſaurashi mashnike, inu duhoune Kirkuli samore, ijm shkodi, ijh opraula, inu vſe tu hudu Kateru more smiſlit ǀ Gdu ne bode prih. 3. ed. ſposnal de ta s. Molitva je nuzna ǀ koku tedaj ſe nebode prih. +3. ed. bal Boga Vſigamogozhniga ǀ obedua ſe bota prih. 2. dv. kaſſala ǀ Hodita sa mano, ter nebota prih. +2. dv. vezh ribe, ampak ludy lovila ǀ Boga ſe bomo prih. 1. mn. bali ǀ aku ſe ne bomo prih. 1. mn. pobulshali ǀ volnu bomò prih. 1. mn. pushlushali ǀ de vſaj mertua bomò prih. 1. mn./dv. vkuppaj leshala ǀ my skuſi naſhe grehe nebomo prih. +1. mn. ſe neuredni ſturili ǀ nikuli sadoſti zhaſti, inu huale nebomò prih. +1. mn. mogli dati ǀ Aku bodemo prih. 1. mn. G: Bogu pokorni ǀ ſmo kumai dozhakale, de nashe nove gvante ſmò oblekle, inu de budemo prih. 1. mn. prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale ǀ aku bote prih. 2. mn. v'gnadi Boshij ǀ vaſh lon ne bote prih. 2. mn. sgubili ǀ Nebeſhku krajlestvu botè prih. 2. mn. doſegli ǀ zhe li boſte prih. 2. mn. fliſsik, inu andohtlivu hodili poshlushat te S. pridige ǀ aku ſe ne bute prih. 2. mn. pobulshali ǀ obeniga lona od G: Boga nebote prih. +2. mn. imeli ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote prih. +2. mn. supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli ǀ obene druge rizhij ſe nebotebali prih. +2. mn.+ ǀ Pokuro bodete prih. 2. mn. delali ǀ vij bodete prih. 2. mn. moja Nevesta, inu frishtina, inu Gospa mojga ſerza ǀ nihdar nebodete prih. +2. mn. bulshiga Mojstra neshli ǀ IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo prih. 3. mn. zhudili ǀ ſhtrajfinge ne bodo prih. 3. mn. nad vaſs prishle ǀ ona dua bodo prih. 3. mn./dv. sa kruham tekla ǀ aku tudi nekateri ſe bodò prih. 3. mn. moijm pridigam posmehuali ǀ Ty isvoleni podo prih. 3. mn. veliku terpeli ǀ obeniga lona nebodo +prih. 3. mn. od G: Boga doſsegle ǀ ſvetlobe tiga rumeniga ſonza nebodò +prih. 3. mn. vidili ǀ debeli nebodó +prih. 3. mn. mogli po taku voskim potu hodit ǀ dokler v'grehi ostanejo, nezh lepshi nabodo +prih. 3. mn. ǀ bodi vel. 2. ed. veſsela ǀ Ne bodi vel. 2. ed. taku nor ǀ Nebodi +vel. 2. ed. taku foush, nevoshliu, inu neuſmilen ǀ vam nebodi +vel. 2./3. ed. teshku poshlushat ǀ Hvala, inu zhast bodi vel. 2./3. ed. do veKoma nashimu Ozhetu Nebeſhkimu ǀ sdaj ne zviblajmo, de bi on nam ga okratel, ampak bodimo vel. 1. mn. sagvishani ǀ nebodimo +vel. 1. mn. taku preprosti ǀ Nebodmo +vel. 1. mn. sanikarni ǀ shegnani bodite vel. 2. mn. do vekoma ǀ Ne bodite vel. 2. mn. kakor je bila una ǀ nebodite +vel. 2. mn. taku nori ǀ bodio vel. 3. mn. kuſsi, ali drusgi, gledaj de yh dobru ſpezhesh ǀ veliku vekshi huale je bil del. ed. m vreden David ǀ ſe je bjl del. ed. m perglihal enimu pohleunimu Iagnetu ǀ s'kuſi molitu je bel del. ed. m njega veliko sastopnost doſegal del. ed. m ǀ David s' mladiga je bol del. ed. m paſtir ǀ kadar danaſs bi nebil +del. ed. m en taku velik Prasnik ǀ kadar je bila del. ed. ž mlada ſi ij vſe perpuſtila ǀ obena shival jem nej bla del. ed. ž vezh pokorna ǀ ta grenka ſmert bi nebila +del. ed. ž Euo umorila ǀ kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu del. ed. s ǀ na ſvejtu, shkof ſe je zhudil sakaj je bilù del. ed. s ſhteri vre Kar je bil vmerl ǀ nej blu del. ed. s v' Rimi shlishat petlerja ǀ bosh sposnala, de bi nebilu +del. ed. s terbej tebi tulikain sa Nebu terpeti ǀ zhes enu majhinu ga vezh nejbilu +del. ed. s sgledat ǀ tamkaj ſta bila del. dv. m dua hudobna Zupernika ǀ Tista dua hudobna stariza … s'Kamenjam … ſama sta poſsuta bilà del. dv. m ǀ Sta bla del. dv. m dua goſpuda velika priatela ǀ ſta bila del. dv. s dua dreva ǀ vſe druge deshele is oroshiom ſo bily del. mn. m premagali ǀ ſo bilij del. mn. m perſileni Christuſa sbuditi ǀ kadar bi bilii del. mn. m vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ Kateri bi bli del. mn. m radi vidli de bi osdravil ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili +del. mn. m ſadoſti pogaſſiti njega vrozhino ǀ Kadar bi ſe nebilij +del. mn. m jokali, inu sdihualij ǀ bi vam vſega blage nebily +del. mn. m odnesli ǀ mejstu, is kateriga ty puntarski Angeli padli ſobili +del. mn. m ǀ njeh Sauraſhniki ſobily +del. mn. m taiſtu Mestu oblegli ǀ shabe ſo bile del. mn. ž vus Egypt, inu Faraona premagale ǀ de bi nyh nedolshnoſt s' vurelem kropam nebile +del. mn. ž perſilene s' vishat ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila del. mn. s noter uderla ǀ Te vrata paklenska ſe ſo bile del. mn. s odperle zanikane sedanjiške oblike nej ſim 1. ed. vezh ſe zhudil ǀ nei ſim 1. ed. obeniga hudobnishiga mogal naiti ǀ jest nejſim 1. ed. obena loterza ǀ neiſim 1. ed. nezh dobriga, ampak veliku hudiga ſturil ǀ takushne vere neſim 1. ed. v' Iſraeli nashal ǀ de nej ſeim 1. ed. ranena, inu premagana poſtala ǀ Kruha nej ſi 2. ed. hotel dati ǀ nei ſi 2. ed. provi zhlouik temuzh podoba zhloueska ǀ ti neiſi 2. ed. boshio beſſedo shlishal ǀ vſe tuoje shivozhe dny ſe nejſi 2. ed. eno uro k' ſmerti perpraulal ǀ Nei 3. ed. vezh na ſemli reſnize ǀ ta nei 3. ed. obena kriviza, ali shkoda ǀ veliku lejt otrok ne 3. ed. imela ǀ nèj 3. ed. lepshi, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej 3. ed. tarduſti, de bi ogin taiſte neomezhil, nejſile 3. ed.+, de bi jo neumoſtril ǀ Zhaſt tiga Libana je ni 3. ed. dana, inu lepota tiga hriba Carmeli ǀ ta Philosophus nij 3. ed. mogal taisto dopolnit ǀ na semli naj 3. ed. veſſelja bres shaloſti, nej 3. ed. sdrauia bres bolesni ǀ Ta hudi pak li 3. ed. hitel rezhi ǀ Neli 3. ed.+ yh deſſet ozhiſzhenih? kej ſo tedaj ty devet ǀ ſta potle kakor pſs, inu mazhika shivela, inu obene ſrezhe nejſta 3. dv. imela ǀ ſe neiſta 3. dv. hotela spovedat ǀ nikuli neì ſta 3. dv. kaple kryvy, prelila ǀ dokler jo nesta 3. dv. posnala ǀ nejſmo 1. mn. nevoſhliui de vy ste taku veſseli ǀ nei ſmò 1. mn. ene dobre ſvete misli imeli ǀ tebi gliha nihdar nes ſmo 1. mn. vidli ǀ Neſmo 1. mn. nezh vluvili ǀ nei ſte 2. mn. nalosheni s' butaro teh grehou ǀ vy nejſte 2. mn. Boshy, dokler resnizo boshjo n'hozhete radi poshlushat ǀ nihdar nejste 2. mn. rajtat ſe vuzhile ǀ nikuli ſe neiſte 2. mn. s' pravo grevingo spovedali ǀ neſte 2. mn. gobe katere vſo tinto vſebe potegneio ǀ ako poprej nes ſte 2. mn. prau vasho dusho ozhiſtili ǀ nei ſo 3. mn. ludje temuzh Kazhe ǀ jo neiſo 3. mn. v' ſoſeski terpeli ǀ neiſò 3. mn. dopernesli ſad dobriga diaina ǀ vni ſtari Philoſophi, kateri nei ſò 3. mn. nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ nihdar ſe nejſo 3. mn. pustili pregovorit ǀ Boga ſe nei ſò 3. mn. bali, ludy ſe nejſò 3. mn. shonali ǀ Kuharze nejsó 3. mn. nikuli lazhne ǀ Ajdje neſo 3. mn. hoteli letega vervat ǀ ony neso 3. mn. potonili, kakor AEgypzery ǀ ony nèſo 3. mn. veruvali v' mene ǀ li en ſam poplat ſo imeli, de ſe najſo 3. mn. ſpodli, ali udarili komaj biti prav biti, prav se goditi: s'vamij nebò poterplejna imel, ampak bodò djali, kumaj ij je 3. ed. konec biti končati se: li sheſt tednou nej bilu deshia, vener vſiga hozhe konez biti nedol. ǀ Kakor de bi imelu vſiga Konz biti nedol. ǀ kadaj tedaj bo konz 3. ed. lete vojske ǀ katerih nihdar nebò konez ǀ zhudu, de yh nej konz bilu del. ed. s ǀ ſizer bi bilu konez del. ed. m tiga zhloveskiga ſpola ven(kaj) biti končati se: ſakaj ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona, kadar ura pretezke, fironk ſe potegne, inu je vſe vun 3. ed. ǀ Beno ſapovej laſtauzam, de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun 3. prih., kar prezei ſo vumokenle ǀ je ushe ſpuvid vunkaj bila del. ed. ž žal biti žal biti: mu je bilu shal del. ed. s de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal del. ed. s, ampak sa volo dobizhika → bo, → bode
najti najdem dov. najti: v'kakuſhni vishi bi mogli tebe ſupet najti nedol. ǀ nei ſim obeniga hudobnishiga mogal naiti nedol. ǀ ſerce nej ſo mogli naijti nedol. ǀ to reſnizo ozhitnu najdem 1. ed. samerkano v'S. Piſsmi ǀ eno lepo Figuro, ali pergliho naidem 1. ed. per Danielu Preroku ǀ nikuli nenajdem +1. ed. de bi en krajl, ali Ceſar sa priasnost, ali myr tiga ſlabishiga, inu nishiſhiga bil proſil ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh 2. ed. mu almoshno dash ǀ zhes en zhaſs supet pride k'nijm, ijh najde 3. ed. spezhe ǀ ſtu ſgovoru naide 3. ed. ǀ odpre ob ſvoim zhaſſi ta pan, ter naidi 3. ed. de zhibele s' zhiſtiga vſika ſo bile ſturile eno Capellizo ǀ vidi per potu enu selenu figovu drivu ſe perblisha ſad na tiste nenajde +3. ed. ǀ h'Konzu lejta gre v'skrinio gledat, inu nenaide +3. ed. ſemuzh en ſam Kamen ǀ stu sguvoru najdemo 1. mn., de taiste lahke, inu S. Sapuvidi dershati nemorimo ǀ my ſtu sguvorou najdeimo 1. mn. nashe grehe tudi v' ſpuvidi sgovariat ǀ pravite, de per pleſſah obene nevarnoſti nenaidete +2. mn. ǀ obene pomozhi vashimu ubushtvi nenajdete +2. mn. ǀ prideta dua Duhouna to Goſpo obiskat, jo najdeio 3. mn. vſo shalostno ǀ gredo po ſueitu ſvojo Srezho iskat, inu tudi vezhkrat jo naideio 3. mn. ǀ otroka najdejo 3. mn. de je bil okaminil ǀ naideo 3. mn. eno ſtaro babizo ǀ nenajdeio +3. mn. ene kaple vuode ǀ ga odpreio, ali serce nenaideio +3. mn. ǀ kej bo nashal del. ed. m tukushnu oroshje ǀ Bug vaſs bo perpraulene naſhal del. ed. m ǀ de bi supet tu sgublenu nashil del. ed. m ǀ vſelej kadar je bil povablen je en sguvor nashel del. ed. m ǀ Paſter je bil njega v' shtali neshal del. ed. m ǀ Kej ſe bode eden neſhal +del. ed. m na semli, de bi ſe G: Boga ne bal ǀ yh bo pak neshel del. ed. m, kadar bodo ner minie zhakali ǀ Gospud, kateri v'prizhe ſe je neshil del. ed. m ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil del. ed. m pobj, inu konzhai ǀ kadar bi Angel prishal mirit Tempel, Altar, inu te ludy, bi neneshal +del. ed. m obene glihinge s' hisho Boshio ǀ ta sgubleni perln je bila nashla del. ed. ž ǀ Cibeles Hzhi Krajla is Frigiæ je bila neshla del. ed. ž arznie sa bolesni teh maihinih otrozhizhou ǀ druſiga bi nenashla +del. ed. ž ampak zherue, inu gnilobo ǀ bosh sadoſti urshoha naſhla del. ed. ž ſe joKat ǀ Bug hotel, de bi ſe tudi ob nashim zhaſſu veliku takorshnih nepametnih ludy neneshlu +del. ed. s ǀ bote vidily, inu nashli del. mn. m Medicinam univerſalem ǀ Arzaty veliku ſort arzny ſo naſhli del. mn. m sa sdravje tiga teleſsa ǀ de bi niker meru, inu pozhitKa nenaſhli +del. mn. m ǀ Tukaj Nem. Nem. bote nashei del. mn. m, inu doſsegli karkuli shèlite, ali poterbujete ǀ dushe teh pravizhnih bodo neſhle del. mn. ž ſvoja trupla lepe zhiste ǀ fardamane dushe pak bodo neshle del. mn. ž ſvoja trupla garde najti se dvovid. znajti se, pojaviti se, nahajati se, biti, obstajati: rajshi bi hotela ſe naiti nedol. v'boy mej nagimi mezhmi teh sholnerjou ǀ Iest bi nihdar ne bil veroual, de na ſvejtu bi ſe mogli najditi nedol. taku norij ludje ǀ jest v'prizhe ſe najdem 1. ed. v' S. Sacramentu ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi od taiste nadluge v'kateri tulikajn lejt ſe najdesh 2. ed. ǀ sdaj v'teh teshkeg boleſnah ſe najdesh 2. ed. ǀ v'tem s. vbloti ſe najde 3. ed. resnizhnu ſyn Boshy ǀ kulikain takushnih ſe naide 3. ed., kateri cellidan per misi sydè ǀ malu kateri zhlovek po ſimi ſe nejde 3. ed., de bi nyh della nepoterbual ǀ ſe nenajde +3. ed. li ena ſama Pershona de bi bila proſsila sa dusho ſvojo ǀ ob naſhem zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide +3. ed. ena dobra ǀ ſe nanajde +3. ed. isvelizheine, ampak tam gori v' nebſſih ǀ kulikaj drugih ſenajde 3. ed., kateri so tudi v'leta greh padli ǀ dua pota ſe najdeta 3. dv., katera naſs peleta k' vezhnoſti ǀ my shiher kirkuli ſe najdemo 1. mn. G: Boga molimo, zhaſtimo, inu hualimo ǀ Bug vener neperpuſti, de bi umerli v' tem ſtanu, v' katerem ſe naidemo 1. mn. ǀ kadar v' teshkih inu nevarnih bolesnah ſe najdete 2. mn. ǀ Vſmilite ſe zhes mene, vſai vy priateli moi, kateri ſe naidete 2. mn. na semli ǀ vezhkrat na rajshah v'nevarnosti ſe naijdete 2. mn. ǀ dananaſhni dan kersheniki ſe najdeio 3. mn., kateri hushi shivè kakor Ajdij, Turki, inu neoverniki ǀ tude ob nashim zhaſſu takorshni meſſary ſe naideio 3. mn. ǀ veliku tatou ſe v'taistim zholnu najdejo 3. mn. ǀ kadar v' nevarnoſti ſe najdeo 3. mn., teko pod ſkalo nyh leben ohranit ǀ Se nenajdeio +3. mn. vezh Fransciski, de bi tem bolnem, inu gobaſtem ſtregli ǀ Se nenajdeo +3. mn. vezh Bernardini, de bi ſvoje koſſilu pershparali ǀ ſe v' tej Boſhij Veshi nenaideio +3. mn. ǀ kadar bi ſe eden taku preprost nashal del. ed. m de bi n' hotel osdravit ǀ vener ſe bo neshu del. ed. m en Momus ǀ dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla, v'Kateri ena greshna shena ſe je nashla del. ed. ž ǀ tankai malu dobriga, inu brumniga ſe bode nashlu del. ed. s ǀ kadar bi dusha zhloveska bila naprudai, bi ſe nenashlu +del. ed. s Cupza na ſvejtu de bi jo mogal plazhat ǀ vſi kateri v' prizho ſe ſo nashli del. mn. m ǀ ty keteri ſe ſo v'prizhe naſhli del. mn. m ǀ v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli del. mn. m ǀ Ah Bug hotel, de bi niketeri karsheniki ſe na ſveiti nenashli +del. mn. m ǀ Kadar bi ſe vkupaj nashle del. mn. ž ſrake, orli, ſove, inu shtruſi
vzeti vzamem dov. 1. vzeti, sprejeti: naſs nebo hotel v' ſvojo hisho vſeti nedol. ǀ je nij hotu divistvu po ſili vseti nedol. ǀ brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti nedol. ǀ s'eno majhino ſamero kmeta ſtepſt, vſe njemu vſet nedol. ǀ ſe nepotſtopio uſet nedol. en koſſ Kruha, ali en glaſſ vina ǀ ſo sheleli dosezhi, inu uset nedol., kar je njemu shlishalu ǀ Imate andohtlivu ta kruh Nebeski vſſiti nedol. ǀ Od tod vſamem 1. ed. perloshnoſt govorit od lete velike miloſti boshie ǀ hisho mu vſamesh 2. ed., inu po svejtu ga poshenesh ǀ eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ sa gnado boshio nemarash, sa slù vsamesh 2. ed. ǀ zhaſsa nikoli ſi neusamesh +2. ed. ǀ sakaj neuſamesh +2. ed. en mezh inu ſerce ſi neprebodesh ǀ uſame 3. ed. od uniga vbogiga ſiromaka ǀ Aku G. Bug vam vſame 3. ed. vasho sheno ǀ ſcepter is roke vsame 3. ed. ǀ vſamej 3. ed. duej trenti kruha ǀ G. Bug po ſili obene rezhy neuſame +3. ed. ǀ nikuli obene skerbi ſi neuſame +3. ed. ſa hishnu opravilu ǀ oroshje teh grehou vſamemo 1. mn. ǀ malu skerbi vezh ſi vſamete 2. mn. ǀ lete ga ne ruzhei vſameio 3. mn. ǀ de vaſhe diviſhtvu vam vſamejo 3. mn. ǀ kakor Eva ſe salubio venu ardezhe jabuku, taiſtu uſameio 3. mn., pokuſſio ǀ najdeio enu vſſoku, lepu sheliszhe, letu ijm dopade, ga usameio 3. mn. ǀ to nar manshki skarb ſi neusameio +3. mn. ǀ Vſtani gori, inu vsami vel. 2. ed. tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi v'Egyptausko Deshelo ǀ sa tay ſam ſebe, inu vsami vel. 2. ed. ſvoj krish, inu hodi sa mano ǀ Uſemy vel. 2. ed. Joannes leto palzo, inu shnio smiri ta Tempel ǀ hudizh me vſemi vel. 2. ed., sludi me resneſi ǀ vſimi vel. 2. ed. mojo dusho s'tobo v'nebu ǀ edn pravi vſemiga 2. ed.+, ta drugi pravi nikar ǀ ſe oberne k'tovarshu rekozh vſemiva vel. 1. dv. my dua, kar nam shlishi ǀ aku zhes dan nemate zhaſsa, po nozhi zhaſs vſemite ſi vel. 2. mn. ǀ vſimite vel. 2. mn. vy bogati ta dua fazonetelna ǀ kadarkulj pride ena ſupernoſt zhes vaſs volnu jo vſimite vel. 2. mn. ǀ vsimite vel. 2. mn. vaſh fazonetel ǀ h' temu vashe upajne uſimite vel. 2. mn. ǀ Vsemite vel. 2. mn. ijh supet prozh od blaga ǀ neuſamite +vel. 2. mn. blagu vudvam, inu ſapuſhenim ſirotizam ǀ pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo vel. 2. mn.+ ǀ bo Bug njemu vſel del. ed. m to ſemlo ǀ De bi ſludi vſel del. ed. m vinu, inu vuoli ǀ letu Aſa je bil Preroku sa slu vsel del. ed. m ǀ Ie Iesus vsèl del. ed. m te ſedem kruhe ǀ kmetu ſi uſel del. ed. m taiſtiga vola, taiſto nyvo ǀ je is nebeſs na ſemlo prishal, zhlovesko naturo na ſebe vſal del. ed. m ǀ ty blishni ſe ſo bali, de bi hudizh ga neuſel +del. ed. m s' dusho, inu s' teleſſam ǀ dolge teh vboſih je naſe vſela del. ed. ž ǀ kej ſi uſela del. ed. ž, de tulikain Gvanta imash ǀ kadar ta dua ſta bila is krisha doli vſela del. dv. m tu S. Reshnu Tellù ǀ Skrinio Boshio Sò ijm bily vſeli del. mn. m ǀ ſo ga v'mejſtu vſeli del. mn. m ǀ kadar bi en glaſſ vode is morja vſelj del. mn. m 2. zavzeti: nej perpuſtil de bi Samurizi Compoſtello vſeli del. mn. m 3. poročiti, tj. vzeti za ženo ali za moža: Pokashi mi katero imam ſa mojo sheno vſiti nedol. ǀ zhe vſamem 1. ed. eno mlado nebo snala goſpodinit: zhe vſamem 1. ed. eno ſtaro, bo vſe skuſi kreh, inu godernaine v'hishi ǀ je bila Mosha vſela del. ed. ž veliku otrok je imela ǀ ſakaj bi ga jeſt neuſela +del. ed. ž ǀ Druge she mlaishi ſo mosha vſele del. mn. ž vzeti se: poročiti se: Skuſi moj ſvit ſta ſe bila vſela del. dv. m, inu ſdaj obedua bodo s'mano v'pakli gorela an se vzeti zavzeti se: Hozheo taiſte Vduve ſe an vſeti nedol., aku she tu kar ima ym hozhe shenkat ǀ Ah vſimite ſe an vel. 2. mn. nje praude, dejte y en dober ſvit ǀ Je skerbela, inu nas ſe an vſela del. ed. ž, kakor de bi bily nje laſtni otrozy dol(i) vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti: mei drugimi snamini, is katerih ſe more doli vſet nedol., gdu je mej timi isvolenimi ǀ kakor dolej vſamem 1. ed. s'beſſed S. Petra ǀ doli vſamem 1. ed., de lahku naprej pride ǀ Kakor doli vsamem 1. ed. s'tiga Kar Ezechiel Prerok na parvi poſtavi je samerkal ǀ Kakor doli vſamen 1. ed. s'Viſokih Peſsem ǀ Is kateriga vſiga ſe doli vſame 3. ed. de prezhudnu gvishnu je bilu tu v'Nebuhojejne Christuſa ǀ kakor is Iogerskiga djania ſe doli uſame 3. ed. ǀ Kakor ſe doli usame 3. ed. s's. piſsma ǀ mi lahku doli vſamemo 1. mn. ǀ Is Kateriga lahku doli vſameno 1. mn. ǀ vy poſvejtni, inu deſhelski ludje lahku doli vſamete 2. mn., inu ſe potroshtate ǀ Is tiga Shpanigary doli vſameio 3. mn., de nyh pomozh imaio per S. Jacobu yskati ǀ is lete moje ſtrashne shtauti doli uſemi vel. 2. ed. ǀ is tega doli vſimimo vel. 1. mn., sklenimo, inu rezimo ǀ Is tiga doli vſemite vel. 2. mn., kakorshno veliko skerb, inu fliſſ ſte dolshni imeti ǀ de bi ti s'tiga doli vſel del. ed. m de en ſam je ogolufan oſtal ǀ je lahku doli vſela del. ed. ž, de zhudnu ſe bo nje edinimu ſynvu godilu ǀ s'tega bote dol vſeli del. mn. m, inu lahku ſpoſnali de ſim pravi bug gor(i) vzeti sprejeti: ob taisti uri botè vidili Nebeſſa odperta, inu Christuſha perprauleniga vasho dusho gori vſeti nedol. ǀ de bi ga hotel sa hlapza gori vseti nedol. ǀ moj Buh! kir gledash na moje misly, gori vſamesh 2. ed. moje shelje ǀ tu dobru djaine, inu shelje na mejſti della gor vſamesh 2. ed. ǀ uſame gori 3. ed. sa suoije sijni dua sapushena fantizha ǀ prezei mezh prozh vershe, s'kojna doli stopi ga kushne, mu odpusti, inu ſa brata ga gori vſame 3. ed. ǀ v'danashnim S. Euangeli en exempel imamo de lubesan zhloveka taku mozhnu obnorij, de tu thesku, sa lahku, tu shkodliu sa nuznu, tu shpotlivu sa zhastitu gori vſame 3. ed. ǀ s' troshtam vaſs sa ſvojga Vicaria gori vſameio 3. mn. ǀ uſemi gori vel. 2. ed. ſa tuoje Syni uſe lete ǀ vſimite gori vel. 2. mn. vuk S: Chryſoſtoma ǀ Vſimite gori vel. 2. mn. dekelze laſtnoſti teh pishat ǀ V'S. kerstu ſim vaſs bil gori vſel del. ed. m sa moje otroke ǀ en shlahtni greshni Indianar je bil nasho ſveto Vero gori uſel del. ed. m ǀ cilu imè Thereſia bo premenila, inu tu Angelsku imè Seraphina gori vſela del. ed. ž ǀ Ali sakaj G: Bug neperkashe slate sapuvidi, dokler ludje raijshi bi yh bilij gori vſeli del. mn. m ǀ Katero lepo navado ſo potle tudi druge deshele gori vſele del. ed. ž konec vzeti umreti: ta bore ſyn je imel od sheje konez uſeti nedol. ǀ tovarshi ſo imeli konz vſeti nedol. ǀ ſe je bal pod kozhijo konez vuseti nedol. ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja konez uſame 3. ed. ǀ Ah kulikain v' tej vishi otrozhyzhou konez vſame 3. ed. ǀ od reve, inu potrebe konez vſameio 3. mn. ǀ na vojſki konez vſameo 3. mn. ǀ de bi od lakoti Konez vsel del. ed. m ǀ tudi on je bil s'suojo vojsko v'vodi Konz vſel del. ed. m ǀ je bil v'mory konez vſel del. ed. m ǀ je njeſrezha de nej konez vſela del. ed. ž ǀ kadar bi taiſti nepomagali bi vſe konez vſelu del. ed. s kar je na ſemli ǀ v' puszhavi ſo bily konz vſeli del. mn. m naprej vzeti lotiti se: inu ſupet vaſhe kupzhje, inu barantie naprei vſamete 2. mn. ǀ uſimimo naprej vel. 1. mn. naſhiga S. Pomozhnika S. Jurja naprej si vzeti nameniti se, odločiti se: ſtonovitnu ſi naprej vſeti nedol., de nihdar vezh n'hozhesh G. Boga reshalit ǀ jeſt ſi taku mozhnu naprej vſamem 1. ed. tvoje s. Sapuvidi dershati ǀ ſi naprei ſtonovitu uſamem 1. ed. ǀ v' zhaſſih ſi naprei vſamesh 2. ed., de ſe hozhesh pobulshat ǀ kadar en Cupz ſi naprej uſame 3. ed. pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ ſi neprej vſame 3. ed. v'en Kloshter pojti ǀ pyanſtua anat ſi naprej neuſame +3. ed. ǀ ſi naprei vſameta 3. dv. de hozheo Pater Bernardu povedat ǀ Kadar vij ſi naprej vſamete 2. mn., de ſe hozhete spovedat ǀ naprej neusamete +2. mn. ſe pobulshat ǀ kateri ſtonovitnu ſi naprei vsameio 3. mn. ǀ Se perpravio, inu naprej usameio 3. mn. Chriſtusa popaſti ǀ vſemiſi ſtanovitnu naprej vel. 2. ed., de poſehmal hozhesh greha ble kokar kazhe ſe varvat ǀ Vſimiſi tedai naprei vel. 2. ed., de ti hozhesh v' nebeſſa tvoje ozhy polsdignit ǀ vſy vſimimo ſi naprej vel. 1. mn. de hozhemo poſehmal s'mislio, s'sheljo, inu s' djainam Bogu shlushit ǀ vſimimoſi naprej vel. 1. mn. po ſtopinah teh lubih Svetnikou … hoditi ǀ neprej vsemiteſi vel. 2. mn. de n'hozhete vezh pregreshit ǀ naprej vſemite ſi vel. 2. mn. de hozhete sapuvidi Boshje dershati ǀ vſimiteſi naprej vel. 2. mn., inu s'djainom napolnite vasho dobro volo ǀ ſtonovitnu ſi naprej vſmite 2. mn. ǀ ſtonovitu ſi nàprei vſymite vel. 2. mn., de n' hozhete vezh v' grob tiga greha paſti ǀ jeſt ſim ſi naprej vſel del. ed. m iskaſat, v kakushni vishi imate letu ſturiti ǀ ſi je bil naprej uſel del. ed. m na vojſko pojti pod Ceſſaria Diocletiana ǀ danas ſi ſim naprei vſſel del. ed. m Nem. Nem. iskasat kaku je nuzen ǀ vezhkrat ſi je naprej vſela del. ed. ž en nezhisti greh, Kateriga je bila dopernesla, ſe spovedat nase vzeti sprejeti, prevzeti: Syn Boshi je nasho zhlovesko naturo na ſe uſel del. ed. m nazaj vzeti preklicati: jeſt neuſamem 1. ed. nasai moje beſſede noter vzeti zavzeti: kadar hozhe enu Mestu noter vſeti nedol. ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal, ter tu veliku meſtu Hierico oblegil, inu bres vſe shkode je bil taiſtu noter vſel del. ed. m, inu resmetal ǀ de bi Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli del. mn. m tu Ceſſarsku prebivalszhe Dunain ǀ kadar Titus inu Veſpaſianus ſo bily Jeruſalem notri uſeli del. mn. m priložnost vzeti izkoristiti priložnost: Skuſi ta danashi exempel jeſt perloshnoſt uſamem 1. ed. podvuzhiti moje Poshlushavize ǀ to nar manshi neporloshnost nihdar sa vaſhiga blishniga ſi neusamete +2. mn., aku lona ſe netroshtate slovo vzeti slovo vzeti, posloviti se: slavu od nje uſeti nedol. ǀ jeſt od vaſſ slavu vſamem 1. ed. ǀ ſlavu od priatelnou vſame 3. ed. ǀ sa vſelej slavu od ſvejta vſimite vel. 2. mn. ǀ je ſlavu od teh Vernih vſel del. ed. m ǀ poſt ſe perblishuje, kir meſſu bo slavu vſelu del. ed. s srce si vzeti opogumiti se, predrzniti se: serze ſi vſame 3. ed. spovedat ſe ǀ Catharina ſerze ſi vſame 3. ed. ǀ ſi ſarze vſame 3. ed., eno shegnano ſvejzho pershge ǀ Serze ſi vſameio 3. mn., de vſe grehe dopernashajo ǀ n' hozhesh, de bi drugi ſerze ſi neuseli +del. mn. m, takorshne shleht andle tribat ven vzeti izvzeti: vun vſamem 1. ed. te nadolshne otrozhizhe, Kateri po tem Kir ſo Karsheni ſe lozhio is tiga ſvejta v usta vzeti izgovoriti: ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh +2. ed. ǀ tu s. Ime naunznu, inu nepridnu usta usame 3. ed. ǀ shpotlivu njega S. Ime vſta vſameio 3. mn. ǀ shpotlivu njega S. Ime usta usamejo 3. mn. za dobro vzeti sprejeti z dobro voljo, brez pritoževanje: veliku grenkih beſsedy morio poterpeshlivu prenesti, jnu sadobru vſeti nedol. ǀ s' eno shupo, ali panado sa dobru vsamesh 2. ed. ǀ G. Bug sa dobru vſame 3. ed. tudi maihine rezhy, kakor ſo kosye dlake, inu kashtruine koshize ǀ ta bolni vernu dershi, vina ſe ana, s'eno ſamo neſlano shupo 24. urr sadobru vſame 3. ed. ǀ sa dobru vſameio 3. mn., kar G. Bug ym dà ǀ s' ſamim koſſilam sa dobru vſimite vel. 2. mn. ǀ celli teden bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene lovili, inu s'merslimi shpishamij sa dobru vſeli del. mn. m za zlo vzeti zameriti: preveliku sa slu vſamem 1. ed. ǀ sa slu neuſamem +1. ed. ǀ sa slù vsamesh 2. ed., n' hozhesh vezh h' taiſtimu Spovedniku ǀ Leta Gospud sa slu vſame 3. ed. lete beſſede, ſe reſerdi ter grè prozh ǀ mu sa slu vſame 3. ed., ter ga sazhne oſtru kregat ǀ sarà to iegro sa slu vſame 3. ed. zdoli vzeti spoznati, razumeti, ugotoviti: Kakor s'doli vſame 3. ed. s'taistih beſsed Katere Bug K'Satanu je govuril
povedati -vem dov. 1. povedati: she eno reizh imam vam povedat nedol. ǀ kadar ſo shene shle Jogrom povedat namen. ǀ Jeſt tebi povem 1. ed., de ti ſi Petrus inu na leto skalo hozhem jeſt sydati mojo Cerkou ǀ Reſnizhnu vam poveim 1. ed., de nei ſim takorshne viere neshal v' Iſraelski desheli ǀ jeſt vam Nem. Nem. povejm 1. ed. de ſabſtoin shelite leta S. myr ǀ letu vam ozhitnu povèm 1. ed. ǀ sakaj tudi nepovejsh +2. ed., kar S. Duh nam greshnikom je sapovedal ǀ skuſi vſta teh Pridigariou G. Bug vam povei 3. ed. ǀ vrshoh nam povej 3. ed. Ieremias rekozh ǀ pride ta shaloſtna poshta v'Rim, inu pouej 3. ed. duema Gospama ǀ prave reſnize nikuli nepovej +3. ed. ǀ goluf nepovei +3. ed. kaj s' eno veliko pokuro je zhes ſvoje grehe delal ǀ kadar shlishimo opraulat nashiga blishniga, imamo ſe varvat, de tem drugem nepovemo +1. mn. ǀ en krail, de ſi lih nei nikuli vidil ſvoje deshele, inu meſta vener je veſſel, kadar drugi niemu povedò 3. mn. de taiſta ſo lepe, inu bogate ǀ pred ſpovednika poklekneijo, trij, ali shterij grehe vſakadajne povedo 3. mn. ǀ Povejdò 3. mn. meni N: N: ǀ ſvojm ſtarishom nikuli resnize nepovedò +3. mn. ǀ Povedaj vel. 2. ed. meni o greshna dusha ǀ povedai vel. 2. ed. ti meni, kej iemlesh ǀ pojdi Spovedniku odpri tvojo vejſt inu povedaimu vel. 2. ed.+ koku je tebi per ſerzi ǀ Ti dekla, pouedaj vel. 2. ed. meni kej ſi uſela, de tulikain Gvanta imash ǀ pouedai vel. 2. ed. meni, koku bi s' tabo bilu ǀ povej vel. 2. ed. nam, kam rayshash ǀ Ali povei vel. 2. ed. meni, kadar sta ſama vukupaj morebite de molite S. Roshenkranz ǀ Pouei vel. 2. ed. ti meni ſi li ledih ǀ povejte vel. 2. mn. vij meni kaj ſe boijte ǀ Poveite vel. 2. mn. meni, kateri na pleſſ hodite, vashe shene, inu Hzhere taku lahku pleſſat perpuſtite ǀ Povète vel. 2. mn. my meni ǀ Povejtemi vel. 2. mn.+ Kadar bi ſe vkupaj nashle ſrake, orli, ſove ǀ povejtimi vel. 2. mn.+ gdu je bil ble vbuſhiz kakor Lazarus ǀ Kadar en velik greh je povedal del. ed. m v'ſpovednika je pogledal ǀ poimo poshlushat kaj bo pouedal del. ed. m ǀ obedn nej reſnizhnishi povejdal del. ed. m, kakor Salamon ǀ Kadar Hugo Cardinalis bi meni nepovedal +del. ed. m, inu rekal ǀ dusha S. Hieronyma ſe je bila njemu prikasala, inu enu maihinu od taiſtih nebeskih troshtu povedala del. ed. ž ǀ Letu ſo bili sheni tiga matviga povedali del. mn. m 2. napovedati: Micha ie povedol del. ed. m meiſtu, kir bò rojen ǀ Nej treba tebi hodit k'Aſtrologam, ali k'Prerokom, de bi tebi pouedali del. mn. m tvojo ſrezho, ali neſrezho
dati dam dov. dati: Kruha nej ſi hotel dati nedol. ǀ to reſnizo nam je hotel dat nedol. saſtopit s. Duh ǀ vam dam 1. ed. ta beli popir ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno dash 2. ed. ǀ nej sadosti de drugim pohushajne nedash +2. ed. ǀ Kar Bogu shlishi tu Bogu nadash +2. ed. ǀ neſsaj mu da 3. ed. ta cent denaru ǀ kakor ta roſha dà 3. ed. mèd zhebellam ǀ Leta Catharini prou dâ 3. ed. ǀ ona je ſvojga ſijnu skrila, inu ga neda +3. ed. skuhat, inu snejsti ǀ ſvoij drushini ni sbeſſedo, ni s'djanam pohushajna nedà +3. ed. ǀ Bogu ſe samiri, de nedá +3. ed. njemu ſvoi Sveti shegen ǀ ona nej k' obenimu nuzu, ſadu dobriga nadà +3. ed. ǀ ſe sglihata, roko ſi data 3. dv., de hozheta priatela biti ǀ ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata, inu druſiga njemu nedaſta +3. dv. ampak reve, inu shaloſt ǀ damo 1. mn. perloshnoſt ǀ vy pak ym date 2. mn. nekatere groshe ǀ vasho Hzher moshu daste 2. mn. ǀ obene huale mu nedate +2. mn. ǀ inu ſcepter v'roko mu dadò 3. mn. ǀ pignole ym dado 3. mn. jejſti ǀ ali pak manshi mirro dadè 3. mn. ǀ kateri taku shkodliue navuke dajò 3. mn., inu zhloveka sapeleio ǀ nashi vinogradi nam deſſetine nedadò +3. mn. ǀ spodobne zhaſti, inu huale S. Rus. T. nedado +3. mn. ǀ njemu neda do +3. mn. vekshi urednosti ǀ ſerze dadoſi 3. mn.+ sa volo Boshio vſe martre preſtati ǀ daj vel. 2. ed. nam kruhika ǀ dai vel. 2. ed. meni tvoio S. gnado ǀ Bug ti nedai +vel. 2. ed. jutrishniga dneua dozhakat ǀ nedaj +vel. 2. ed. Bug, de bi drugazhi od Marie Matere Boshje miſlili ǀ daimi vel. 2. ed.+ meſſa ǀ aku edn ti vſame ioppo, daimu vel. 2. ed.+ she plaish ǀ Dainam vel. 2. ed.+ tedaj polovizo tvoje shaloſti ǀ Bug tebi dej vel. 2. ed. ſrezho ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho oblast dal, dei vel. 2. ed. tedaj nam tudi, lete, kateri ſo tudi shiveli, kakor ony ǀ Vſimimo tedaj Ceſſarju leto hualo, ter daimo vel. 1. mn. jo Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU ǀ Veſſelimoſe, inu zhaſt dajmu vel. 1. mn. Bogu ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna ǀ dejte vel. 2. mn. y en dober ſvit ǀ Nikar nedaite +vel. 2. mn. S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ ǀ njemu je bil ta leben dal del. ed. m ǀ obeniga lona ne bo dall del. ed. m ǀ Gospud Bug vam je bil dau del. ed. m tiga Synu ǀ jeſt bi nedal +del. ed. m zhes pet vinariu sa leto kravizo ǀ Synvu ſi bila imè dalla del. ed. ž Ruben ǀ je bila dala del. ed. ž tulikajn blaga ǀ Vsaketera deshela po ſvojm jeſiku je Bogu imè data del. ed. ž ǀ meni drugiga bi nadala +del. ed. ž temuzh en ſam guant ǀ kadar moja dusha bo prishla iskat tu moje greshnu truplu na ſodni dan, de bi raitingo dalu del. ed. s od ſvojga lebna ǀ njegovu truplu en lep duh je od ſebe dallu del. ed. s ǀ S. Iogri nam ſo en exempel dali del. mn. m ǀ ſmò radi almoshno dalli del. mn. m ǀ petleriu pak de bi imel od sheie umreti bi ene kapelze nedali +del. mn. m ǀ taku de bi ſe njemu kriviza godilla, kadar bi njemu libre nedalli +del. mn. m ǀ Aron je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè del. mn. ž … ali k'zhastu tiga Malika prezei ſo dalle del. mn. ž ǀ de s'vashim truplom nebote drugim pohushajna dale del. mn. ž dati se pustiti se: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà +3. ed. vezh vun potegnit čez dati predati, izročiti: Judom ga zhes dash 2. ed., de ga bodo krishali ǀ Christus poprej glavo doli perpogne, inu potle dusho zhes da 3. ed. ǀ vidimo, de poprej dusho zhes dadò 3. mn., inu ſhe li kadar vmerjò ǀ Rihtnim hlapzom yh zhes dadò 3. mn. ǀ puſtimo hudizham kar Bug ym je zhes dall del. ed. m ǀ kadar bi tebe tvoja Goſpoiska Rabelnu zhes dalla del. ed. ž ǀ vas bodo Angelzi, inu Svetniki sapuſtili, inu tem smerdlivem hudizkom zhes dalli del. mn. m nah dati popustiti, biti popustljiv, prizanašati: en hishni Gospodar imà s'ſvojo sheno shiveti, lubit, poterplejne imeti, inu nah dati nedol. ǀ k' ſnaminu de groſovitnoſt tyh marter bo nag dalla del. ed. ž ǀ kadar uode ſo bile nah dalle del. mn. ž, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie noter dati navesti, nakazati: Noter da 3. ed. Iſmaelu de Iſaka ie vuzhil malikovati ǀ hude miſli mu noterda 3. ed. ǀ vſe tu vam noter da 3. ed. Hudizh ǀ Ali Bug ſe vsmilij zhes Iosepha, inu njegovim bratom noter da 3. ed. to miſsu, de onij ſo bilij njega is shterne isulekli rajtingo dati položiti račun, odgovarjati: kadar imajo rajtingo Bogu pred ſpovednikam dati nedol. ǀ Tudi vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati nedol., od tajste premajhine mire, inu vage s'katerimi ſte ludy goluffali ǀ rajtingo dajte vel. 2. mn. od vashiga shivejna slovo dati slovo dati, odsloviti: je urshoh imela taiſtom slavu dati nedol. ǀ mu ſapovei de ima ſlavu s'hishe taiſti ſvoij priatelzi dati nedol. ǀ hitru mu ſlavu da 3. ed. ǀ ſo ga proſsili de bi taisti loterzi Slavu dal del. ed. m ǀ bote ſlavu dali del. mn. m tej vashi priatelzi srce dati opogumiti: ſerze da 3. ed. ſvojm, Iogrom, Kateri tudi polovizo od shalosti, inu ſtraha martvi ſo bily ǀ gdu menite Nem. Nem. de je bil tako muzh, inu ſerze dal del. ed. m Chriſtuſu vshe polovizo mertvimu ǀ Gdu je bil dal serze del. ed. m, inu muzh tej zartani Gospej Iudit ven se dati predstaviti se (za nekoga drugega), izdati se: sa tiga volo ſe vun dà 3. ed. sa nje ſtriza ǀ Se vun dadò 3. mn. ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio, inu dobizhik imaio ǀ ie enkrat dial Iudom, kateri ſe ſo zhudili de Chriſtus Se ie ſa boga vun dal del. ed. m vero dati verjeti: takorshnem nimamo vere dati nedol., ter cilu yh imenuie norze, kateri hozheo is Svejsd prerokouati ǀ zhe meni nhzhete vero dati nedol., vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati ǀ Beſsedam S. Blasha ſte vero dale del. mn. ž
imeti imam nedov. 1. imeti: vſelej pofliſsajteſe eno dobro manungo imeti nedol. ǀ nej ſmo vredni zhlovesku ime imèti nedol. ǀ shelish s'namy myr imejti nedol. ǀ sledni zhlovik ima v'ſebi, Kar Bug hozhe imeiti nedol. ǀ hozhe njega imetj nedol. ſa ſvojga mosha ǀ nej sadosti ſamo ſvetlobo te s: vere imètti nedol. ǀ letu Bug hozhe s'Kusi ſvoie shtrajfinge od naſs imet nedol. ǀ jest imam 1. ed. ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem, hadar hozhem ǀ Aku slatu jmam 1. ed., kaj drusiga imam 1. ed., semuzh enu malu gijele persti ǀ Ti imash 2. ed. dua, inu trydeſeti sob ǀ ymash 2. ed. krivizhnu blagu ǀ ima 3. ed. en mozhan grad na shivi skali ſisidan ǀ v'ſerzi imà 3. ed. ſvoje mejſtu ǀ Jma 3. ed. velik kashel, sakaj vſe skuſi marmra ǀ ſilnu veliku yima 3. ed. hudizh v'pakli, inu cilu malu reſpective yh ima 3. ed. Bug v'Nebeſsih ǀ Hoshter samerka de imata 3. dv. veliku danarjou per ſebi ǀ sadosti vſhe imamo 1. mn., vſtanimo, inu Boga sahvalimo ǀ Prau imate 2. mn. de eniga takushniga poſla v'vashi hishi neterpite ǀ imaio 3. mn. malu buqvi, de bi ſi mogli pomagat ǀ poſvejtno manungo imajo 3. mn. ǀ taiſti bi imeli poshlushat, kateri usheſſa imaiò 3. mn. ǀ ymaio 3. mn. ajffer sa nyh leſtno zhast ǀ kazhe imao 3. mn. Krajlizha ǀ imei vel. 2. ed. ta s. strah ǀ imej vel. 2. ed. strah Boshij ǀ imi vel. 2. ed. ti vſaj poterplejne s' JESVSAM ǀ pred ozhmy jo imete vel. 2. mn. ǀ na S. ſpuvidi ſpumnite, pred ozhmy yh imète vel. 2. mn. ǀ S: strah pred ozhmi vſelej imejte vel. 2. mn. ǀ hualo, inu zhast Boshjo v'uaſhshim ſerzu imèite vel. 2. mn. ǀ imeite vel. 2. mn. pravo vero ǀ Angele bosh sa tuoje tovarshe imel del. ed. m ǀ nihdar drugiga vſtih nej ſi imèl del. ed. m, ampak ſludia, inu hudizha ǀ je vſo zhaſt, inu hualo jemel del. ed. m ǀ skarbi nej iemel del. ed. m ǀ veliku otrok je imela del. ed. ž ǀ Ime je tako muzh imelu del. ed. s, de vſe paklenske mozhij morio pobegnit ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela del. dv. m Amaſius Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes ǀ de ſi lih veliku lepshi ſlovenski jesik ſo imeli del. mn. m, kakor je moj Vippauski ǀ kakor de bi glavo imèli del. mn. m s'shelesa ǀ ſo vſelej na plazu en ſgon imelì del. mn. m ǀ une preproste Divize, katere ſo prasne lampe imele del. mn. ž zanikane oblike obene skerbj, inu misli na tu vezhnu neimeti nedol. ǀ huala Bogu jest nimam 1. ed. obeniga taziga greha ǀ moj priatel je k' meni prishal is ceſte, inu nemam 1. ed. kaj njemu naprej poloshiti ǀ Nejmam 1. ed. tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati ǀ nymam 1. ed. obeniga zhloveka ǀ Iest neman 1. ed. obene dobre miſli, ali manunge G: Bogu dopasti ǀ Ti ſi shaleſten kadar nimash 2. ed. szshim tvoje dolge plazhat ǀ te nar manshi skarbi nemash 2. ed. de bi dusho osdravil s'arznio te s: pokure ǀ ti nejmash 2. ed. pameti ǀ Ti MashniK, Kateri sa volo tuoje Kupzhie, ne mash 2. ed. zhaſsa S. piſsmu brati ǀ obene srezhe, inu shegna nima 3. ed. ǀ zhednoſti ſvojh ſtarishih nimà 3. ed. ǀ neima 3. ed. ſebi glihe ǀ Slonu je ſapovedal, de nyma 3. ed. nihder obene auzhize vmorit ǀ kadar zhlovek nema 3. ed. dobre manunge G: Bogu dopasti ǀ dokler blaga nemà 3. ed., v'nevarnosti ſe najdeio de bi ogin te nezhistosti yh neposshgal ǀ nejma 3. ed. ſvoje potrebe ǀ obeden nijma 3. ed. meni samirit ǀ Bug na temij offrij nijmà 3. ed. obeniga dopadeina ǀ nimamo 1. mn. ſamy sadoſti kruha sa nas ǀ aku pak te lubesni nymamo 1. mn. nej ſmo pravi Christuſhavi Iogri ǀ nemamo 1. mn. kruha sa naſho potrebo ǀ aku lubesni pruti ſvojmu blishnimu nymate 2. mn., nej ste Iogry Christuſhavi ǀ dokler te S. manunge nemate 2. mn. je vſe sgublenu ǀ Kateri nijmate 2. mn. ſerza ǀ de ſi lih pameti, inu pozhutiku nimaio 3. mn. ǀ nimajo 3. mn. nezh duhouniga, temuzh ſamù shivinsku ǀ nihder dobriga konza nymaio 3. mn., temuzh negauge prideio ǀ kratki zhaſſi, veſſelje, troshti, lushti, inu bogaſtva njmaio 3. mn. ſtanovitnoſti, ampak isgineio ǀ ludje nemajo 3. mn. taKushniga saupajna h'tebi ǀ ty lakouni po blagi, nihdar nemaio 3. mn. sadosti ǀ dokler nijmaio 3. mn. prave vere ǀ kulikain lona ludje sgubio, dokler te S. manunge nemeaj 3. mn. ǀ ſe prozh pobere, de bi urshoh neimel del. ed. m ſe shnio preperat ǀ de bi moja Mati drugiga greha neimela del. ed. ž ǀ bi pameti nejmela del. ed. ž, kadar bi ſe neomoshila ǀ de bi nyh truplu obeniga pomankajna neimelu del. ed. s ǀ de bi obeniga druſiga opravila neimeli del. mn. m 2. morati: kaj tedaj imam 1. ed. ſturiti ǀ ti ſe imash 2. ed. vezh Boga, kakor shpota bati ǀ Jmash 2. ed. vejdit, de bo en Angel is nebeſs na semlo prishal ǀ obene beſsede nebom sasnamval, ali ſe ima 3. ed. hitru, ali pozhaſsu srezhi ǀ ta sapuvidi ſe imà 3. ed. sdaj, inu nikar na ſodni dan napolniti ǀ kmetushki ſtan jma 3. ed. v' mej vſimy ner ble sposhtovan biti ǀ de imâ 3. ed. te oſekane glave pershiti h' truplam ǀ Mosh, inu shena obodua imata 3. dv. ſa hishno potrebo skerbeti ǀ naſs vuzhi koku imamo 1. mn. molit ǀ ner vekshi upaine imamò 1. mn. v' miloſt Boshio poſtavit ǀ kadar shlishite de s'tiga svejta ſe imate 2. mn. lozhit ǀ greh tiga poboja, kateriga ſe ymate 2. mn. varvat, inu annat ǀ Bug pak sa'povej de ſe imaio 3. mn. lubiti, inu mijru shivejti ǀ Sapovej ſvejsdom de ſe imajo 3. mn. zhes Sisara vojskovati ǀ imaiò 3. mn. vſe shitu Joabavu poshgati ǀ mu ymaio 3. mn. gauge na zhellu shgati ǀ ijmaio 3. mn. odvershana biti od herbszhine ǀ sapovej hudizhom, de imo 3. mn. Filetta martrat ǀ kadar je imel del. ed. m Sodomo poshgati ǀ Taushenkrat ſo shegnali Rod od kateriga je jmel del. ed. m priti ǀ Calujnus leta neſramni, inu negnuſni loter, kateri ſa volo njega shivinske nezhiſtoſti je imel del. ed. m shiu ſeshgan biti ǀ kadar bi jo bila imela del. ed. ž kregat ǀ je jmela del. ed. ž njega poroditi ǀ letu bi ſe imelu del. ed. s nam sgoditi ǀ de bi imelus'skale del. ed. s+ nam vinu tezhi ǀ kadar bi sapovedal vetrovom de bi ſe imeli del. mn. m maszhovati zhes zhloveka ǀ Machabejery ſò ta folk opominali de bi jemeli del. mn. m G. Boga pohleunu sahualit ǀ de bi vſy ludje ſe imili del. mn. m h' timu driveſſi perblishat ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli del. mn. m vſaj ptvye blagu smeram poſtiti ǀ Nesapovej greſhenzam de bi imele del. mn. ž eno tako pokuro delat kakor Maria Egiptiaca zanikane oblike 1. ne potrebovati, ne moči: ſe nimam 1. ed. bati, inu sramovati ǀ obeniga lona ſe nimash 2. ed. troshtat ǀ v'Nebu nemesh 2. ed. pogledat ǀ glava nima 3. ed. pres suojh glidubiti ǀ satoraj ſe nemamo 1. mn. bati, de ſe nam bo godilu Kakor vnim nesrezhnim ǀ drugiga ſe nimate 2. mn. bati, semuzh G: Boga ǀ nezh ſe nemate 2. mn. bati ǀ obene miloſti boshie ſe nimaio 3. mn. troshtat ǀ shivish vſe skusi v'grehah, kakor, de bi nikuli neimel +del. ed. m pred Rihteria Boshjga priti ǀ kakor de bi ne imel del. ed. m nikuli umreiti 2. ne smeti: Polek tvojga della nimash 2. ed. na Boga posabit ǀ Ti nymash 2. ed. preshushtuati ǀ Na dobruto preieto nihdar nemash 2. ed. posabit ǀ nad letem obeden nima 3. ed. zviblat ǀ Gospodar nimà 3. ed. li ſam ſaſſe skerbejti ǀ Nema 3. ed. savupat v'obeno ſtuar, sakaj vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu ǀ ta kateri ima to hudo miſsu v'grehi oſtati, ſe nejma 3. ed. podstopit Boga proſsit ǀ prepovej de obeden njemu nymu 3. ed. dati ni jeiſti, ni pyti ǀ nimamo 1. mn. yſkati, na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ nymamo 1. mn. na praſnik obenu poslovajne dellat ǀ Na tem cilu nemamo 1. mn. zviblat ǀ nimate 2. mn. biti vy Shene kakor Niobes ǀ nymate 2. mn. folsh prizha pelati ǀ V moj Cirkvi vy nemate 2. mn. drugiga dellat, ampak molit ǀ Letu ſo dolshne vſe shene ſturiti, de obeniga drugiga nimaio 3. mn. lubiti ǀ ym je bil prepovedal, de nimaio 3. mn. jeiſti ſad tiga driveſſa na ſrejdi Paradisha saſſajeniga ǀ shlahtniKi nijmaio 3. mn. Kupzhuvati, tj gmain ludje pak de njimaio 3. mn. nenuznu Stati ǀ takrat sapovei de ij nemajo 3. mn. nezh ſturiti ǀ je bil sapovedal de mu nemaio 3. mn. povedat gdu yh poshila ǀ prepovei hishnim de obenimu nemò 3. mn. povedat ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel del. ed. m te potrebna della poſvejtna dopernashat ǀ leta ſvejt bi ſi neimel +del. ed. m imenovati Mundus ǀ gleda tu kar bi neimu +del. ed. m vidit ǀ Leta Catharini prou dâ, ter jo ſvetoua de bi obeniga drugiga neimela +del. ed. ž sa ſvojga Shenina vſeti, ampak Chriſtusa Jeſusa ǀ Iest vam ſim bil sapuvedal, de bi neimeli +del. mn. m lagati ǀ kaj s' eno veliko dolshnuſt imamo pruti Nashimu Odresheniku Chriſtuſu JESUSU, na katiro nihdar bi nejmeli +del. mn. m poſabit ǀ sakaj … prepovedash de bi neimele +del. mn. ž ſe jokat nat tvojm britkom terpleinom ǀ shene bi nihdar ne imele del. mn. ž veniga drugiga pogledat slovo imeti biti odslovljen: Vna ſe huali, de je vſelej sveiſta bila, kirkuli je shlushila, de ſi lih pouſot je slavu ſa volo tatvine imela del. ed. ž → imati
postaviti -im dov. 1. postaviti, posaditi, položiti: hozhe capuna na miso poſtavit nedol. ǀ Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit, kakor v' jezho poſtavit nedol. ǀ kateriga ſó hoteli sa Generala zheſs cello vojsko poſtavit nedol. ǀ raishi je hotel ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavit nedol. ǀ je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit nedol. dua Malika ǀ pepel na rano poſtaviti nedol. ǀ vſe njega vupajne v'G: Boga poſtauit nedol. ǀ Vſe ſvoie miſſlj, inu vpajne v'danar; inu v' blagu poſtovit nedol. je velik greh ǀ poſtavem 1. ed. na miſo eniga tauſtiga petelina v' raishi kuhaniga ǀ Jeſt tebe poſtavim 1. ed. ſa Variha zhes Joba ǀ pred ozhy poſtavim 1. ed. Davida, kateri je vſe ſtani skuſil ǀ sdai Mojſſeſa poſtavish 2. ed. sa Boga krajla Faraona ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije postavish 2. ed. ǀ slate perstene mu na roko poſtavi 3. ed. ǀ postavi 3. ed. urat v'iarm tiga Satana ǀ sheleſno kappo na glavo poſtaui 3. ed., inu szhit v'roko uſame ǀ zhe poprej shkoff Svete Koshizhe tih S.S. Marternikou v' Altar nepoſtavi +3. ed. ǀ te koſſe naſolè, ven shkaff yh poſtavita 3. dv. ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo, inu vpajne poſtavimo 1. mn. ǀ aku vy eno lepo suknio nepoſtavite +2. mn. veno madeshano skrinio ǀ tiga na meſtni Syde poſtavio 3. mn. ǀ ſvoj leben v' nevarnoſt poſtavio 3. mn. ǀ ozheta, inu mater v'semlo poſtavio 3. mn. ǀ nijh vupajne v'molitvu postavio 3. mn. ǀ Boshyo Martro v'roke mu postavio 3. mn. ǀ na Luciferiou Tron ga poſtavjo 3. mn. ǀ tiga bolniga popadeio, ſadavio, inu na oſsla poſtauio 3. mn. ǀ taiſti karsheniki, kateri nepoſtavio +3. mn. nyh vpaine v' blagú, inu v' danarie, ampak v' G. Bogá ǀ Poſtavi vel. 2. ed. ali deni tvoi kruh na te tekozhe vode ǀ Ne poſtavite vel. 2. mn. Nem. Nem. v' lete poſvejtne rezhy vashe isvelizhajne ǀ taiste s. Rane kushuite, v'taiste vſe vashe vupajne postavite vel. 2. mn. ǀ Adam G: Bogu ſe je bil v'punt poſtavil del. ed. m ǀ Adama je bil poſtavil del. ed. m sa Gospuda, inu krajla zhes vſe ſtuary ǀ vſe kar je imel, k'ſadnimu ſvojo sheno je bil gori na jegro poſtavil del. ed. m ǀ Papesh Benedictus je bil njega sa Cardinala poſtavil del. ed. m ǀ na ſrèd plaza je bil postavil del. ed. m eno lepo mjso ǀ na mejſti te krivize je bil poſtauil del. ed. m to pravizo ǀ njega peld je bil na oltar postauil del. ed. m ǀ vſe vpajne ſvoje je bil v'denar poſtovil del. ed. m, inu na dusho pòsabil ǀ kadar v' tvojo miloſt vſe moje upajne bi nepoſtavil +del. ed. m ǀ taku je shpegle na ozheſsa poſtavila del. ed. ž ǀ kadar enu meſtu ſe je v' punt poſtavilu del. ed. s ǀ IudausKa Gospoda ſo ga bily sa Capitana poſtavili del. mn. m ǀ vſe nijh vpajnie so k'Christuſu postavili del. mn. m ǀ takorshno ſtrupeno kazho ſmò ſi v'nederie poſtauili del. mn. m ǀ vſe slatu bi bile skrile, inu super bi ſe bile postavile del. mn. ž ǀ na leta pak ſò bile poſtavile del. mn. ž ta Sveti Vblat 2. napisati, navesti: jest veliku S: piſsma, inu vuka S: Vuzheniku po latinsku postavem 1. ed. ǀ ſam ſebe sa exempel ſim bil poſtavil del. ed. m 3. reči: Poſtavimo 1. mn. de je en ſerzhan vojshak, ali kej bo nashal tukushnu oroshje, is katerom ſe bo mogal branit pred Boshyo ſtrelo ǀ Postavimo 1. mn. de ima en mozhan grad na shivi skali ſisidan postaviti se 1. postaviti se: gre inu popoti ſe v'eno ſenizo poſtavi 3. ed. ǀ on ſe pred njega postavi 3. ed. inu te shlake prejemle ǀ my njemu ſe v'punt poſtavimo 1. mn. ǀ vſelej ſe je ven ſtol poſtavila del. ed. ž de vſy ſo jo mogli lahku vidit 2. podati se: ona prezej na raisho ſe poſtavi 3. ed. ǀ Creſcentio na morje ſe poſtavi 3. ed., inu v' Lashko deſhelo ſe perpele ǀ vſe perloshnoſti yszheio, inu v'teshke nevarnoſti ſe poſtavio 3. mn. ǀ sholnerij hitru na pot ſe postavio 3. mn. ǀ letij hitru na rajsho ſe portavio 3. mn. ǀ nikar taku nenaglu ne poſtavite vel. 2. mn. ſe na morie, de ſe nebote grevali ǀ nevarnoſt, v' katero s'prizhe lete perloshnoſti ſe je poſtavil del. ed. m ǀ na naglim ſe je bil na raisho poſtavil del. ed. m ǀ s. Augustinus ſe je bil enkrat postavil del. ed. m premiſhluati to skriunust s. Troijce ǀ na tako dalno, hudo, nevarno pot ſe ſta poſtavila del. dv. m ǀ na ta hudi pot ſe bila postavila del. ed. ž, inu greshnu je shivela ǀ na dalno nevarno rajsho ſe poſtavili del. mn. m ime postaviti imenovati: Visir shena, inu Hzhi ta ſveti karsht prajmeio, inu Hzheri ime Anna poſtavio 3. mn. ǀ S. Clari pak sam G. Bug je letu lepu ime poſtavil del. ed. m, namrezh sfetloba naprej postaviti 1. pokazati, predstaviti: urshoh te nehvaleshnosti nam naprej poſtavi 3. ed. s. Petrus Chryſologus ǀ S. Piſſmu per Danielu Preroku nam naprei poſtavi 3. ed. ene zhudne ſajne, katire je imel Krajl Nabukadonoſor ǀ de ſi lih v' molitvi njemu nasho potrebo naprei nepoſtavimo +1. mn. ǀ mu grob naprej poſtavio 3. mn., de bi ſe nepreuſel sa volo te Ceſarske oblaſti ǀ Je terbei ſe slep ſturiti h' temu, kar nam ſvejt, meſſu, inu hudizh naprei poſtavio 3. mn. ǀ ſe nespovedò, kakor ſo dolshni, temuzh taku naprei greh poſtavio 3. mn. de Spovednik ga nesaſtopi popolnama ǀ poſtavite naprei vel. 2. mn. to gorezho resnizo ǀ Kadar je hotel Pilatus Chriſtuſa reshit od ſmerti, je bil Iudom naprej poſtavil del. ed. m Chriſtuſa, inu Barabba 2. ponuditi, postreči: Hishnim Gospodiniam naprej poſtavem 1. ed. eno debelo kokush ǀ shleht rihte je bil taiſtem naprej poſtavil del. ed. m 3. postaviti za zgled: tem Sakonskim sa en Exempel naprej poſtavem 1. ed. Henoha ǀ Cerku nam naprej poſtovi 3. ed. vſe Svetnike 4. predpisati: tebi naprej poſtavi 3. ed., de ti imash lubit tvoiga ſourashnika ǀ Kadar ohernia meni naprei poſtavi 3. ed., de bi imel mojmu podvershenimu folku nepravizhne novize naloshit 5. postaviti pred: ſakai ie Moyſeſa Aaronu naprei poſtavil del. ed. m ven postaviti postaviti na ogled: kadar kuli ta S. S. Sacrament ſe vun poſtavi 3. ed., ali pak okuli s' proceſſio noſſi zoper se postaviti zoperstaviti se: sakaj n' hozhte vashijm hudim shelom ſe super postavit nedol. ǀ Bogu ſe ſuper poſtavish 2. ed. ǀ G: Bogu super ſe postavish 2. ed. ǀ s'kushnauam tiga Satana ſe ſuper postovish 2. ed. ǀ zhlovek pak Bogu ſe ſuper poſtavi 3. ed. ǀ ſamuzh ſe nijm ſuper poſtavjo 3. mn. ǀ hudizhu, ſvejtu, inu meſſu ſe je bila super poſtavila del. ed. ž ǀ vſe kar je ſtvarjeniga bo njemu super ſe poſtavilu del. ed. s ǀ Vviclefus, inu drugi NèoverniKi ſe ſo bilij super poſtaſtavili del. mn. m Zveze naprej postaviti, ven postaviti in zoper se postaviti so kalki po nem. vorstellen, vorsetzen, ausstellen oz. sich widersetzen.
vstati -anem dov. 1. vstati: kadar nar rayshi bi ſpali, morio gori vſtati nedol. ǀ kadar Slon pade nemore ſam od ſebe gori vſtati nedol. ǀ kadar bote bolni, inu ſtari vaſs bodò mogli drugi noſsit, ali pak nebote mogli s'poſtele vſtati nedol. ǀ sa volo teshke bolesni nej mogla k' Juternzam uſtati nedol. ǀ en hishni Gospodar imà ta pervi uſtati nedol., te druge podvisat kroh ſi shlushit ǀ trikrat, inu shterikrat eno nuzh morem gori vstati nedol., inu doijti ǀ Dolshan ſi G: Boga vſelej sahvalit, kadarkuli ti od mise vſtanesh 2. ed. ǀ zhe na ta ſtrashni glaſs ſe neprebudish, inu is postele tvoje hudobnoſti neustanesh +2. ed. ǀ vſtane 3. ed.; leshe, nihdar nevidim de bi molila ǀ Kakor ſe dan perkashe, uſtane 3. ed., ter gre damu ǀ ta dua Mladenizha shiua, inu ſdraua is Shkaffa uſtaneta 3. dv. ǀ kadar vſtanete 2. mn. doli pokleknite vſe vaſha della Bogu h'zhasti offrajte ǀ s'ſmejham od mise vſtaneio 3. mn., inu vſaki ſi ſvojo loterzo grè ſpat ǀ ty mertvi is grobou uſtaneio 3. mn. ǀ Vſtani vel. 2. ed. gori, inu vsami tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi v'Egyptausko Deshelo ǀ vſtanimo vel. 1. mn., inu Boga sahvalimo ǀ Vſtanite vel. 2. mn. gori mertui, inu pridite h'ſodbi ǀ Christus je bil od ſmerti gori vſtal del. ed. m ǀ po nozhi je gori vstal del. ed. m, inu je kruh sameſil ǀ Kadar je bil od smerti ustal del. ed. m ǀ po nozhi je gori vſtala del. ed. ž, lepu ſe je oblekla, inu per ſvetlobi te lune ſe je vshpegu gledala ǀ veliku ſmertnikou, kateri ſo mertvi leshali, ſo gori vſtali del. mn. m ǀ dushe, katere tudi is groba teh grehou skuſi pravo grevingo, inu ſpuvid ſte gori vſtale del. mn. ž 2. nastati, pojaviti se: ena velika fortuna ima na morij vſtati nedol., kar prezei vſtane 3. ed., ter je hotela ta zholn pokriti ǀ na naglom en velik vejter vſtane 3. ed. inu hishna vrata sapre ǀ en punt uſtane 3. ed. zhes Krajla, ga otſtavio ǀ de en hrup mej ludmij nevſtane +3. ed. ǀ kadar bi vy pò mory venem shleht, resbitem zholnizhu ſe pelali, ter bi en velik veiter vſtal del. ed. m ǀ ena velika fortuna je bila vſtala del. ed. ž na mory ǀ velika lakota je bila uſtala del. ed. ž
slišati -im nedov. 1. slišati, poslušati: Nihdar ne bo shlishat nedol. de bi en turk v'ſvoj Moshkey ſe smeiel ǀ je vshe navajen take, inu veliKu vesKshi grehe shlihat nedol. ǀ od obene pokure nej hotel slishat nedol. ǀ nej obene shaloſti sgledat, ali ſhlishat nedol. ǀ orgle ſe nepoſtè shliſhat nedol. ǀ de bi hotu njega spuuidi shliskat nedol. ǀ edn je bil shal v' Zirku molit, Sveto Masho shlishat namen. ǀ kadar shlishim 1. ed. garmejti, spumnem na ſodni dan ǀ ſhlishim 1. ed. de nekateri nad letu pravio ǀ kaj jeſt videm, inu shlishem 1. ed. ǀ Slishim 1. ed. de k' meni govorè ǀ sdaj drusiga neshlishim +1. ed., ampak hudizhe erjuti ǀ kakor od posta shlishish 2. ed. hudu tebi pride ǀ ſhlishish 2. ed. proſhno tiga reuniga ǀ Ti vidish, inu shlisish 2. ed., de G. Bug ſe shali ǀ ò Opimius neshlishish +2. ed. koku s' ſtuomy denary dellaio ǀ Aron kadar tu shlishi 3. ed. ſe prestrashi ǀ kadar tu shliſhi 3. ed. krajl ǀ neshlishi +3. ed. vezh, nedà obeniga ſnamina ǀ kadar ona dua letu shlishita 3. dv. prezei ſo ſvoje mreshe sapuſtila ǀ vidimo, inu shlishimo 1. mn. te velike vojske ǀ druſiga nashlishimo +1. mn., ampak ǀ shlishite 2. mn. de vas k' ſebi klizhe ǀ Neshlishite +2. mn., koku shuga takorshnem greshnikom ǀ Neshliſhite +2. mn. kaj pravi S. Euangeli ǀ aku andohtliu shlishio 3. mn. S: Maſho, inu Pridigo ǀ Vahtarij shlishio 3. mn. ta shraj, inu jok ǀ Ti ſi bil kakor goſsli, katere druge reſveſselè, ſame pak nezh neshlishio +3. mn. ǀ shlishite vel. 2. mn. kaj pravi Chriſtus ǀ je krajl Ioram te beſsede shlishal del. ed. m ǀ je shliſhal del. ed. m tu klagovajne te shalostne uduve ǀ Si shlishau del. ed. m de nashih 2000 ſo pobili per Jagodini 60000 tvojh ǀ de bi neshlishal +del. ed. m tulikain prizh zhes mene ſprizhvat ǀ Nebeſko Musiko je shlishala del. ed. ž ǀ Iest grem de bom keikaj noviga ſhlishala del. ed. ž ǀ so shlishali del. mn. m jok, shraj, krik, inu zagovajne tyh fardamanyh ǀ Ste shlishale del. mn. ž shene, katere vſelej urshoh dellate hudizha, kadar v'greh padite ǀ Vsheſa bodo shlishale del. mn. ž/s peiti vſe Angele 2. spadati, pripadati: aku en denar upije, inu shraja povernime naſaj sakaj tebi neshlishim +1. ed. ǀ dokler nimash ohzetniga oblazhila, neſhliſhish +2. ed. k' ohzeti nebeski ǀ Vni vduvi n'hozhete nastrani stati de bi tu kar y popravizi shlishi 3. ed. deſegla ǀ Kar Ceſariu shlishi 3. ed. suestu plazkash ǀ ta shleht lolka, katera shlishi 3. ed. v'ogin ǀ vſe kar h'oltariu shlishi 3. ed. ſe shegna ǀ vam shlishi 3. ed. tu Nebeshku krajleveſtvu ǀ sakaj tedaj nepovernesh taiſtu blagu, kateru po pravizi tebi neshlishi +3. ed. ǀ karny popravizi neſhlishi +3. ed. supet naſaj poverniti ǀ dokler nihdar nej ſte hoteli vasho naturo vmojstrit, v'Nebu neshlishite +2. mn. ǀ takushni jesiki shlishio 3. mn. v'paku ǀ Ajdje, katiri v' nebeſſa neshlishio +3. mn. ǀ vſe Kar njemu nej po prauizi shlishalu del. ed. s nasaj poverne ǀ ſe jeſite, kakor de bi njemu neshlishalu +del. ed. s ǀ kakor nyh otrozi sazhneio hodit, inu govorit posabio na nyh kakor de bi nym neshlishali +del. mn. m slišati se slišati se: Ah more kejkaj hushiga, ali nespodobnishiga na ſvejtu ſe shlishat nedol. ǀ v'lufti ſe shlishi 3. ed. leta shtima ǀ kadar v'Ioardan stopi s'Nebes en glaſs ſe shliſhi 3. ed. ǀ drugu se neshlishi +3. ed. ampak gosli, citre ǀ vſako poshto huishi zaitinge ſe shlishio +3. mn. ǀ sgonovy ſe neshlishio +3. mn. ǀ ta glaſs bo taku mozhan, de ſe bò shlishal del. ed. m gori v'nebeſſa ǀ garliza ſe je shlishala del. ed. ž pejti ǀ de bi nihdar is nyh uſt ena huda neſpodobna beſſeda ſe neshlishala +del. ed. ž ǀ malukedaj s'nje uſt ena nenuzna beſseda, ſejshlishala +del. ed. ž ǀ de bi ſe po celli Cerkvi shlishalu del. ed. s ǀ Katere beſsede ſe ſo nekedaj shlishale del. mn. ž v'Ieruſalemi Drugi pomen je kalk po nem. gehören ‛spadati, pripadati’ < srvnem. gehœren ‛slišati, ubogati, priti’.
zadnji -a prid. zadnji: premislite de morebiti bo ta sadni im. ed. m vaſſ poſt ǀ Smert je ſadni im. ed. m ſen ǀ je vidil de ſe njegova ſadna im. ed. ž urra perblishuje ǀ ta sadna im. ed. ž minuta vasha ſe perblishuie ǀ tu sadnu im. ed. s, inu puslednu dellu, kateru k'nuzu, inu k'Isvelizhejnu tèh vernih Dush je bil poslal S. Duhà s'Nebes podt podobo tiga ognia ǀ polovizo shiuota spredniga je imel Kakor en vuol, polovizo pak sadniga rod. ed. m Kakor en leuu ǀ ne bom zhakal do sadne rod. ed. ž minute ǀ Krajliza ſaba je bila prishla od ſadne rod. ed. ž pokrajne te ſemle ǀ letemu ſadnimu daj. ed. m njega presheshna krajliza je bila saudala ǀ kadar je bila h' tej sadni daj. ed. ž ſmertni uri prishla ǀ h' taiſti ſadni daj. ed. ž minuti ſe perbishlujemo ǀ kadar pride h' temu ſadnimu daj. ed. s dobrimu dellu ǀ kadar pak napolni taiſto vago, ali mero, tu je de ta ſadni tož. ed. m greh doperneſe ǀ jeſt yh vabem premishlovati taiſto ſadno tož. ed. ž minuto nashiga lebna ǀ na sadno tož. ed. ž mojo uro jeſt ſim perſilen ſe jokat ǀ Polj. Bernard to ſadnio tož. ed. ž Masho bere ǀ Menite taisto sadnio tož. ed. ž uro milost, inu gnado ſproſsit od G: Boga ǀ bom tebe shtrajfal, inu na tusadnie +tož. ed. s mejstu v'pakal poſtavil ǀ G. Bug nas je poklizal ob tem ſadnim mest. ed. m zhaſſu na ſvejt ǀ JESVS per taiſti sadni mest. ed. ž zhudni vezhery je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje ſvete roke ǀ kakor ob taiſti saidni mest. ed. ž minuti ǀ s' taiſtem sadnim or. ed. m greham je bil vago obloshil ǀ Kadar Amalechitery ſo pregainali Iſraeliterie nyh grehy she nej ſo bily napolnili nyh mero … kadar pak ſó bily prevagali s' tem sadnem or. ed. m ǀ ta ſadna im. dv. m bodò Enoh, inu Elias, katera is' Paradisha bode na ſvejt poſlal ǀ ty sadni im. mn. m is ſame lubesni ſo shli dellat ǀ ty sadnj im. mn. m is lubesni ſo shli dellat Goſpudu ǀ Krajliza Saba is sadnih rod. mn. pokrain te semle je bila prishla v' Jeruſalem ǀ Samerkajte Nem. Nem. lete sadne tož. mn. ž beſſede ǀ zhes lete sadnie tož. mn. ž beſsede Ludovicus de Ponte, taku piſse ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti … Kojn is sadnimi or. mn. nogami shvigat presež.> sa volo tiga bosh shnim na tem nar sadnimu daj. ed. m ſtolu v'pakli ſedel ǀ Eno masho to ner ſadnio tož. ed. ž shlishite, inu she per taiſti vekshi dell shuazate do zadnjega do konca življenja: Ne bom tudi zhakal do ſadniga ſe ſpovedat k zadnjemu nazadnje: k ſadnimu saſpi veni ſenzi ǀ k' sadnimu zaga, ter ſe obejſſi ǀ k'sadnimu na ſreid tiga morja konez uſame ǀ Vratar ga dolgu yszhe, k'ſadnimu per Altarju ga najde ǀ h'ſadnimu ſe je bil ſgreval ǀ h'sadnimu oblubi de hozhe dovekoma poſabit na vſe pregrehe ǀ kadar h'temu ksadnimu bodo prishli ym bom nyh deshelo vſel ǀ je is nebeſs na ſemlo prishal, zhlovesko naturo na ſebe vſal, 33. lejt veliku terpel, inu k' ſnadnimu na krishi per vbit, umerl
sin -u/-(ov)a m sin: kam hodi tvoj Syn im. ed. po nozhi ǀ aku ti ſijn im. ed. ſe boijsh tuojga ozheta ǀ Sijn im. ed. gre od Ozheta ǀ En Sym Svm im. ed. Iacobau Ioseph je bil od Boga isvolen. En Sam Moiſeſs, v'mej Madianitery je bil Bogu dopadezh ǀ katera je Hzhy Ozheta Nebeſhkiga, Naveſta Synu rod. ed. Boshiga ǀ ta hudi nej sapuſtil tiga obſedeniga ſynu rod. ed. ǀ sa volo ſijnu rod. ed. Boshjga ǀ S. Lukes piſhe od tiga sgubleniga Sinu rod. ed. ǀ Sijn gre od Ozheta, s: Duh pak od Ozheta inu sijnu rod. ed. ǀ je vidil tu lepu oblizhe ſyna rod. ed. Boshyga Chriſtuſa Iesuſa ǀ aku nebote jeidli meſſu Sinova rod. ed. tiga zhloveka ǀ Heraclia Ceſſarja ſynu daj. ed. je bila saudala njegova Mazheha Martina s' imenam ǀ je ſtregil Synu daj. ed. Boshjmu ǀ David je bil dal ſuoijmu ſijnu daj. ed. Salomonu rekozh ǀ Synvu daj. ed. ſi bila imè dalla Ruben ǀ zhudnu ſe bo nje edinimu ſynvu daj. ed. godilu ǀ Kadar ga je bil na prah perulekal, je K'ſijnu daj. ed. dial ǀ je bil Svojmu Synuvo daj. ed. eno veliko ohzet naredil ǀ kadar je bila tega praviga Synu tož. ed. porodila ǀ vboga Vduva ga je proſsila de bi nje vlouleniga ſynu tož. ed. rèshil ǀ takushniga hudobniga ſynu tož. ed. imaio s'kamejnom poſſuti ǀ ona je ſvojga ſijnu tož. ed. skrila ǀ Chriſtus je bil oshivil Syna tož. ed. une vduve ǀ onij ſo mogli tiga perviga ſijna tož. ed., h'shlushbi Boshij offrat ǀ ta brumna shena lia ta zhetertikrat, inu porodi eniga ſyna tož. ed. ǀ je bila sapovedala suojga Sijna tož. ed. Conſtantia Ceſaria oſlepiti ǀ aku hozhesh letu dershati, bo G. Bug tebe nikar kakor eniga hlapza, ampak kakor Synoua tož. ed. v' ſvoj hishi dershal ǀ G. Bug sa tiga pervu rojeniga nej sastopel ſijnuva tož. ed., temuzh tu zhlovesku ſerce ǀ V'catalonij tudi eniga takorshniga nehualeshniga ſyno tož. ed. ſo bili na gauge obeſſili ǀ lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam or. ed. ǀ pred ſvojm punterskim Synam or. ed. Abſolonam ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm ſgublenim Sijnam or. ed. ǀ rezite s'tem sgublenin Synom or. ed. ǀ cell dan je po pushavi s'ſvojm ſynom or. ed. Iſmaelam hodila ǀ ſe je milu jokala po ſuojm martvom ſijnom or./mest. ed. ǀ Marcus, inu Marcellianus Synoua im. dv. tiga bogatiga Tranquillina, ſta bila noter potegnena savolo vere Chriſtuſa Jeſuſa ǀ perva dua nje Mosha Judava Syna im. dv. ſta bila vmerla ǀ ſyna im. dv. eniga Pravizhniga Ozheta Abrahama nej sta mogla pod eno ſtreho prebivat ǀ ta dua shushtarja ſta imela takorshne Synoua tož. dv. ǀ uſame gori sa suoije sijni tož. dv. dua sapushena fantizha ǀ kadar je bil shlushbo, blagu, sheno inu obedua ſyni tož. dv. sgubil ǀ tudi vy ſte Synovi im. mn. Ozheta Nebeskiga ǀ bomo ſynovij im. mn. Ozheta Nebeskiga ratali ǀ cellu meſtu Sichem Iacobavi ſijnovi im. mn. neuſmilenu ſo bilij pobili ǀ Aku ſmò ſynovy im. mn., tedai tudi erbi ǀ Nòèſsavi Sijnovij im. mn., kateri ſo hoteli en Turn sijdat ǀ Synuoij im. mn. pak veliku krat polsdigneio hisho ſvojga Ozheta ǀ trye ſynoui im. mn. Dauidaui ſo bily vbyti ǀ kadar Jobavi Sinovy im. mn. ſo ſvoje Seſtre v' goſtie povabili ǀ njega ſinuvij im. mn. s'nevoshlivosti ſo bilij nijh nedolshniga brata Iosepha faratali ǀ Moj synuvi im. mn. premislite kaj ſturij en kmet ǀ Synuui im. mn. tiga Mashnika Heli v'Tempelni s' shenami ſo nezhiſtoſt tribali ǀ njegovi Synuvy im. mn. eno grosno ſmert ſo bily ſturil ǀ Syny im. mn., inu Hzhere ranze Nem. pravio ǀ je bila ena Matti, katera ie imela ſedem ſijnou rod. mn. ǀ je bil en ozha, katiri je imel 12. Synou rod. mn. ǀ S. Felicita je imela ſedem Synvu rod. mn. ǀ Kadar bi en ozha veliku sijnvu rod. mn. imel ǀ hozhem Synam daj. mn. dati eniga pezheniga Capuna ǀ Iacob je bil rekal K' ſuojm ſijnom daj. mn. ǀ vſe ſvoje blagu je bil ſvojm ſijnoum daj. mn. sapuſtil ǀ nyh blagu, inu danarie bodo v' roke Synovam daj. mn., Hzheram, inu shlahti padli ǀ nej shtrajfal ſvoje Syni tož. mn. kakor je bil dolshan ǀ je imel try ſini tož. mn. ǀ try Sijni tož. mn., inu ſedem Hzherij imela ǀ Sashpotujeio ty modri Iacopave ſijny tož. mn. ǀ s'ſvojmi ozhmi je gledala kadar nje ſynove tož. mn. ſo martrali ǀ Je bil en bogat Ozha, leta je imel try Synove tož. mn. ǀ nej ſvaril, inu shtrajfal ſvoje hudobne greshne ſynuve tož. mn. ǀ Ozha nema obene ſrezhe v'ſvojh ſynovih mest. mn. ǀ vſakateri Ozha ſturi, inu Matti s' ſvojmi Synovy or. mn., inu Hzherami ǀ Sa to pervolo te proſſi Adam s' ſvoimij reunimi ſiinovii or. mn. ǀ kateri ym ner bujle dopade, mej Synvui or. mn. krajla Ahaba
spremiti -im nedov. spremiti: ſo dolshni obyskati pilde ſvojh S Shtifterjou, inu S. Shtifterz, inu taiſte spremit nedol., inu zhaſtiti kadar yh okuli neſſò s' Proceſſio ǀ katerim ſe toshi nikar li po nozhi, ampak tudi po dnevi ſpremit nedol. S. Rus. T. ǀ Letu S. Reshnu Tellu imamo ponishanu obyskati, ſpreimit nedol., inu molit ǀ Perſianery ſe ſo pofliſſali, kar nar vezh ym je bilu mogozhe ſvoje krajle, inu Ceſſarje zhaſtitu, inu ſpodobnu napruti pojti, yh ſprimiti nedol., inu gori vſeti ǀ je shal spremit namen. S. Reshnu Tellu, kadar ſo h' Bolnikom nesli ǀ de ſi lih v' zhaſſih T. S. Rus. T. spreimim 1. ed., zhaſtim, ali molim ǀ je shlishal de S. Reshnu Tellù ſo nesli, taiſtu do bolnika, inu spet do Zerkve sprejme 3. ed. ǀ njegovu truplu veliku ludj v' Zerku sprajme 3. ed. ǀ kadar je bil ta Goſpud umerl, paſs ga je ſpremil del. ed. m do groba, inu milu je tulil per grobu ǀ dokler nej bil v' Zerku spet sprejmil del. ed. m S. Reshnu Tellu ǀ kateri ſo ga spreimili del. mn. m, kadar je shal na hrib Calvarie ǀ Kadar vne bogaboyezhe shene ſo bile Chriſtusha na hrib Calvaria ſpremile del. mn. ž ǀ pujdeio s' vami vasha dobre della, lete vaſſ bodo ſpremile del. mn. ž/s
storiti -im dov. 1. storiti, narediti, izdelati: kaj ima ſturiti nedol. aku hozhe v'Nebu priti ǀ njega peld je pustil s'zhistiga slata kunshtnu ſturiti nedol. ǀ obena reijzh vam nebode mogla veliku shkode sturiti nedol. ǀ vſakitirimu zhloveku je frai volo puſtil, de more dobru, ali hudu ſturit nedol. ǀ imà fraj volo ſtorit nedol. ǀ jest nezh taziga hudiga ne ſturim 1. ed. ǀ je rejſs de tudi veliku dobriga neſturim +1. ed. ǀ she vſelej vekshi greh ſturish 2. ed. ti, kateri eno nedolshno dusho v' greh perpravish ǀ ti pokuro sa tuoie grehe sturish 2. ed. ǀ sakaj tu ti storish 2. ed. ǀ taku ti strish 2. ed. kadar kaj sgubish ǀ ti en ſmertni greh ſturih 2. ed. ǀ sakaj tudi ti taku neſturish +2. ed. ǀ lahku bi mogal naſsititga, inu vener nesturish +2. ed. ǀ te ſlabe v'Duhu ſturj 3. ed. mozhne ǀ S: manunga ſturj 3. ed. de vſe naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio ǀ te ſlabe ſturi 3. ed. mozhne, te strashne ſturi 3. ed. ſerzhne ǀ sa telu zhlovik ſtury 3. ed. vſe, kar premore ǀ vejize vkupaj sbere, inu s'taistih enu gnesdu ſturij 3. ed. ǀ Bug tebi sturij 3. ed., kakor ti G: Bogu ǀ Glihi vishi pravi s. Grogor. sturi 3. ed. satan s'zhlovesko dusho ǀ kadar roko k'shpeglu ſtegne, letu tudi shpegal sturj 3. ed. ǀ katere k' shpotu ſturji 3. ed. en Ajdouski Vuzhenik ǀ Stury 3. ed. de Saul yszhe pres urshoha Dauida vmorit ǀ ble ſtri 3. ed. de k'ſpuvidi negrè ǀ Kadar edn neſturi +3. ed. kar Pridigar vuzhi ǀ Nej sadosti de edn hudù neſturj +3. ed. ǀ deli eden sdajzi nesturj +3. ed., kar sapoveij prezi je tepen ǀ ta sunajna podoba nestri +3. ed. zhloveka ǀ sazhne ſe potiti, inu is suojga putta sturien 3. ed.+ velik potok ǀ Kadar dua eno saveso, ali oblubo ſturita 3. dv. ǀ slama, inu ogin nezh dobriga vukupaj ne ſturita 3. dv. ǀ ene ſtopine ne ſturimo 1. mn. de bi tebe nashli ǀ Sturimo 1. mn. vſe kar vuzhi Gallenus, Hipocrates ǀ aku polek tudi nezh dobriga neſturimo +1. mn. ǀ kaj vam bo nuzalu dobro veruat, aku hudu ſturite 2. mn. ǀ Kar vij otrozij sdaj sturite 2. mn. vashim starishim ǀ Nej sadosti de nezh hudiga neſturite +2. mn. ǀ ſe varvajo de obenimu shkode ne ſturè 3. mn. ǀ ta exempel tudi takorshne tarduratne omezhi, de ony ſturê 3. mn., kar vidio, de ty drugi dellaio ǀ kaj ſtre 3. mn. ty hudobni puntarij, skleneio de hozheo tudi Synu vbyti ǀ aku prave grevinge, inu pokure neſturè +3. mn. na semli ǀ te pohleunu proſsim ſturj vel. 2. ed. ſupet myr is manò ǀ ſturi vel. 2. ed. meni pravizo, shtrajfai yh ǀ Taku ſtury vel. 2. ed. tudi ti dusha ǀ Hozhesh veliku blaga doſezhi, kateri sdaj v'revah ſe najdesh, sturi vel. 2. ed. tu kar Tobias pravi ǀ Nikar hndu nesturi +vel. 2. ed. tuojmu blishnimu ǀ Sapuſtimo ta greh, ſturimo vel. 1. mn. eno pravo poKuro, inu sazhnimo ſe jokat ǀ Mashnik pravi k'njemu Gospud ſturite 2. mn. hitru de zhaſsa vam ne bo premankalu ǀ Sturite vel. 2. mn. tudi vy taku O greshne dushe ǀ Sedaj letu ſturitè vel. 2. mn. ǀ aku n'hozhete hudu imejti, nikar hudiga nesturite +vel. 2. mn. ǀ doſehmal obeden nej tiga ſturil del. ed. m ǀ kakor je bil sturil del. ed. m uni firsht s'Dino, katero ob nje devishtvu je bil perpravil ǀ kaj tedaj je bil hudiga ſtoril del. ed. m ǀ Kaj je bil Dauid stutil del. ed. m ǀ de bi zhlovek nikuli obeniga vſakadajniga greha neſturil +del. ed. m ǀ Gnada s: Duha je bila ſturila del. ed. ž taku mozhniga Sampſona ǀ nebode dolgu stalu de ſebi, inu meni bode shpot sturila del. ed. ž ǀ Oh Eua kaj ſi ſtrila del. ed. ž ǀ Samu tu premiſlovajne je bilu ſturilu del. ed. s de Kryvavi put je potil ǀ my dua ſmò vshe tu nashe ſturila del. dv. m ǀ v'taki vishi naſs vabi de bi myr shnim ſturili del. mn. m ǀ s'ſerzam odpusti tem kateri ſo njemu kejkaj hudiga sturili del. mn. m ǀ najdem piſsanu de letu Trogloditery ſo ſturily del. mn. m ǀ ſo ſturilij del. mn. m Kar je Krajl sapovedal ǀ greh ſo Judje ſturilj del. mn. m, de Chriſtuſa JESUSA ſo pregainali ǀ veliko krivizo ſvoimu Odresheniku ſo ſtrili del. mn. m ǀ de bi ſvoimu blishnimu shkode, inu shpota neſturili +del. mn. m ǀ en shtih sabſtoin bi nesturili +del. mn. m eni vbogi ſirotizi ǀ obenimu nej ſo shkode ſturile del. mn. ž ampak Zupernikom ǀ lete sgoraj povedane shtraifinge bi vaſs pametnishi sturile del. mn. ž 2. ukazati, odrediti, pripraviti, tj. narediti, da kdo stori, kar je pomen pripadajočega nedoločnika: jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti nedol. v'ſlovenskim jesiku ǀ Iosepha una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti nedol. v'presheshtvu pasti ǀ v' sheleſu ga ſturj 3. ed. vkovati, veno temno jezho ga ſturj 3. ed. saprèti ǀ En drug cell dan ſturj 3. ed. godit, inu trobentat ǀ Eden pò ſimi ſturi 3. ed. orati, inu obſiati ſvojo nyvo ǀ greshnikom nar ozhitnishi, inu ſvètleshi ſturij 3. ed. vidit ǀ shegnani diamanti, kateri ſturitè 2. mn. shtenge dó Nebeſs priti ǀ Mojſses je bil sturil del. ed. m to skrinjo Boshjo poslatiti ǀ offrt sheli zhloveka viſoku polsdignit, de bi ga globokejshi ſturila del. ed. ž pasti ǀ eniga faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili del. mn. m storiti se narediti se: shlishish klaguvajne tega nadlushniga, inu gluh ſe ſturish 2. ed. konec storiti 1. umreti: dokler v'morij nej bil Konz ſturil del. ed. m ǀ en reven konez je bil ſturil del. ed. m ǀ neſrezhen konez ſó ſturili del. mn. m ǀ ta novu rojena Krajliza je bila Konez sturila 3. ed. tej veliki revi ǀ Konez timu hudimu, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila del. ed. m 2. končati: de bi dellu konez ſturil del. ed. m, inu ſvoj lon potegnil nevrednega se storiti postati nevreden: s'nyh oſtudnimi grehamij neuredni ſe ſturè 3. mn. gnado S. Duha prejeti roge storiti (rasti) prevarati (zakonskega moža): krajlizo uprasha, aku je roge ſturila del. ed. ž ǀ kakor bote mosha vſela, mu bote ſturila del. ed. ž rogè raſti rogatega storiti prevarati (zakonskega moža): je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila del. ed. m silo storiti posiliti: je bil eden meni ſilo ſturil del. ed. m, ter ſim bila ſnoſſila ǀ ſo bily to Firshtinio pregovorili, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil del. ed. m smrt storiti umreti: je greshnu shivil veliku lejt, ali vener eno ſveto smert je shelil ſturiti nedol. ǀ ta kateri brumnu, inu pravizhnu shivy, de tudi dobro ſmert ſturij 3. ed. ǀ Malu kadaj ſe permiri de bi eden dobro ſmert ſturil del. ed. m, kateri je hudu shivil voljo storiti ugoditi: nijh volo hozhem sturiti nedol. ǀ volo ſvoiga lubiga ſturj 3. ed., rata shroka, luby jo sapuſty ǀ ſe sboij de bi ga neubili, kadar bi nijh volo neſturil +del. ed. m ǀ nikoli nej ſim mijru pred nijm imela, dokler nej ſim njega volo sturila del. ed. ž vreden/vrednega se storiti za vrednega se imeti: ti cilu ſe vreden ne sturish 2. ed. eno beſsedo rezhi, ter ſe sahvalit ǀ ti cilu ſe vreden ne sturish 2. ed. eno beſsedo rezhi, ter ſe sahvalit ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj 3. ed. ponishat pred zhlovekom ǀ Aku ſe vureden sturij 3. ed. nam govorit ǀ Ahu vuredn ſe sturij 3. ed. per naſs prebiuat ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj 3. ed. ponishat pred zhlovekom taku reunim, inu ſlabem ǀ vy pak uredni ſe neſturite +2. mn. nym ſe odkriti ǀ ſe neſturite vuredni +2. mn. de bi ſe od taistih vuzhili ǀ ſe neſturite +2. mn. vuredni de bi ſe od taistih vuzhili ǀ aku ſe bodesh vreden ſturil del. ed. m eno ſamo beſſedo rezhi ǀ ureden ſe je ſturil del. ed. m v' taiſtimu prebivat ǀ Iest nebom sdaj govuril od Milosti Boshje, katera ſe je uredna ſturila del. ed. ž tiga zhloveka po ſvojm pildu ſtuarit ǀ ſe je uredna ſturila del. ed. ž tiga zhloveka po ſvojm pildu ſtuarit ǀ v'taki vishi ſe bote vredni ſturili del. mn. m vekshi gnade dosezhi zadosti storiti zadostiti, zadovoljiti: aku shelite vashi dolshnusti sadosti ſturiti nedol. ǀ nej mogozhe v'taki vishi piſsat, de bi vſim sadosti mogal sturiti nedol. ǀ nashi pravizi Boshy nemore obedn sadoſti ſturiti nedol. ǀ ta nezhisti poprej kakor ſvojm hudim shelam sadosti ſturj 3. ed. ǀ nej on poprej tebi sadosti sturj 3. ed., dokler on je tebe reshalil pres vſiga urshoha ǀ G. Bug mu nebo nikuli odpuſtil, dokler on nebo tebi sadoſti ſturil del. ed. m Drugi pomen, ki je značilen za zahodna narečja, je kalk po it. fare ‛delati, storiti’, pred nedol. tudi ‛povzročiti da kdo stori, kar je pomen nedoločnika’.
troštati -am nedov. tolažiti: takrat ta hudi pride jo sazhne troshtat nedol. ǀ Gdu vaſs trashta 3. ed., inu ſerze daja, kadar v' teshkih inu nevarnih bolesnah ſe najdete ǀ Dua Angela ſe nij perkasketa, ter jo troshtata 3. dv. ǀ lety troshtaio 3. mn. edn tiga druſiga s' ſvetmy beſſedamy ǀ Mashniki te mertue nesprejmleio, te bolne netroshtaio +3. mn. ǀ Puſtite me nej ſe bom joKal, inu obeden netroshtaj +vel. 2. ed. mene ǀ G: Bug naſs bo varval, troshtal del. ed. m, oskerbel, inu is Nebeshkem lonam polonal ǀ Maria Diviza ſe je bila ob taisti uri ſmertni perkaſala, inu s'letemy beſsedamy troshtala del. ed. ž ǀ Leta dua Boshja Turna bodo to gnadlivo Gospodizhno Gertrudt troshtala del. dv. m ǀ Ti domazhi vaſs bodo troshtali del. mn. m troštati se 1. tolažiti se: troshtaiſe vel. 2. ed. li s' miloſtio boshio 2. upati, pričakovati: Sabſtoin ſe je troshtat nedol. dobru vmrèti, kadar edn v'grehoh shivi ǀ ſe troshtam 1. ed. praudo vudobiti ǀ dokler leta dokonzhan nebom vidil ſe nezh dobriga netroshtan +1. ed. ǀ ti kateri 30 lejt v'ſmertnim grehu ſi shivil vener ſe troshtash 2. ed., eno taku dobro ſmert ſturiti ǀ Morebiti de ſe troſthtash 2. ed. de s' Nebeſs bo en Angel prishal ǀ ſe troshtas 2. ed. isvelizhena biti ǀ Mozhuu falyta, kateri koprive ſeje, inu ſe troshta 3. ed. de bodo nagelni rasli ǀ ſe troshtamo 1. mn. de tudi tam gori, Kadar bo ſe zhes naſhe grehe reſerdil ga boſh vtalaſhila ǀ ſabſtoin ſe troshtate 2. mn., de bi vam Angely ſtregli ǀ Oh norzi, inu norize aku tiga ſe troshtate 2. mn. ǀ to nar manshi neporloshnost nihdar sa vaſhiga blishniga ſi neusamete, aku lona ſe netroshtate +2. mn. ǀ Ozha, inu Mati ſe troshtaio 3. mn. vekshi pomozh od Synu, kakor pak od Hzhere imeti ǀ lete moje pridige nebodo taku nuzne, dobre, inu vuzhene, kakor ſe morebiti moij priateli troshtajo 3. mn. ǀ Ta Kateri hudu sturij, nikar ſe netroshtaj +vel. 2. ed. dobriga ǀ netroshtai +vel. 2. ed. ſe tedai v' nebeſſa priti, ampak v' paku ǀ Aku pak letu n' hozhesh dershat, poberiſe prozh, ter netroshtajſe +vel. 2. ed. v' nebeſſa priti ǀ Netroshtaiſe +vel. 2. ed. tedaj grehou doſezhi ǀ obeniga lona od Boga ſe netroshtaimo +vel. 1. mn. ǀ taku tudi vy Nem. Nem. ſturite, inu troshtajte vel. 2. mn. ſe v' nebeſſa priti ǀ Satorai od mene lona netroſhtaite ſe +vel. 2. mn. ǀ sdaj en velik lon bi ſe troshtal del. ed. m doſezhi ǀ kadar bi jest sa Boshyo volo taistim Duhounim bila almoshno dalla, sdaj bi ſe troshtala del. ed. ž ta vezhni Nebeſhki shaz doſezhi ǀ vſe tu drugu vam bo pervershenu, kadar ner minie ſe bote troshtali del. mn. m ← stvnem. trōsten ‛tolažiti’
ves vsa zaim. ves: vus im. ed. m je bil reſtargan ǀ S. Paulus ſe je bil vuſs im. ed. m preobernil v' Chriſtuſa ǀ perlin gnade Boshje vezh vela kakor vuſſ im. ed. m volni ſvejt ǀ na gaugah mu je bila ſazhela brada raſti, inu vuss ſivu im. ed. m je bil ratal ǀ Bug bo poslal eno veliko kugo, de vſa im. ed. ž shivina bo pozerkala ǀ pertezhe niegova ner lubishi Hzhy, vſſa im. ed. ž vjokana ǀ gleda ta stari ozha de suknja je vsa im. ed. ž Krijvava ǀ Vſsa im. ed. ž svetust, inu andoht eniga praviga Slushabnika Boshjga v'tem stoij, de Boga ſe boij ǀ on je veroval, inu uſa im. ed. ž njegova hisha ǀ Tedaj vſe im. ed. s vaſse dellu, inu skerb je sebstojn ǀ prezej vſe im. ed. s pepel rata ǀ vſeje im. ed. s+ perplaunenu ǀ on je tebe reshalil pres vſiga rod. ed. m urshoha ǀ sa isvelizhaine uſiga rod. ed. m ſveita ǀ Kryvavi put is vuſiga rod. ed. m shivota je potil ǀ vſe rod. ed. ž zhasti, inu lubesni je vreden ǀ hozhe szhiſtiti od vſyga rod. ed. s nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha ſvoj vèrt ǀ strah Boshij je en sverik, inu sazhetik vſiga rod. ed. s dobriga djania ǀ ty greshni, inu hudobni imaio uſiga rod. ed. s obiluu ǀ de ſi lih bi vam vſega rod. ed. s blage nebily odnesli ǀ Goſtovanje, kateru ta Magozhni krajl Aſsverus vſimu daj. ed. m folku je bil naredil ǀ ſe imamo odpovedati vſi daj. ed. ž boganarodnoſti, inu poſvetnim shejlom ǀ Jeſt ſe sdaj odpovejm vſimu daj. ed. s timu, katiru je zhes tvojo Sveto volo ǀ nyh ſerze ſe je bilu omezhilu, v' nebeſſa salubilu, inu odpovedalu uſimu daj. ed. s timu, kar ſveit, inu meſſu samorio zhloveku dati ǀ shabe ſo bile vus tož. ed. m Egypt, inu Faraona premagale ǀ sholnery nyh loke sproshio, inu vuſs tož. ed. m shivot s' ſtrelamy nepolnio ǀ na vuſ tož. ed. m glaſſ bi ſe bila sazhela ſmejati ǀ na uus tož. ed. m glaſs je bil sapeil ǀ oblizhe je imela kryvavu, inu ranenu, vuſſ tož. ed. m shivot reſekan, inu reſtargan ǀ taiſtu sapovej na vſs tož. ed. m glaſs brati ǀ valluvi ſo vsh tož. ed. m zholn pokriuali ǀ na vaſs tož. ed. m glaſs ſe je ſmejala ǀ Pilatus je bil Christuſha na gank perpelal vſiga tož. ed. m ži. kryvaviga, inu odertiga ǀ poshle kugo, ter vſo tož. ed. ž shivino pomorij ǀ Krajl Pharaon je bil Iosepha zhes uſo tož. ed. ž Egijptarsko deshelo postavil ǀ Jeſt ſim vſſo tož. ed. ž semlo obhodil, inu obgledal ǀ sdaj uſso tož. ed. ž kupzhijo na raishi imam ǀ vſe tož. ed. s nijh vpajnie so k'Christuſu postavili ǀ vſe tož. ed. s kar je bilu v'desheli oſianiga ſo bile konzhale ǀ ob uſe tož. ed. s pride, kruha strada, petlat more pojti ǀ vse tož. ed. s tu nar hushi od tebe rezhe ǀ tezhe sa leto ſgubleno ouzhizo, katera navſe +tož. ed. s letu ſe nej hotela vſtanoviti ǀ po vſim mest. ed. m AEgypti nej bilu garshih ǀ po vſi mest. ed. ž ſili hozhe de ijm ima eniga Malika ſturiti ǀ Pithias po vſy mest. ed. ž ſili je hotel rihtan biti na mejſti ſvojga Priatela Damona ǀ po uſi mest. ed. ž ſilli je taiſto hotel imeti ǀ per vſem mest. ed. s tem veſsela biti ǀ vſem mest. ed. s ſta ſi bila podobna, sunej tiga de Chriſtus je bil pravi Bug, inu Franciſcus li zhlovik ǀ je na tebe, inu tuoje otroke posabil, kir v'Sijm mest. ed. s pomankajnie imate ǀ de bi rada pred vſem or. ed. m ſvetom tuoj greh ſpovedla ǀ s'vſem or. ed. m fliſſam ſe bom pomujal ǀ ta Tempel bo njegou duor obvarval pred vojsko, kugo, ogniam, potreſſam, inu pred vſo or. ed. ž neſrezho ǀ Lucifer s'vſo or. ed. ž ſvojo mozhio bi ſe vaſs bal, inu bejshal od vaſs ǀ s'uſo or. ed. ž nasho lubeſnio, mozhio, inu is celliga ſerza ǀ rejshi mesta, deshele, inu ſvejt pred vſem or. ed. s tem kar je shkodliviga ǀ kadar ſraſte je to ner vekshe mej uſem or. ed. s seliszhem ǀ nihdar nebodem nehal tebi pomagat, inu tebe pred vſim or. ed. s tem hudim varvat ǀ kateriga taku obilnu s'vſem or. ed. s potrebnim oſkerbj ǀ aku bom dober, inu pokoren s'vſim or. ed. s me hozhe oſkerbeti ǀ vſy im. mn. m Purgary, inu Gospoda ſo k'nogam sa nimy shli ǀ v'uashi pak hishi vſy im. mn. m ſo sdravi ǀ eno nuzh vſij im. mn. m ti pervu roijeni ſo bilij pomerlij ǀ Vſi im. mn. m studenzi, inu potoki krijvavi ratajo ǀ vsy im. mn. m vashi lushti hitru bodo minili ǀ uſy im. mn. m Soldati, inu zholnary ſo bili potonili ǀ uſi im. mn. m ukupaj vpijejo ǀ nej v'madeshana Kakor vsi im. mn. m ti drugi Admavi otrozij ǀ uſij im. mn. m glidi ſe ſo na nyh shiuotu tresli ǀ vsij im. mn. m ludje bodò nashe ner skriunishi grehe vidili ǀ kadar bi bili vſii im. mn. m Goſpudie, obeden bi neſtregil ǀ zhes katerige Nebo inu vſu im. mn. m Elementi ſe ſo vſdignili ǀ vſe im. mn. ž gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj ǀ kej tedaj vſe im. mn. ž/s lete zhudna, inu superne Imena, ter perglihe pomeneio ǀ uſe im. mn. ž zèſte, poty, inu gaſſe ludy ſo polne ǀ vse im. mn. ž shivali Adamu, inu sui eno martrvshko vojsko nepovedat ǀ vſse im. mn. ž te druge nesrezhe tiga sveita preſs Boshijga reshalajna, ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa ǀ de bi ſe vſa im. mn. s zhloveska ſerza v'tebe ſalubila ǀ od vſyh rod. mn. sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ de bi vedli listnust, inu naturo vſijh mest. mn. stuarienijh rezhij ǀ je sazhetik vſih rod. mn. dobreh del ǀ ſò saperti od vſeh mest. mn. krajou, kakor jetniki ǀ Ti ſi taiſti zholn uſyh rod. mn. gnad Boshijh poln ǀ od vsyh rod. mn. ſapusheni ǀ s. gnade deleshni bote ratali, inu odpushzhajne vsijh rod. mn. grehou doſegli ǀ orly, kadar pozhutio to merho od uſeh rod. mn. kraju ukupaj letio ǀ NA VELIKI PRASNIK VSEH rod. mn. LUBEH SVETNIKOU ǀ je bil zhast vſiih rod. mn. Egijpterski Kron ǀ sa isvelizhaine vſſyh rod. mn. ludy ǀ v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp, inu reven, od vſhih rod. mn. ſapushen ǀ Christus vſig rod. mn. naſs vbogih Sirotiz imena v'suojh s: Ranah sapiſsane je neſsil v'Nebu ǀ vſem daj. mn. napumozh pride ǀ nej mogozhe v'taki vishi piſsat, de bi vſim daj. mn. sadosti mogal sturiti ǀ vſym daj. mn. tem poſvetnim troshtam je bila odpovedala ǀ kakor vſijm daj. mn. Adamavim otrokom ſe ſgodij ǀ Gdu vaſs Bogu, inu uſem daj. mn. Angelom inu Svetnikom perporozhuje ǀ Sjroch vſjm daj. mn. sapovei ǀ kadar bi jeſt oblaſt imel, bi hotel prepovedat, uſym daj. mn. Mashnikom, de bi nihder dua h'Poroki neprepuſtli priti, aku poprei S. ſapuvide neſnaio ǀ vſe tož. mn. m hribe, inu gorre v eni minuti bi okuli vergli ǀ G. Bug hozhe iſvelizhat uſe tož. mn. m ludij ǀ oshivj truplu, inu vse tož. mn. m naſhe glide ǀ s'tuojm s. Rojstuam ſi na ſveit perneſla vſſe tož. mn. m troshte, inu veſselje ǀ v'vſe tož. mn. m grehe bi bil padal ǀ vſe tož. mn. ž druge deshele is oroshiom ſo bily premagali ǀ prezej ſo vſe tož. mn. ž/s druge opravila ſapustili ǀ ſvoje persy mu pokashe katere uſe tož. mn. ž gnile ǀ vse tož. mn. ž njegove Svete Sapuvidi prelomili ǀ te strashne ſturi ſerzhne, de v ſe tož. mn. ž matre veſselu preneſsò ǀ v'vſe tož. mn. ž nevarnosti ſe poda ǀ kadar bi jest vſa tož. mn. s moja djanja bil G. Bogu h' zhasti offral ǀ po vſyh mest. mn. meſtah my vidimo de tize na oknah ſe vidio, inu poyè ǀ Sa tiga volo vſyh mest. mn. nashjh potrebah shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo Nashi S. Pomozhnizi S. Catharini ǀ na vſijh mest. mn. S: Altariah, nam je perpravil ta s: kruh ǀ k'ſadnimu sklene, de hozhe piſſat po vſih mest. mn. deshelah ǀ grè s' velikem, inu ſuſebnem fliſſom po vſeh mest. mn. kotah ǀ po vsyh mest. mn. gaſſah, po vſyh mest. mn. hishah, inu Kotah, druſiga nei shlishat, temuzh shentajte mili, inu Chriſhan ǀ Saul v' ſyh mest. mn. vishah yszhe Davida umorit ǀ jest ſim ſe vſijh mest. mn. vishah profliſsal en krajzer vudobit ǀ pomagaj meni vſih mest. mn. moih potrebeh ǀ uſyh mest. mn. vishoh ſe pofliſsa naſs h'ſvoym priatelnom ſturiti ǀ shiher uſijh mest. mn. uashyh skushnauah bote s'Dauidam rekli ǀ Bug v'vſijh mest. mn. vishah ga shtrajfa ǀ s'krijvash v'ſijh mest. mn. vishah tuoj greh pred mosham ǀ v'ſih mest. mn. rezhejh, katere je G. Bug ſtuaril ima biti en Gospodar, Firsht, ali Capitan, kateri te druge regera ǀ lasejo po vſijKotah mest. mn.+ ǀ Noeſ v'mej vſimy or. mn. ludmy tiga ſvètà nar vekshi gnado od G: Boga je bil doſegil ǀ je tu ner manshi mej vſemi or. mn. ſemeni ǀ Maria je bila ta ner shlahtnishi v'mej vſimij or. mn. ſtuarij, katere je Bug ſtuaril ǀ de bi Diviza Maria, s' uſimy or. mn. Svetniki sa njega proſſila ǀ En Sam Samuel v'mej vsimy or. mn. leviti je ſveistu Bogu shlushil ǀ mene pohujshaio, inu reshalio s' vſymi or. mn. ſvojmi glidmy ǀ taushentkrat ſe njemu pregresheo is vſijmi or. mn. glidamij ǀ je bila, ta nar pohleuuishi v'mej ſimi or. mn. Nunami ǀ Elcana je v' mej vſemij or. mn. drugimi ner ble lubil Anno ǀ leta mirakil ta Vuzheni celada, dershi ſa ta nervekshi mirakil v'mei vſemy or. mn. ǀ v' mei uſemi or. mn. molytvami leta je ta ner lublishi ǀ kader en greshni zhlovek s'vſemy or. mn. boshimij arzniami neosdravi ǀ ſam ta ner vishishi Mashenik Joachim s'úſemi or. mn. Duhouni je ny nepruti shal ǀ Ta druga shivina s'vſimij or. mn. shtirimij po ſemli hodi ǀ s'vſimi or. mn. glidamij ſi shlushil hudizham ǀ Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij or. mn. svesdamij, inu Planèti O ves čihrn glej → čihrn, o ves voljni glej → voljan
vzdigniti -nem dov. 1. vzdigniti, dvigniti: io reshali, inu reſerdi, inu perſili theshku vsdignit nedol. ǀ sapovej Ceſsar prozh ta kamen usdignit nedol. ǀ glave nemore gori vſdignit nedol. ǀ taKrat Diogenes usdigne 3. ed. suojo palzo, inu ijh sazhne tepsti po glavi ǀ Vſdigne 3. ed. Mojſes to palzo pruti oblakam ǀ vsdigne 3. ed. desno roko hozhe ſnamine Svetiga Krisha ſturiti ǀ Mashnik uſdigne 3. ed. ſvojo roko, rekozh ǀ Aku vy samerkate, de vashe shitu na skedni sazhne gniti, prezei taiſtu vsdignete 2. mn., inu ga gori neſſete pod ſtreho ǀ kakor ty drugi ga sashlishio prezei vkup tekò, inu ga vſdigneio 3. mn. ǀ pomagaite, vsdigniteme vel. 2. mn.+, daitemi kuhane vode ǀ je vſdignil del. ed. m skalo, katero dvajſiti parav volou jo nej ſo mogli is mejſta ganiti ǀ ga je vsdignil del. ed. m, inu na ſvojo shivino, poloshil ǀ Nobedn ſe neperpogne, de bi taiſtu gori uſdignu del. ed. m ǀ taiſtu Svetu truplu v' lufft ſó vsdignili del. mn. m, inu ta Hrib Sinai ſo pokoppali 2. povzdigniti: de bi imeli ozhy vashih misly is semle v' nebeſſa usdignit nedol. ǀ ſi bil perſilen tvoje Svete ozhy v' Nebu vſdignit nedol. ǀ aku moje ozhy gori vſdignem 1. ed. ǀ po tem vſdigne 3. ed. ſvoje ozhij v'Nebu ǀ Ta folk tudi vsdigne 3. ed. ſvojo shtimo, ter naprei sazhne to ſveto Velikonozhno pejſſim pejti ǀ uſdigne 3. ed. gori ſuoje gorezha ozheſsa, inu sagleda lazeruſsa v'krijli ozheta Abrahama ǀ vashe ſerza, kir gnieio v' teh poſvetnih, inu greshnih dellah, neusdignete +2. mn. gori v' Sveta Nebeſſa ǀ Vſdigni vel. 2. ed. tuoje ozhij o verna Dusha ǀ Vsdigni vel. 2. ed. gorj tvoje ozhy ǀ Vsdignimo vel. 1. mn. gori v' nebeſſa nasha ſerza ǀ vsdignite vel. 2. mn. vashe ſerze kjekaj gori v' Sveta Nebeſſa ǀ glaſſ te huale vsdignite vel. 2. mn. de po cellem ſvejtu ſe bò shlishal ǀ vſdignite vel. 2. mn. gori vashe ozhy ǀ Kadar je v'Nebu shal je bil ſvoie S. Roke gori vſdignil del. ed. m ǀ je zhakal dokler Mashnik je S. Rus. T. vsdignil del. ed. m ǀ Eua kadar je bila tega praviga Synu porodila, ſvoie roke je bila v'Nebu usdignila del. ed. ž ǀ kadar bodo nyh ozhij vſdignili del. mn. m v' peld tiga resmartraniga shenima Nebeshkiga 3. odstraniti: Vſdignite vel. 2. mn. gori urata Angeli, de Krajl Nebeski poide k' Ozhetu Nebeskimu ǀ bi bilu sadoſti, de bi bili urata odperli, inu nikar yh gori usdignili del. mn. m vzdigniti se 1. dvigniti se: ſe usdigne 3. ed. na ta rib Carmel, ter po zhaſſu ſe restegne ſe restegne po celli desheli ǀ ta zhaſs spuſtè eno tizo, leta viſoku ſe vſdigne 3. ed. ǀ prezej ſe vſdigneio 3. mn., inu Chriſtusa gredò obiskati ǀ taku hudizhy is pekla ſe usdigneio 3. mn., inu k' temu greshnimu zhloveku taiſto uro prideio ǀ tu dobru je veliku terpelu, inu nepoterpeshliu ratalu, inu spet ſe v' nebeſſa vsdignilu del. ed. s 2. nastati, začeti se: de bi ſe utegnil kreh vsdignit nedol. mej njegovimi ǀ polsot ſe vſdigne 3. ed. kreh, inu boj gor(i) se vzdigniti vstati: ta mertvi ſe gori usdigne 3. ed. ǀ na tu Chriſtus ſe gor vsdigne 3. ed., ter rezhe vzdigniti se čez napasti, upreti se, začeti vstajo: ſi naprej vſame, de on ſam s'enem hlapzam hozhe ſe vſdignit nedol. zheſs cello Philiſtersko vojsko ǀ kar hudiga, strashniga, inu shkodliviga ſe more smislit ſe usdigne 3. ed. zhes taistu mestu ǀ ſe zhes taistu usdigne 3. ed. ta neuſmilena lakota ǀ tuoie meſsu s'postom noter dershish, de ſe zhes sapuvid Boshio neusdigne +3. ed. ǀ prezei ſe zhes Boga vſdigneio 3. mn., inu toshio ǀ ſe ukupaj sbereio, inu zhes leto fardamano dusho uſdigneio 3. mn. ǀ vſdigniſe vel. 2. ed. ſerzhnu zhes njega ǀ ta puntarski folk ſe je bil zhes nyh vſdignil del. ed. m ǀ Shelish de bi nihdar vezh ſe zhies tebe neusdignil +del. ed. m is suojo mogozhnostio ǀ kadar ſe je bila zheſs leto vſdignila del. ed. ž ta Grex Zerku ǀ Nebu, suesde, luft, semla, ludie, vejter, inu hudizh, ſe ſo zhes naſs vſdignili del. mn. m ǀ kadar vſy ſourashniki nashe dushe ſe bodo zhes nas usdignili del. mn. m
začeti -čnem dov. 1. začeti: imate prezej sazheti nedol. dobru, inu bogaboyezhe shiveti ǀ Kadar je hotel Chriſtus ſazheti nedol. preobrazhat ta ſvejt na pravo vero ǀ Poshluſhajte tedaj, ter v'imenu Boshym sazhnem 1. ed. ǀ tudi my ſe imamo pofliſſat ſa isvelizhaine nashe dushe, ter ſazhnem 1. ed. ǀ sakaj nesazhnem +1. ed. pokuro dellat ǀ sazhnesh 2. ed. zhes Maſhnike, inu G: Boga marmrati ǀ ſazhnes 2. ed. preklinat, plentovat, inu shentovati s'Bugam ǀ odpre gori njega bukve, inu s' shpeglom sazhne 3. ed. Nebu gledat ǀ Vna shena pride K'ſpuvidi sazhne 3. ed. nar poprei grehe ſvojga mosha pravit ǀ Maſhnek ſazhne 3. ed. mollit ǀ golobiza od ſazhetka ſe ſàzhne 3. ed. ſgovariat ǀ Mojſſes sazkne 3. ed. velike zhuda dellat ǀ ſe ſazhna 3. ed. ſmeiat shpot dellat ǀ satorai yh saznhe 3. ed. neuſmilenu tepſti ǀ tem domazhem sezhne 3. ed. pridigo reskladat ǀ ſesazhne +3. ed. chrishat, inu v'Cerkvu bejshat ǀ dua hudizha mu sazhneta 3. dv. po ſili v'usta en grenak gorezh ſtrup liti ǀ ſazhneta 3. dv. trobentat ǀ Kakor ſe rodimo, sazhnemo 1. mn. umreti ǀ kadar ſte ſiti sazhnete 2. mn. klaffat ǀ ſe ſazhnete 2. mn. s'nymy kregat, inu preperat ǀ sazhneo 3. mn. zhes Mojſeſſa marmrati ǀ s'mladiga sazhneio 3. mn. v' shulo hodit, nuzh, inu dan ſtuderajo ǀ gre pred Rihtaria, ſazhneo 3. mn. ſe praudat ǀ ſe prestrashjo, inu bejshati sazhnejo 3. mn. ǀ potle ſazhneio 3. mn. hude misly, inu shelje ga obhaiat ǀ takrat strah ijm prajde, inu s'levomi ſe sazhno 3. mn. ijgrati ǀ gasazhnejo +3. mn. lovit, inu tergat ǀ pogleda gori v' nebeſſa, vsdihne, ter saupye: sazhni vel. 2. ed. govorit ǀ sazhnimo vel. 1. mn. ſe jokat ǀ sdaj sazhnite vel. 2. mn. Bogu shlushit ǀ jest s'mladiga ſim sazhel del. ed. m kupzhuati ǀ en novi ſtudeniz bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel del. ed. m sverat ǀ je sazkel del. ed. m v' S. Rus. T. milu gledat ǀ v' tej vishi je bil sazhell del. ed. m govorit ǀ takrat bo sazhela del. ed. ž proſsit, de bi Bug y priſhal napomozh ǀ Bosh ſazhela del. ed. ž preclinat vro, inu dan, na kateri ſi bila rojena ǀ Takrat tudi ta vejst bo sazhèla del. ed. ž ſe toshit ǀ koprive, inu ternje je bilu sazhelu del. ed. s raſti ǀ Kadar ſe pak letu bo sazhelv del. ed. s goditi ǀ Iacob, inu Eſau she v'maternim teleſsu ſtà bila sazhela del. dv. m ſe kregat ǀ od taistijh mal ſo bilij ludje sazheli del. mn. m ta s. prasnik prasnuati ǀ ſo bily ſazheli del. mn. m pejti masho teh Svetih Marternikou ǀ ſo ga bili sazkeli del. mn. m is' Cerkue ulezhi pruti meſti ǀ de bi en greshin leben nesazheli +del. mn. m ǀ tuoje rane bodo stuprau vezh sazhele del. mn. ž gniti, inu smerdejti ǀ ſilnu mozhnu ſo ga bile ſazhele del. mn. ž noge boleti ǀ kolena ſo mu ſe bila sazhèla del. mn. s treſti 2. začeti se: kuga je bila sazhela v' ſamurski deſheli 3. storiti: nej ſo vejdili kaj sazheti nedol., dokler obeden v'mej nimy ſe nej pravu saſtopil na vojsko ǀ syn ene iſraeliterze je shentoval, folk je G. Boga vuprashal, kaj bi imeli s'nym ſazheti nedol. ǀ karkuli sazhnemo 1. mn. vſe nam napek grè ǀ Kakurli sazhneo 3. mn. ym od rauk ſrezhnu gre ǀ sazhne miſlit, kaj bò sazhel del. ed. m ǀ kaj bom tedaj ſazhel del. ed. m ǀ kaj bi bila rekla, ali sazhela del. ed. ž MARIA Diviza, kadar bi bila vidila ta shaloſtni ſpectakil ǀ kai bosh tj greſhna dusha ſazhela del. ed. ž, katera tulikajn krat ſi Chriſtuſa predala ǀ Moje Dete … Kaj bosh sazhelu del. ed. s Kadar ta guant bos, reſtargalu ǀ zviblaio, inu zagujeio: Kaj bomo sazheli del. mn. m lejtena ſo huda, nadauKi ſo preveliKi ǀ kai bodò ſazheli del. mn. m ty greshniki, inu nepriately Boſhy ǀ kaj bomo takrat sazhèli del. mn. m
zahvaliti -im dov. zahvaliti se: zhlovik je dolshan hualeshin ſe iskasat, inu sahvalit nedol. tega od kateriga kejkaj dobriga je prejel ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit nedol., inu shgane offre jem offruvati ǀ en ſam je bil prishal Chriſtuſa sahvalit namen. ǀ kadar ſo ſaurashnike premagali prezei ſo shli v' Tempel Boga Mars sahualit namen., inu oroshie offrat ǀ ner poprej ſo v'zerku shli, Boga ſahvalit namen. ǀ Sahvalem 1. ed. vaſs moje vſeſſa, de ſte ſe gluhe dellale, kadar je bilu nevarnu s'poshlushajnam Bogá, ali blishniga reshalit ǀ Jeſt ſahvalem 1. ed. moje Bogove, de nej ſim Shena, ampak Mosh ǀ Ieſt vaſſ sahvalim 1. ed. moje ozhy, te ſte saperte ſtale, kadar je bilu nevarnu gledat sa isvelizheine moje dushe ǀ ali sahvalish 2. ed. ti G: Boga ǀ inu vener Boga ſa to veliko gnado nihdar nesahvalish +2. ed. ǀ k'misi ſedesh, inu od mise vſtanesh, inu Boga nesahvalesh +2. ed. ǀ malu kateri Boga sahvali 3. ed. sa ſvoie sdravie ǀ Boga nesahvali +3. ed., inu nezhestj ǀ my kadar enimu potrebnimu kai dobriga ſturimo, zhakamo de naſs sahuali 3. ed. ǀ My tebe perserzhnu, inu pohleunu sahvalimo 1. mn. ǀ Sahvali vel. 2. ed. Boga de ſim Chriſtian, ſizer bi tebe na ſtu koſſu reſtargal ǀ pravi k'tovarshom, sadosti vſhe imamo, vſtanimo, inu Boga sahvalimo vel. 1. mn. ǀ sahualimo vel. 1. mn. sa dar te Svete vere, kateri dar ty drugi folki nej ſò deſegli ǀ sahvalite vel. 2. mn. tedaj G: Boga ſa vſaki dar, kateriga vam da ǀ ſahvalite vel. 2. mn. vy G Boga is praviga ſerza s' Jobam rekozh ǀ Noe, kakor je bil s'zholna prishal po tem gmain potupu prezei je G. Bogu sahvalil del. ed. m ǀ gdu bo taku boganaroden de vſelej ne bo G: Boga sahualil del. ed. m, kadar eno gnado od njega preime ǀ ſvoie roke je bila v'Nebu usdignila, inu G: Boga sahvalila del. ed. ž ǀ prezei ſo ſvoie Boguve sahvalili del. mn. m zahvaliti se zahvaliti se: Na dobruto preieto nihdar nemash posabit, temuzh pohleunu ſe sahvalit nedol. ǀ veliku vezh ſmò my dolshni ſe sahvalit nedol. G: Bogu ǀ ta bolni ſe nej sahvalil del. ed. m ǀ Vener ſe nesahvalil +del. ed. m
žalovati -ujem/-am nedov. 1. žalostiti se, obžalovati: veliku vezh ti tardouratni greshnik, inu greshinza bi ſe imeli bati, inu shalovati nedol. ǀ Nejmam tedaj morebiti jest vekſhi vrshoh shaluati nedol., inu klaguati ǀ shalovati nedol., klogovati, inu ſe grimat do ſmerti ǀ Nimamo tedaj urshoha shalvati nedol. ǀ Vmerl je Bachus, ſa tiga volo mozhnu ſe resveſſelim, polek pak mozhnu shalujem 1. ed., de on je puſtil eniga Synu, katiri nej nezh bulshi ǀ Se jokam, inu shalujen 1. ed., kadar meni slu, ali hudu gre ǀ Se jokash, shalujesh 2. ed., inu zagujesh kadar deſset guldinariu sgubish ǀ nej ſi prau veſsela, sdihash, shaluiesh 2. ed. Kodor hodesh ǀ ti shalovash 2. ed., inu klagviesh kadar eno kokush, eniga vola etc. Sgubish ǀ kaj tedaj morebiti, de Ti veſſelje teh Angelou shaluash 2. ed. ǀ ti neshalouash +2. ed., inu ſe negrimash v'tem kir ti ſi G. Boga sgubil ǀ shaluje 3. ed., inu jamra, kakor de bi nezh ne imel na ſveiti ǀ Philistery so ga bily premagali, inu oſlepili: Nad katerem shaluie 3. ed. s: Ambrosh ǀ Sa volo te velike vaſhe preusetnosti, inu nemarnosti pres vſiga konza klaguje, inu ſhalvje 3. ed., ter Nebu inu semlo klizhe poshlushat njegovu klagovajne ǀ En ſam je, kateri neshalvie +3. ed., kadar spomni de je boshio sapuvid prelomil ǀ mi tukaj doli shalujemo 1. mn. naſhe reve ǀ Angely tvoy brati shalujemo 1. mn. na tvoim pogublejni ǀ kadar enu ſamu oku, ali en ſam perst vashiga teleſsa sgubite, ſe grimate, pres vſiga konza shalujete 2. mn. ǀ nad leto zhlovesko nepametio ſe zhudite, inu shalvate 2. mn. vy Angeli Nebeski ǀ ſe ym sdy, de nezh nimaio, satoraj shalujeio 3. mn., klagujeio, inu iamraio ǀ Sa lete shaloſtne saſtopi, taiſte, katiri shaluieio 3. mn. ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo 3. mn., ga fliſsnu yshzheio ǀ Isvelizhani ſo ty, kateri shaluio 3. mn. ǀ aku en glid je bolan vſy ty drugi glidi shaluaio 3. mn. ǀ neshalujeio +3. mn., de ſe edn ym neperklaina ǀ Jokajteſe, inu shalujte vel. 2. mn. vij pravizhne dushe ǀ Sa tiga volo shene nikar neshalujte +2. mn. de nejſte moshie ǀ jeſt ſe nebom sa tu grimal, inu shaloval del. ed. m ǀ jest ſim ſe zhudil, inu shalual del. ed. m, inu jokal ǀ letu bom do moje ſmerti shalval del. ed. m ǀ Gdu je ble shaluval del. ed. m ǀ pres vſiga konza je shalaval del. ed. m ǀ Gdu tedaj bi neshalual del. ed. m, inu ſe nejokal, dokler ta stuar taku malu suojga stuarnika shtima ǀ shaluala del. ed. ž je tudi semla, v'tem Kir je vidila de tulikajn shtrajfingom je bila podvershena ǀ bo v' temnizi shalovala del. ed. ž ǀ leti Svetniki is lubesnio ſo shalovali del. mn. m, videozh de nyh blishni bodo pogubleni ǀ De pak gnado Boshjo ſo bily s'kusi Malikuvajne sgubily, sa tu nejſo nihdar veliku shaluvali del. mn. m 2. žalovati: nimate urshoha shalovati nedol. po Ranzimu Nem. ǀ veliku zhaſſa yh ſhalovati nedol. ne nehajo ǀ s'Ieruſalema ſo bilij v'Bethanio pershli jokat, inu shalovati namen. na tem mertvem Lazeruſam ǀ sakaj tulikajn ſe grimate, inu shalovate 2. mn. po vashi Hzheri Bleſilli ǀ Indianarij try cella lejta po nyh ſtarishijh shalujeio 3. mn. ǀ is lufta mertue na semlo padaio, otrozy klaguieio, matere shalveio 3. mn. ǀ nikar neshalujte +vel. 2. mn. po Ranzam Nem., dokler ſe je reishil od vſiga hudiga ǀ njega blishni je shaloval del. ed. m svojga vola, kateri mu je bil vzerknil ǀ ſa volo ſmerti ſvojga priatelna nepotroshtnu ſe je jokal, inu shaloval del. ed. m ǀ njegovi otrozy ſo ga shalovali del. mn. m li ſedem dny ǀ So vſij shalovali del. mn. m, inu jozali, inu jokali, inu njih lepe guante slekli, inu troraske oblekli ǀ po ſmerti ſo shalovale del. mn. ž kakor te sapushene ſirotize
jemati jamljem/jemljem nedov. jemati: kadar eden ſe poda kraſt, golufat inu drugem blagu jemati nedol. ǀ povedai ti meni, kej iemlesh 2. ed., de ty taku pogoſtim ſe opyanish ǀ ohernik, katiri golufash, po ſili iamlesh 2. ed. ǀ kodar hodi tabak jamle 3. ed., inu rajshi bi kroh, kakor tabak puſtil ǀ jamleio 3. mn. Kir morio, Kradejo, golufaio ǀ s'eno shlizo je vodò s'morja jemal del. ed. m ǀ tem vbogim ſim nyh blagu iemal del. ed. m ǀ Kadar ſo ludje … tu moje iemali del. mn. m se nei ſim ieſil ǀ ony ſo meſſu iamali del. mn. m, kuhali, inu jeidili dol(i) jemati 1. manjšati se: kadar pak luna doli jamle 3. ed., ta shival slaba prihaia ǀ od kot pride de morje sdaj raſte, zhes en zhaſs ſupet dol iamle 3. ed. ǀ morje 6. ur raſte, 6. ur doli Iamle 3. ed. 2. minevati: ſe imamo varvat, de v' tei vishi nebomo sazheli doli iamati nedol. ǀ Svejt vpye, eſt doli iamlem: 1. ed. meſſu vpye, jeſt umadeshem ǀ de ſi lih vidio de vſak dan ſvejt dol iamle 3. ed., inu ſe zera, vener ludje she ble ga lubio gori jemati večati se, rasti: ta ſonzhni prihot pomeni mladuſt, katera raſte, inu gori jemle 3. ed. ǀ kadar luna gori jamle 3. ed., taku tudi ta shjual na mozhnosti raste ǀ Ti vidish de edn v' blagi gori iamle 3. ed. ǀ sakaj raſteio, inu gorj iamleio 3. mn. v' gnadi Boshj ǀ bolezhina nej hotela nehat, temuzh je ſhe ble gori jemala del. ed. m, inu raſla ǀ de bi Vera Chriſtuſaua tulikajn gori ne iemala del. ed. ž konec jemati umirati: bi vidil eniga petleria od sheje konz jemati nedol. ǀ od lakote je imel konz iemati nedol. ǀ od lakote Konz jamle 3. ed. ǀ od lakote, inu vbushtua konz iamleio 3. mn. ǀ ludje, inu shivina ſo konz iamali del. mn. m ǀ ludje, inu shivina ſo konez iemali del. mn. m ǀ od lakoti, inu reve ſo konz jemali del. mn. m slovo jemati poslavljati se: prideio h' tei sadni ſmertni uri, kadar slavu jamleio 3. ed. ǀ S. Paulus, kadar je slavu jemal del. ed. m od ſvojh lubih Epheſerjou → jamati
skleniti -nem dov. 1. ugotoviti, predvideti: jeſt drusiga nemorem sklenit nedol., ampak de G. Boga s'vaſhim greshnim shivejnom ſte reſerdili ǀ is mirakelnou ſe more sklenit nedol. ſvetuſt eniga pravizhniga zhloveka ǀ is tiga sklenem 1. ed., de je Krail nebeſkiga krajleſtva ǀ shiher sklenesh 2. ed., de nebeſku krajleſtvu je tvoje ǀ Kadar vſe tu S. Ambrosh je premislu, sklene 3. ed. rekozh ǀ S'klene 3. ed. S. Bernardus ǀ od ene takushne dushe shiher ſe ſklene 3. ed. de bo pogublena ǀ Kir ta Vuzheni Selina slene 3. ed. ǀ aku ſupet je v'tatvinj ſapopaden, prezej sklenemo 1. mn. de bò na gauge obſojen ǀ shiher sklenete 2. mn. de v' nebeski Jeruſalem shlishi ǀ shiher sklenite 2. mn., de bo en dober drev ǀ kadar ſoſſedje vidio, de Mosh je veſſel, skleneio 3. mn. de Shena je Synu rodila ǀ Vsy Theologi sklenejo 3. mn., Kakor ta Vuzheni Suarez je sapiſsal ǀ Sedaj is tega doli vſimimo, sklenimo vel. 1. mn., inu rezimo ǀ Sdaj sklenite vel. 2. mn. vy greshnize, inu greshniki, koku vam ſe bò godilu na ſodni dan ǀ sakaj tedaj bi jeſt nesklenil +del. ed. m, de vſy bote isvelizhani ǀ Arzati bodo sklenili del. mn. m de bolesan je nevarna 2. končati: vſakateri Ozha Nash, inu Zheszhena ſi Mario s' leto lepo hualo skleniti nedol. ǀ samerkai to historjo is katero mojo pridigo sklenem 1. ed. ǀ Skelenem 1. ed. s'tem Kar piſſe Ruffinus ǀ S. Klenem 1. ed. s'taisimi beſsedami, Katere enkrat S. Grogor je bil piſsal Brunichildi Krajlizi ǀ shlene 3. ed., Gospud Dohtar pomogajtemi ǀ trij, ali shterij grehe vſakadajne povedo nu njega ſpuvid skleneo 3. mn. ǀ Satorai bom sklenil del. ed. m s'Tertullianam ǀ bom sklenu del. ed. m s'S: Bernardam ǀ Andohtlivu; inu brumnu shivite, de andohtlivu bote tudi sklenilè del. mn. ž vashe shiveine 3. dogovoriti se: K' ſadnimu poſhle eniga Ambaſhadora, de bi ſnubil inu tu shenituaine sklenil del. ed. m ǀ kadaj bodo myr sklenili del. mn. m s' ludmy ǀ ſhenitovajne ſo bily ſklenili del. mn. m 4. odločiti se: Gospud Bug, kadar je bil sklenil del. ed. m zhloveka ſtuarit po ſvoim pildu ǀ od vekoma je sklenu del. ed. m, kaj nam hozhe, ali n' hozhe dati ǀ od vekoma je bila S. Troyza sklenila del. ed. ž s'Mario Divizo vgmerat tu isvelizhejne teh isvoleneh ǀ Iudje kadar ſo bily sklenili del. mn. m de hozheo Christusa vumorit ǀ kadar bi vſy Ceſſary, krajly, inu Firshti vkupai s'klenili del. mn. m, de hozheo en lep dvor puſtiti ſydat
umreti umrjem dov. umreti: Jeſt videm de morem umreti nedol., de ſi lih nerad ǀ je bil k' ſmerti obſojen, inu je mogal umreiti nedol. ǀ per katerimu ta tatvina ſe najde, on ima umrejti nedol. ǀ Sabſtoin ſe je troshtat dobru vmrèti nedol., kadar edn v'grehoh shivi ǀ rajshi hozhe vumrèti nedol., kakor greh dopernesti ǀ Kaj ſe boysh od lakote vmreti nedol. ǀ vſi ſo imeli od lakoti vmrejti nedol. ǀ rajshi ſo hoteli na tiſtem mejſti vumrejti nedol. ǀ ſe ſo bali od lakote umrèti nedol. ǀ pres Spuvidi, inu Mashnika more vmreiti nedol. ǀ ſo skorej od lakoti imeli vmrejtij nedol. ǀ Iest taKu shivim, KaKor de bi ſledno uro imel vmret nedol. ǀ telu more enkrat umereti nedol. ǀ na krishu shpotlivu vmereiti nedol. ǀ Po ſili umeriem 1. ed., inu nevejm, kam pujdem ǀ vmeriesh 2. ed., inu de vekoma ſe fardamash ǀ Edn mej tima dvema umerje 3. ed. ǀ na te beſsede vmerje 3. ed., inu do vekoma Nebu sgubij ǀ kadar ym shena umerie 3. ed. ǀ Ie shivil kakor ena nepametna shivina, vmerie 3. ed. tudi kakor shivina ǀ vumerje 3. ed. Ceſar ǀ umarje 3. ed., ter hudizhy v'ta peklenski ogin ſo ga pokopali ǀ kadar en priatel vumarie 3. ed. ǀ vumarje 3. ed., nje truplu gori de nejo ǀ Vmarie 3. ed. en Firsht, Syn poerba deshelo ǀ kakor eden shiui, taku tudi vmarje 3. ed. ǀ ozhy ſapre, inu v'marie 3. ed. ǀ ta isvoleni neumerje +3. ed. taku dolgu, dokler na semli ſi nesashlushi Krono od vekoma njemu perprauleno ǀ de od lakoti neumerjemo +1. mn. ǀ Greshniki, inu grehinze shivè Kakor ta nepametna shivina, taku tudi vumerjo 3. mn. ǀ vmerjo 3. mn., inu do vekoma ſo fardamani ǀ kadar vmerjò 3. mn., takrat glava ym doli omahne ǀ de nikuli neumerjo +3. mn. ǀ en bogat Goſpud je umerl del. ed. m ǀ ga peko dokler je bil vmerl del. ed. m ǀ seneca raijshi bi bil vumerl, kakor pak de bi bil kaj nespodobniga doperneſel del. ed. m ǀ v'mej katerimi je bil tudi vmer del. ed. m Aron, Mojſes, inu njega ſeſtra Maria ǀ de bi neumerl +del. ed. m s' to vezhno ſmertio ǀ kadar njegova Ceſariza je bila umerla del. ed. ž ǀ Danaſs bosh vmerla del. ed. ž ǀ Vna je vumerla del. ed. ž v' nje narlepshi mladoſti ǀ je bila ob otroKa prishla, inu tudi ona vmerlaj del. ed. ž inu ſvojga ozhetaje bil pustil od laKoti vmrèti ǀ oſsem, inu dvajſeti taushent pershon Moshkih inu shenkih vkupaj je bilu vmerlu del. ed. s ǀ s' naglo ſmertio ſta bila umerla del. dv. m ǀ perva dua nje Mosha Judava Syna ſta bila vmerla del. dv. m ǀ Dohtary ſo djali de bodo v' kratkem umerli del. mn. m ǀ malu je mankalu de od ſtraha nej ſo vmerli del. mn. m ǀ s'naglo ſmertio ſo bily vmèrli del. mn. m ǀ Dushe katere bres ſmertniga greha ſo umerle del. mn. ž V zgledu Kakor ſe rodimo, sazhnemo umreti je glagol napačno rabljen namesto → umirati.
vprašati -am dvovid. 1. vprašati, spraševati: ſe nej ſmejla potſtopit niega dotekniti, ali uprashat nedol., kaj per ny yszhe ǀ ſazhne po gaſſah tekat, inu po njemu vprashat nedol. ǀ Faimoshter ga pele na Britoff, ga sazhne po Latinski vprashat nedol. ǀ Glihi vishi imash ti kadar gresh v'Cerku ſam ſebe vuprashat nedol. ǀ ſo bily shli Anaxiala sa ſvit uprashat namen. ǀ kadar ga pride vprashat namen. ǀ sboly ta krajl, poshle vuprashat namen. te Duhoune, aku sa njega Boga proſsio ǀ Kateri bode s'jttru prishal vupraſhat namen. ǀ sdaj vprasham 1. ed. od kot ta Nuna je bila taku hudobna, inuc greshna ratala ǀ Sdaj uprasham 1. ed. Theologe, kaj vij pravite ǀ jeſt prezej sa ſvèt vuprasham 1. ed. to pervo Boshjo sapuvid ǀ sakaj ti vuprashash 2. ed. aku ta bolni shèli osdravit ǀ sakaj tedai ga vprashash 2. ed., aku hozhe osdravit ǀ ſocrates uprasha 3. ed. tiga Philoſopha, aku on ima kokushi v'ſvoij hishi ǀ pridejo v'Bethanio, vprasha 3. ed. Ieſus Martho, inu Magdaleno ǀ Gà vuprasha 3. ed. Koku je tebi ime ǀ vpraſha 3. ed. S. Chryſoſtomus ǀ kadar Pachomius letu vidi ſe sazhudi, inu v'prasha 3. ed. ǀ Alexander ga v'praſha 3. ed. sakaj ǀ jo uprazha 3. ed. zhe ſo njo umiſlih imeli ǀ vidi eno ſilnu lepo sheno, mu dopade vnpraſha 3. ed. gdu je ona ǀ nihzhe mej vamy mene neuprasha +3. ed., kam gresh ǀ eden tiga drusiga vuprashate 2. mn. ǀ Ah Pater! kaj vprashate 2. mn. ǀ Pametnu andlate, de uprashate 2. mn. kulikajn G. Bug hozhe sa ſvoje Nebesku Krajleſtvu imeti ǀ neuprashate +2. mn. kaj je s' enu meiſtu ǀ jo uprashaio 3. mn., kaj s' en offer je ona h' tej zerkvi ſturila ǀ ga vuprashajo 3. mn. sakaj letu ǀ ga vuprashaio 3. mn. ty drugi Minihi, kaj tu pomeni ǀ poprej Kakor eniga s'Kusi taiste Nebeſhke vrata noter poſtè priti dolgu zhaſsa vpraſhaio 3. mn. gdu je taisti ǀ Boga ſa ſvit neuprashaio +3. mn. ǀ vuprashaj vel. 2. ed. takushne, koku ony morio tulikajn zhaſsa v'grehu shivèti ǀ vprashaj vel. 2. ed. lete, kateri ſo yh poſnali ǀ Vuprashaimo vel. 1. mn. Turke, kaj s'eno sapuvid imaio ǀ Vprashajmo vel. 1. mn. S. Hieronyma, kaj on od resnize dershj ǀ Vprashaimo vel. 1. mn. Angela Gabriela ǀ Ner poprej uprashajmo vel. 1. mn. Ajdje kaj s' eno vero imaio ǀ Vuprashajmosdaj vel. 1. mn.+ te Lutersh, inu Calvinish ǀ Vprashajte vel. 2. mn. to brumno ſusanno ǀ vuprashajte vel. 2. mn. Iosva Generala ǀ vprashaite vel. 2. mn. eniga, kateri je bil per pridigi, koku je njemu dopadla ǀ Vupraſhajte vel. 2. mn. vy eniga otroka ǀ Vprushajte vel. 2. mn. S. Chryſoſtoma ǀ En dan Cirus je uprashal del. ed. m Tigrana ǀ de poprei nej Boga ſa ſvit vprashal del. ed. m ǀ eden je te druge vuprashal del. ed. m ǀ ſe je zhudil, inu vupraſhal del. ed. m, sakaj tu della ǀ Dauid je ſvoje Poshluſhavce vpraſhal del. ed. m ǀ je upraſhal del. ed. m Annania ǀ G. Bug ga je po Abelnu uuprashal del. ed. m ǀ Ta Svetniza je vprashala del. ed. ž, sakaj taku shaloſtnu ſe dershj ǀ S. Brida je enkrat vuprashala del. ed. ž shenina ǀ ena v'mej nimy je uprashala del. ed. ž ǀ nej ſta Boga ſa ſvit, ampak nyh greshnu meſſu, inu hudizha vprashala del. dv. m ǀ Kadar ſo Chriſtuſa vprashali del. mn. m ǀ So prishli zolnary, ter ſo uprashali del. mn. m ǀ ſami Angelzi ſe ſo zhudili, inu ijh vuprashali del. mn. m ǀ ſo ga vupraſhali del. mn. m Kej dela 2. vprašati se, spraševati se: Kadar my kaj noviga vidimo, ali shlishimo ſe zhudimo, inu uprashamo 1. mn. od kot letu pride ǀ Tudi neuprashamo 1. mn. vezh, kaku moreo is verhou teh ner vikshih hribou ſtudenizi ſverat ǀ Vprashaio 3. mn. S. Vuzheniki, zhe je mogozhe, de bi zhlovek nikuli obeniga vſakadajniga greha neſturil ǀ neuprasheio +3. mn. kaj s'ene terme, inu nature je ǀ Vpraſhajmo vel. 1. mn. sakaj danaſs, Kir je she li isvolem njemu od groba gouorè Nekateri zgledi pomensko niso enoznačno določljivi.
kleti kolnem nedov. kleti, preklinjati: sazhne ſe kregat, smeriat, saurashit, klet nedol., inu shentovati Boga ǀ sazhne hudizha kleti nedol., de je jo omotil ǀ ſe resjeſim, tagotim, kolnem 1. ed. preklinam ǀ ti is iese ſmeriash, inu kaunesh 2. ed. druge ǀ marmrash, kounesh 2. ed., shentujesh, inu ſe kregash ǀ kadaj ti kolnesh 2. ed., inu shentujesh ǀ govori hude greshne beſſede, de kolne 3. ed., preklina, po krivim ſe perſega ǀ kaune 3. ed. uro, inu zhaſſ, kir je bil v' taiſto hisho prishal ǀ mosh, inu shena … ſe ſaurashio kakor pſſ, inu mazhika, ter kauneta 3. dv. uro, inu dan, kadar ſta vkupai prishla ǀ kadar Mosh, inu shena ſe kregata, kouneta 3. dv., inu ſmeriata ǀ Vy ſe toshite, inu vezkrat kaunete 2. mn., ſusho, deſſ, veiter ǀ Kadar yh kounete 2. mn., inu toshite de vam shkodio ǀ vſy vaſs kauneio 3. mn., inu pravio de ſte hujshi kakor Turk ǀ kolneio 3. mn. uro, inu zhaſſ kadar ſo bili rojeni ǀ otrozy nekolneio +3. mn., netreskaio, ne tepeio ǀ na meiſti molitue, vas kolneo 3. mn. ǀ Neshentvai, nekolni +vel. 2. ed. kakor ena fardamana dusha ǀ Nikar nekouni +vel. 2. ed. taiſte ſtuary, katere na vſako beſſedo ſo pokorne ſvojmu ſtuarniku ǀ de bi zhlovek ſe reſieſil, ſmerial, klel del. ed. m, shentoval ǀ Ena shena je klela del. ed. ž deſh ǀ nemorem de bi ſe neiesila, Kregala, inu neklela +del. ed. ž ǀ kleli del. mn. m ſo ſusho, inu tudi deſſ de nei hotu priti ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi deſeli, de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni mezh nenuzali, vſe skuſi nekleli +del. mn. m, sludjali, inu hudù ſvojmu blishnimu s' jeſikam nevoshzhili
kupec -pca m trgovec, prodajalec: Ie vidil uni Euangelski kupz im. ed. en lep shlaten perln ǀ Kupez im. ed., inu kramar, ima ſvojo shtazunio saprejti ǀ norski kupiz im. ed., de li edn tvoje ime shlishi ſe preſtrashi ǀ kadar en Cupz im. ed. ſi naprej uſame pojti veno dalno deshelo kupzhovati ǀ hudizh mu ſe perkashe v'podobi eniga kupza rod. ed. ǀ kadar bi dusha zhloveska bila naprudai, bi ſe nenashlu Cupza rod. ed. na ſvejtu de bi jo mogal plazhat ǀ Nabesku Krajlèuſtu je glih enimu kupzu daj. ed., kateri je dobre perline yskal ǀ zhe vſamem eniga kupza tož. ed., bo tulikajn opravila v'hishi, de na Boga bom poſabila ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza im. dv., katera ſta snala lagat, ble kakor pſ lajat ǀ Kupzy im. mn. ſe fardamajo, sakaj vezhi dejl shleht blagu sa dobru predajejo ǀ Kupzij im. mn. sò molili Pluta ǀ kadar bi my kupzi im. mn. vezh krat ſe neslagali bi malu kupzhje, ali blaga predali ǀ Sprizhat meni morio kopzy im. mn., inu hoshtery, kateri ſo nyh shtazune saperte dershali, kadar S. Anton je pridigval ǀ na plazah nemorem prebivat sa volo golufie teh kupzu rod. mn. ǀ Stan teh Kupzou rod. mn. je en ſtar ſtan, nuzen, inu potreben vſem deshelam, inu ludem ǀ Vaga pomeni Pravizo, katera je ner potrebnishi kupzom daj. mn. ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo … kupzam daj. mn. te shtazune, kramariam te plaze ǀ obenimu ſe nima sa slu sdejti zhe vſe Nem. Nem. sa kupzè tož. mn. dershim ǀ v' vſakaterimu meſti imaio kupze tož. mn. imeti ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej kupzy or. mn. Mattheush Beseda, ki je v tem pomenu znana tudi pri protestantskih piscih v 16. stol., je tvorjena iz → kupiti, kakor je iz nem. kaufen ‛kupiti’ tvorjeno Kaufmann ‛trgovec’.
nekateri -a zaim. 1. neki, kak, v mn. tudi nekateri: bo nekateri im. ed. m ſyn ſe toshil zhes ſvojga ozheta, de namrezh ozha nej ſnal dobru ſvoie Kupzhje oberniti ǀ raunu kakor klaſsovje nemorio taku zhiſtu, inu fliſsnu pobrati ty delauzi, de bi nikateru im. ed. s neoſtalu, inu ſe nesgubilu ǀ Kadar bi edn ozhy ſvoje salimal, de bi nekatire rod. ed. ž ure nevidil ǀ vmerie edn teh duejh zhes neketeru tož. ed. s leitu ǀ Letu vshaffaio petlery per niketerim or. ed. m shlahtnim Gospudu ǀ nekateri im. mn. m ſe bodò moijm pridigam posmehuali ǀ Nikar vshe de bi dusha Bug ratala, kakor nekatiri im. mn. m kezery ſo menili ǀ vſaketeri ſvoj pushilz vſame, na naglem k'noſſu pertiſne, inu nekateri im. mn. m ſe ſo opekli, inu sbodli, ter ſo proklinali tiga, kateri je ta pushilz ſturil, ſakaj pod roshami ſo bile skrite koprive, inu knofilze ǀ niketeri im. mn. m ludje ſo en ſoſebnu dober ſpomin imeli ǀ Takushni ſo nikateri im. mn. m ſtarishi ǀ Nej ſo enu nezh nashe dushe, kokar nekiteri im. mn. m philoſophi ſo vuzhili ǀ satorai neketeri im. mn. m ſo bli Chriſtuſa sapuſtili ǀ NEi tudi vſelej rejſs, kar nikatery im. mn. m pravio ǀ nikatiri im. mn. m cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò ǀ vezhkrat ſo vidili nikiteri im. mn. m ſvetniki te nezhiſte greshnike, inu greshnize v'pakli ǀ niketiri im. mn. m menio, de je fardaman ǀ Ne kateri im. mn. m Vuzheniki menio de je govuril od tiga S. hriba Carmela ǀ bodo nehateri im. mn. m odgovorili ǀ ſe najdeio nuketeri im. mn. m ludje, kateri imaio ſilnu shkodliue, inu ſtrupéne ozhy ǀ kadar tize vidio, de nekatere im. mn. ž ſo v'mresho vloulene one prozh slete ǀ Taku neKatere im. mn. ž nesrezhne dushe v'njeh mladosti s'noſio en ſmertni greh ǀ kar je she hushi, matere nikatere im. mn. ž ſe opyanio, inu v' tem kir otroka doy, saspy inu otroka vtlazhi ǀ Se najdeio niketere im. mn. ž shivali, katere nevidio po dnevi, ampak po nozhi ǀ de bi nikitere im. mn. ž drofftinize dol padle ǀ ſo nekotere im. mn. ž dekelze ga hotele kupit ǀ kakor od nekaterih rod. mn. shlahtnikou Diogenes je djal ǀ tize sa volo nekaterih rod. mn. ſerniz G. Boga cell dan hualio ǀ she vekshi nepamet je neketerih rod. mn. karshenikou ǀ is niketerih rod. mn. mainshih Boshyh del, katire vejm, ym bom dal saſtopit ǀ kadar bi ſe moglu vidit ſerze nekiterih rod. mn. karshenikou ǀ nekaterem daj. mn. nebodò dopadezhe ǀ Papesh je dial niketerem daj. mn., kateri is greshnih pravizhni skuſi pokuro ſò bili ratali ǀ de bi tudi nekiterem daj. mn. greshnikam, inu greshnizam taku ſe negodilu ǀ ta provizhni Lot je nekaterim daj. mn. djal ǀ vy pak ym date nekatere tož. mn. m groshe ǀ zhes nekatere tož. mn. m meſice ſo supet nasaj ty Ajdje rajshali ǀ pomorij nikatere tož. mn. m, ali vender veliku vezh yh oſtane ǀ Nej ſe ſpovej niketere tož. mn. m grehe, te druge nej samolzhi ǀ En dan kir je ta folk obhaial, je vidil nekitere tož. mn. m ludy, de ſo bili ſilnu lepi ǀ nekateri tož. mn. m dny ſrezhnu rajsheio, kratke zhaſſe tribaio ǀ Zhes neketere tož. mn. m dny, nanaglim mertua okuli pade ǀ po tem kir neketire tož. mn. m meſſize je Ceſſar bil ǀ Maria Madalena nekatere tož. mn. ž ſolsice prelije ǀ shegna nekatere tož. mn. ž roshe, ter yh bolni poshle ǀ nyh lubi Syn zhes niketere tož. mn. ž ure bo umerl ǀ Gospud Bug je bil dal nekitere tož. mn. ž sapuvidi v'ſtarem Teſtamenti vſem tem kateri ſo shlushbe imeli ǀ tudi nekitere tož. mn. ž/s dobre della Bogu h' zhaſti je dopernashal ǀ per nekaterih mest. mn. Vduvah ǀ po nekatireh mest. mn. deshelah ſo molili sa ſvojga Boga tiga poshreshniga, pianiga, inu nesramniga Boga Bachuſa ǀ v' niketerih mest. mn. indianskih deshelah G. Bogu ſo letu Imè dali: Suma ǀ ſe je bilu sgodilu pred nekaterimy or. mn. letamy ǀ pred nekaterimi or. mn. dnevi ſim bral ǀ pred nekiterimy or. mn. lejtami v' Lashki desheli ſe je sgodilu ǀ Nej ſi li ti taiſti lepi Mladenizh, katiriga pred nikiterimi or. mn. lejti ſim bil jeſt tebe v' puszhavi neshal 2. marsikateri: kadar bi letu Bug tudi sdaj perpuſtil nekateri im. ed. m sidar, inu dellauz bi na mejſti petize kumæj en grosh damu neſſil ǀ vejſte de nekatera im. ed. ž je oſkakala, inu divjshtvu, inu dusho ſapleſala ǀ nekiteru im. ed. s je padlu na dobro Semlo, inu je sraslu, ter je perneslu ſad ſamoſtu
on -a zaim. on: on im. ed. m je kriviz, on im. ed. m je ta nehvaleshni, on im. ed. m je tuoi S: gnadi ſe samiril ǀ onje im. ed. m+ en slushabnek Boshij ǀ ona im. ed. ž hozhe de bi vſe skusi doma bila, kakoren tizh v'fulaushi ǀ takrat sgubi vſe njega rod. ed. m dobra della ǀ je bil li perpelal niega rod. ed. m ſaurashnike de bi ga na Chrish perbili ǀ je shpot, inu ſmeh s'njega rod. ed. m tribal ǀ aku hozhete v'njega rod. ed. m gnado priti ǀ v'nijega rod. ed. m Krajleustvi nar pervo je sapouedanu de eden temu drugimu Krivize nijma sturiti ǀ nikar tak shpot ne ſturiti G: Bogu v'njegi rod. ed. m lastni hishi ǀ njego duſho po ſili vun shniega +rod. ed. m potegni ǀ vejsh de ta greh tulikain shkode tebi perneſſe, ſe ga rod. ed. m nevarvash ǀ uboga Mati, de nje rod. ed. ž hzhere ſo taku ſamavolne ǀ je vidila de hudizhy ſo bili nie rod. ed. ž Hzher obſedli ǀ nye rod. ed. ž mosha Vriasa puſtil ubyti ǀ Eliſabethi je prishal njé rod. ed. ž zhaſſ ǀ skusij ne rod. ed. ž muzh ti drugi Krajlujejo ǀ k'sadnimu je bila niemu nije rod. ed. ž nezhisto lubesan resodela ǀ po nij rod. ed. ž srezhi Christuſa najde per shterni ǀ s'nje rod. ed. ž sveraio vaſhi troshti ǀ v'nje rod. ed. ž offertni guant ſe oblezhe ǀ Krote ſe ſo bile povernile v'nije rod. ed. ž vſta ǀ samerka de uje rod. ed. ž ura je preblishuala ǀ Taku odnje +rod. ed. ž ſtoij piſsanu ǀ k'sadnimu je bila niemu daj. ed. m nije nezhisto lubesan resodela ǀ Israelske shene ſo njemu daj. ed. m nepruti shle s'zittrami ǀ ſe je hualil de nej nijemu daj. ed. m gliha v'ſuetuſti ǀ od lete je nyemu daj. ed. m Angel govuril ǀ v'njemu daj. ed. m, inu per njemu daj. ed. m vſe kar je vrednu lubiti, inu nuznu ſe najde ǀ je prishal en potrebin shitu napuſsodo proſsit, ſim njemo daj. ed. m poſsodel ǀ kadar nimu daj. ed. m ſe ſaina, de ſe v'shpegu gleda ǀ bolesni Bug njenu daj. ed. m bil poslal kakor Jobu ǀ de bi mij tudi kjekaj gori k'njemu daj. ed. m prishli ǀ de bi K'nemu daj. ed. m prishal ǀ Bug ſam od ſebe je bil h'njemu daj. ed. m poslal ſvojga Preroka Natana ǀ leta ſposna ta pravi urshoh ter h'niemu daj. ed. m rezhe ǀ krajl k'niemu daj. ed. m pravi ǀ je bilu prepovedanu ſe k'nyemu daj. ed. m perblishat ǀ v'shali rezhe k'nijemu daj. ed. m ǀ ſo k 'njemu daj. ed. m pelali eno obſedeno sheno ǀ proſſi de bi knjemu daj. ed. m prishla ǀ k'sadnimu k'nijmu daj. ed. m rezhe ǀ Ony ſo K'njem daj. ed. m rekli ǀ v'njemu daj. ed. m ſe najdejo vſi ſhazi modrusti ǀ vſe shile ſe ſo bile vnjemu +daj. ed. m skerzhele ǀ kateri v' meni oſtane, inu jeſt vniemu +daj. ed. m ǀ gaſsi eniga petlerja najdesh mu daj. ed. m almoshno dash ǀ kadar mu daj. ed. m je bilu denariu premankalu ǀ v'cellem meſti nej daj. ed. ž nij gliha ǀ Vſy Angelzi ſo napruti Mari Diuizi leteli, inu ny daj. ed. ž na shlushbo ſtregli ǀ ena oſtudna Krota je nij daj. ed. ž s'ust skozhila ǀ je nij daj. ed. ž hotu divistvu po ſili vseti ǀ ſe je shpot dellal s'fige, katera nima zvejtia, ter je nii daj. ed. ž dial ǀ njj daj. ed. ž h'zhaſti ſo peili ǀ Sakaj taisti hodi k'ny daj. ed. ž v'vas ǀ k'nij daj. ed. ž doli v'Paku je bil shal ǀ dokler je kny +daj. ed. ž djal ǀ inu karny +daj. ed. ž popravizi neſhlishi supet naſaj poverniti ǀ hudizh y daj. ed. ž sazhne odſvetovat, de bi neshla ǀ Pridigary y daj. ed. ž pravio de ima prezej taistu hudu tovàrshtvu sapuſtiti ǀ nihdar ij daj. ed. ž nej hotela odpustiti ǀ sdajzi peruta ji daj. ed. ž vpadeio ǀ kadar leti ſo njega tož. ed. m v'Imenu Boshijm proſsili ǀ Bug Apollo slednimu zhloveku je dal karkuli je niega tož. ed. m proſsil ǀ ſo ga shlofali, inu v'njega tož. ed. m plvali ǀ prezei ſe v'niega tož. ed. m saletò ǀ ſe u'niega tož. ed. m ſaleti ǀ na vus glaſs ga tož. ed. m klizhe ǀ duhouni ſo gà tož. ed. m proſſili ǀ Gà tož. ed. m vuprasha Koku je tebi ime ǀ sa ſvojga Dictatorja ſo gâ tož. ed. m isvolili ǀ ha tož. ed. m je vuprashal ǀ ſoga +tož. ed. m v' apnenizo verglij ǀ nezh n' hozheo sajn +tož. ed. m dati ǀ ſo ga v'lize bilij, inu ſo vajn +tož. ed. m pluvali ǀ shiba te lakoti gaije tož. ed. m+ tepla ǀ v'greh ſi njo tož. ed. ž perpravil ǀ volnu vus ſvejt bi hotel tebi sa nio tož. ed. ž dati ǀ ſo bily en velik ogin sanetili, de bi no tož. ed. ž seſhjgali ǀ kateri ſo vnjo +tož. ed. ž gledali ǀ jo tož. ed. ž bo shpishal inu paſsu kakor de bi jo tož. ed. ž miſlil v'mesnizo predati ǀ Io tož. ed. ž krona s'krono Nebesko ǀ kadar ſe poſtij ſanjo +tož. ed. ž pokuro della ǀ semla te n'hozhe imeti, pridite vſy hudizhi, inu vsemiteo +tož. ed. ž ǀ per timu mertvimu truplu je vahtal, de bi druga ſverina njega tož. ed. s ži. nereſtargala ǀ ti s'nogami po nij mest. ed. ž hodesh ǀ kateri v' niej mest. ed. ž prebivaio ǀ je hotel Christuſu shlushiti, inu sa nym or. ed. m hoditi ǀ stonovitnu ſo sa nijm or. ed. m v'Nebu gledali ǀ Gualbertus je dobro perloshnost imel ſe nad nijm or. ed. m mashzuat ǀ ſo vezhkrat sa njim or. ed. m tekli ǀ poſhila sa nijm or. mn. ſuoje Bashadore ǀ G: Bug ſe bode s'nami sadarshal, kakor mij s'nijm or. ed. m ǀ ſe bodemo s'kuſi eno pravo grevingo, inu pobulshajnie s'hnijm or. ed. m spravili ǀ Iacob druſiga nej shelil, temuzh, de bi Bug s'hnem or. ed. m bil ǀ tista dua hudizha tu truplu popadejo ter s'nym or. ed. m isgineio ǀ naſs vabi de bi myr shnim +or. ed. m ſturili ǀ aku ſe bode shnijm +or. ed. m s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ aku ſe bode shnijm +or. ed. m s'kuſi pravo grevingo ſpravil ǀ yszhe Arzata, de bi shnym +or. ed. m ſe jegral ǀ vſy ſo ſnym +or. ed. m potegnili ǀ nikuli nej ſo nad njo or. ed. ž enu otrozhe dellu samerkali ǀ ti uno nedolshno karshenzo taku dolgu ſi motil, inu sa nio or. ed. ž hodil, dokler v'greh ſi njo perpravil ǀ preshushtvu s'nio or. ed. ž triba ǀ na tihijm vun je s'njo or. ed. ž shal ǀ vſaketeri bò shiher shnio +or. ed. ž nezhistost tribal ǀ ſo ſe ony shnjo +or. ed. ž veſſelili ǀ cilu Ozha, inu Mati ſvoje otroke sapuſtita, inu zhe ona im. dv. m imata kugo ſvoje otroke k' ſebi neperpuſtè ǀ Iacob, inu Ioannes ſo bili naproſsili ſvojo matter, de bishila Iesuſa proſsit, de bi nijh rod. dv. eden na desnici, ta drugj na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela ǀ taiſti greh je bil zhes mero od miloſti Boshe niema daj. dv. duema poſtaulena ǀ je shal v'Nazareth, inu je bil nyma daj. dv. podvershen ǀ Enkrat Jeſuſik dol k'c njema daj. dv. ſtopi ǀ je hotel potalashit, inu myr mej njma or. dv. ſturiti ǀ pred nyma or. dv. ga oKuliperneſseta ǀ aku Bug je bil taku vſmilen s' tabo, sakaj ti tudi nej ſi vſmilen shnima +or. dv. duema ǀ oni im. mn. m gluhi ſe dellaio ǀ ony im. mn. m obeniga neſaurashio ǀ onij im. mn. m kratku, inu malu n'hozheio vezh praviga Boga molit ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one im. mn. ž neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo ǀ Pushave ſi ſo sbrali sa nyh rod. mn. prebivalshe ǀ raijshi bily sgubili njeh rod. mn. kraljevustu ǀ veliku nijh rod. mn. ſe bodo zhudili, de jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ hozheo de nijeh rod. mn. shene bi nihdar ne imele veniga drugiga pogledat ǀ Tem neovernem nezh nenuzaio njih rod. mn. dobra della ǀ Antuerharij ſo niih rod. mn. shtazune imeli na uogeleiih tiih gaſs ǀ ym bom k'nyh rod. mn. nuzu, inu troshtu yskasal ǀ k'njeh rod. mn. shpotu ǀ Kosho bi bil s'nijh rod. mn. doli sderl ǀ taiſta se nej ſo preſelila s'njeh rod. mn. mejſta ǀ s'nyh rod. mn. offertio perſilio de Moshje morio ohernio tribat ǀ v'nijh rod. mn. mladosti ſo padli v'nezhistost ǀ v'nyh rod. mn. ſerzah tako ſlatkust ſo pozhutili ǀ Serazenary ty nihdar obuti ne ſmeio v'njeh rod. mn. Cerku pojti ǀ ſò taku kunshtni, de shnyh +rod. mn. kunshtio vezh, kakor s' mozhio premagio ǀ G. Bug je bil ſapovedal, de ſnyh +rod. mn. nizheſer imaio priti ǀ shnih +rod. mn. veliko saſtopnoſtio, inu modruſtio ǀ ſo jo tepli shnijh +rod. mn. molzhajnam ǀ shnjh +rod. mn. vezhno shkodo ſo shlishale ta ſtrashni odguvor ǀ tajſte imaio sanyh +rod. mn. grund, inu sagvishajne muzh te vojske ǀ kaku malu ſe yh rod. mn. najde de bi hoteli na njeh dushi osdravit ǀ kulikain ſe ijh rod. mn. najde kateri bodo trij celle dnij, inu nozhij sijdeli, inu kuartali ǀ inu kadar bi jeh rod. mn. vezh imeli, bi mogli eno vagat ǀ Nej li rejſs de tulikjn ſe jjh rod. mn. najde, kateri raunu kokar Iudesh Ishkariot pravio ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo, inu ta Nebeſhki Ozha, je rod. mn. vener shivy ǀ ti ſi nym daj. mn. perloshnost dalla ǀ ta plemen nijm daj. mn. nezh nej shkodil ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane offre jem daj. mn. offruvati ǀ Bug ijm daj. mn. je bil en velik lon oblubil ǀ ſo proſsili de bi k'nijm daj. mn. s'Nebes na semlo pershel ǀ ta hudi ſe oberne k'nym daj. mn., ter pravi ǀ de bi k'nijm daj. mn. s'Nebes na semlo pershel ǀ ponozhi ym daj. mn. je ſvetil kakor tu rumenu ſonze ǀ shitu jem daj. mn. je bilu premankalu ǀ shpendio iem daj. mn. je bil perneſal ǀ Katero ſim jim daj. mn. bil vſel ǀ Kar ijem daj. mn. je Krail sapovedal ǀ kar iim daj. mn. ie bilu potreba ǀ marmrajo zhes nyh tož. mn. de so groby ǀ de bi eno meſseno lubesan, inu sheljo v'nyh tož. mn. obudila ǀ gvishnu de pres vſiga konza bi sa nijh tož. mn. proſsila ǀ v'Nebeſsih yh tož. mn. bo obilnu polonal ǀ s'laſmij ijh tož. mn. je briſsala ǀ zhes Boga marmrajo de jeh tož. mn. nej hotel vſhlishat ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo, inu ta Nebeſhki Ozha, je tož. mn. vener shivy ǀ Iyh tož. mn. ſlezheio ǀ satorai per nyh mest. mn. prebivat nemore ǀ Kaj s'ene sapuvidi v'nih mest. mn. deshelah imaio ǀ sa nymi or. mn. neshpegaite ǀ obeden mej nymi or. mn. nej skerbel ǀ pred nymi or. mn. hozheo myr imeti ǀ gdu mej nimy or. mn. sheli v'Nebu priti ǀ pred nijmi or. mn. bi ſe bily annali ǀ Nej zviblat de v'mej nimi or. mn. ſe najdeio dobri moſhje ǀ vſe kar je shivu bilu ſa nimij or. mn. je shlu ǀ ſe ſazhnete s'nymy or. mn. kregat ǀ v'mej niimi or. mn. je bil en Astrologus velik priatel Capitana ǀ veliku lejt shnimi +or. mn. ſe ſò vojskovali ǀ ſturite shnimy +or. mn. kokar ſo bily vni zholnary ſturili s'Ionam ǀ Koku bi mogal shnijmi +or. mn. obogatit ǀ s'ſnaminom shnimij +or. mn. je govorila ǀ kratku inu malu n'hozhe shnymi +or. mn. pojti
pasti2 pasem nedov. pasti: Florentius ſapove enimu leuvo, de ima njegove auzhize paſti nedol. ǀ kadar je pouablena paſsti nedol. koshlizhe lushtu tiga meſsa obena rèzh jo nemore sadarshati ǀ je jo pognal ouze paſt namen. ǀ Cerku nej ſa tu sydana de bi kjekaj hodili ſe ſmeiat, pogovariat, ozhy paſt namen. ǀ jeſt paſſem 1. ed. te oſtudne ſvinje teh shejll tiga ſmerdlivega meſſa ǀ tulikain tu shkodliu naſhe meſsu zartlamo, inu paſsemo 1. mn. ǀ Oh vij ſalubleni ludje, kateri paſſete 2. mn. vashe neſramne ozhij nad prepovedano lepoto ǀ ne vejm KoKu tuojm bratom ſe godij, inu shivini Katero paſsejo 3. mn. ǀ on je paſſil del. ed. m ouze ſvojga taſta ǀ na mejſti Paſterja je paſil del. ed. m vuole Iſidoru ǀ kakor en dober ſveſt paſter yh je paſſel del. ed. m ǀ Iacob je djal kadar je labanu paſsu del. ed. m ǀ kadar je kose, inu koshlizhe paſsla del. ed. ž ǀ ena shena je ſvojo kravo paſla del. ed. ž ǀ do vekoma bi pasli del. mn. m na semli nyh shivinsku truplu ǀ ſo shivino po hribah, inu puſzhavah paſsly del. mn. m pasti se pasti se: sazhneio ſe paſt nedol. sjutraj ǀ ſe rad paſſe 3. ed. per ſtudenizah ǀ kakor ta nepametna shivina, katera druſiga nedella temuzh ſim ter kje ſe prehaja, inu paſſe 3. ed. ǀ iest n'hozhem shvino, Katera ſe na puli paſse 3. ed. ǀ katere na letej gmaini ſe paſſeio 3. mn. ǀ te preprosta pishata, kadar po teh ſelenih pungradah ſe paſejo 3. mn. ǀ one ſo ſe pasle del. mn. ž na travi ǀ Leta en dan je vidila, de tamkaj bliſi pishata ſo hodile, inu ſe posle del. mn. ž/s
plakati -am nedov. jokati se: enimu Krajlu ſe nespodobi jokat, inu plakat nedol. ǀ kadar ugleda letu meſtu, ſe zhes taiſtu ſazhne milu plakat nedol. ǀ ueliku urshohu ima zhlouek u' tej dolni teh ſols ſe jokati, inu plakati nedol. ǀ sa kateriga volotulikajn ſvetnikou milu plakaio 3. mn. plakati se jokati se: sakaj Moj slatki Jesus ti ſe taku mozhnu plakash 2. ed. ǀ Kadar ena Hzhi ſe porodij vus volni svejt ſe joka, inu plaka 3. ed. ǀ Nikar vezh ſe tulikajn neplakaj +vel. 2. ed., inu negrimaj ǀ kadar je bil vgledal tu Meſtu ſe je zhes taiſtu plakal del. ed. m ǀ Ah moje lubu meſtu Jeruſalem … kadar bi ti letu ſposnalu, bi ſe tudi milu plakalu del. ed. s
pomujati -am dov. potruditi se: vener nozhejo enu malu pomujat nedol., inu poshtentat de bi kjekaj gori prishli pomujati se potruditi se: inu vender ſe n'hozhemo enu malu pomujat nedol. ǀ Theodoſius je tudi mogal ſe pomuiet nedol., inu voiskovat ǀ Sakaj tedaj tudi my bi ſe nehoteli pomuiat nedol. kjekaj pojti ǀ po moy rajtengi venem lejti … ſe pomuiash 2. ed. 192 urr ǀ O greshni folk tulikain ſe pomujash 2. ed. osdrauit tuoje telu, kadar sboly ǀ Sakaj Chriſtus tulikajn ſe pomuia 3. ed. kadar hozhe Lazaruſa oshiveti ǀ Satoraj Satan ſe pomuja 3. ed. kar ner vezh more ǀ ſa taiſto tulikain ſe pomvia 3. ed. ǀ nikuli ſe taku nepomuje +3. ed., inu nepofliſſa nas v' ſvojo oblaſt perpravit, kakor takrat kadar samerka, de nasha posledna ura ſe perblishuje ǀ My fliſſik ob ſvojm zhaſſu dellamo, ſejemo, ſe pomujamo 1. mn. kar ner vezh nam je mogozhe ǀ neskerbite, ter ſe nepomujate +2. mn. de bi vaſhi otrozi to lepo podobo teh ſhlushabnikou Boshyh doſegli ǀ vſi ſe pomujejo 3. mn. po vuku tiga Nebeshkiga Mojstra nashe vſta nam odpreti ǀ te druge shtorkle v'klnu vodo noſsio, inu pogaſit ſe pomujeio 3. mn. ǀ n'hozhe osdravit od te duhoune ſvoje bolesni de ſi glih Bug, inu Angeli ſe pomujaio 3. mn. osdravit ǀ pomujetaſe vel. 2. mn., pofliſſajteſe h' shterni te gnade priti ǀ s'vſem fliſſam ſe bom pomujal del. ed. m ǀ je veliku govuril, veliku ſe pomuial del. ed. m ǀ kadar bi ſe nebily pomujali del. mn. m kej gori pojti ǀ Iogrij ſe ſo pomujeli del. mn. m taiſtiga iſgnati → mujati se
potreben -bna prid. 1. potreben: kakor ym je potreben im. ed. m ta vſakadjni Kroh ǀ Leta andverh, je tudi nuzen, inu potreben im. ed. m, ali tudi teshak ǀ Nuzna, inu potrebna im. ed. ž je gvishnu ta s. molitva ǀ nam je potrebnu im. ed. s dobru inu s: Shivejne, aku shelimo v'Nebu leteti ǀ tvoje potrebnu im. ed. s opravilu tebe ſadershi ǀ bomo doſegli ta potrebni tož. ed. m dol. desh, de nasho ſuho deshelo bo resfrishal ǀ vſak dan mu So pernesli to potrebno tož. ed. ž shpisho ǀ v'shtazuni teh Antuerharjou ſe najde vſe orodie potrebnu tož. ed. s sa njegou dellu ǀ pò semli hodio, nyh potrebnu tož. ed. s shiuleine yszheio ǀ v' putu Svojga oblizha ſi je shiuleine perdellal, ſvojo sheno, inu otroke s'tem potrebnem or. ed. s oskerbil ǀ bode obilnu tebe s'potrebnem or. ed. s oskerbu ǀ kateriga taku obilnu s'vſem potrebnim or. ed. s oſkerbj ǀ ſmo ſilnu potrebni im. mn. m mleka milosti ǀ zheuli ludem ſo potrebni im. mn. m ǀ sa gnade katere ſo bile potrebne im. mn. ž, inu nuzne sa truplu ǀ proſsem vſe S: Sacramente meni ob tej pusledni uri potrebne tož. mn. m ǀ ſa te potrebne tož. mn. ž poſvetne rezhij ǀ G. Bug je bil sklenil ta pervi dan is ſvoje nesgruntane dobrute is nizheſſar ſtuarit Nebeſſa, taku velike, inu lepe, inu taku nuzne, inu potrebne tož. mn. ž/s ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel te potrebna tož. mn. s della poſvejtna dopernashat ǀ mei drugimi potrebnimi or. mn. rezhy ſa zhlovesku shiulenie 2. siromašen: kadar bi obeden potreben im. ed. m ne bil, takrat bi nemogli to zhednost te lubesni taku mozhnu G: Bogu dopadezho iskasat ǀ je prishal en potrebin im. ed. m shitu napuſsodo proſsit ǀ Kadar ſim bil Shkoff ſim bil vbushiz, kadar ſim bil Cardinal ſim bil potrebin im. ed. m, sdaj kir ſim Papesh nezh nimam ǀ kadar pride uni potrebni im. ed. m dol. siromaski zhlovik ǀ timu potrebnimu daj. ed. m nepomaga ǀ kadar vidi eniga vbogiga potrebniga tož. ed. m ži. mu terbej na pomuzh priti ǀ de bi ſe zhes nje ubogo, inu potrebno tož. ed. ž shlahto vſmilil ǀ dokler povſsot potrebni im. mn. m ſe najdeio vſako minuto lahku jo iskashemo ǀ de bi ty shejni, inu potrebni im. mn. m ſe oshiveli ǀ pusti tulikajn reunih, vbogih, nadlushnih, inu potrebnih rod. mn. na semli ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem reunem, inu potrebnem daj. mn. ſirotizam ǀ ima tezhi kakor ſtudeniz tem potrebnim daj. mn. na pumozh ǀ potrebnom daj. mn., reunom je pomagal, inu bolnem, de ſrajtat ſe nemore ǀ pravizo tem podvershenim, milost h'potrebnim daj. mn. ǀ na ſemli s'veſseljem te potrebne tož. mn. m, lazhne, inu shejne je oskerbel ǀ en shlahten ſtudeniz, kateri resfrisha te reune, inu potrebne, tož. mn. m ǀ Bug skuſi letu je ble previdil te premoshne, kakor te potrebne tož. mn. m ǀ per leteh potrebnih mest. mn. ſe hitrei almoshna vdobj, kakor pak per teh premoshnih primer.> nezh nej potrebnishiga rod. ed. s zhloveku, kakor arznia ǀ aku reunishi, inu potrebnishi im. ed. m je zhlovik vezhi skarb sa njega ima presež.> kaj s'ena rejzh zhloveku na semli je ta nar nuznishi, inu nar potrebnishi im. ed. ž ǀ Vaga pomeni Pravizo, katera je ner potrebnishi im. ed. ž kupzom ǀ Iustinianus pak sa nar potrebnishi tož. ed. ž sposna pravizo ǀ mei drugimi potrebnimi rezhy ſa zhlovesku shiulenie, try meni ner potrebnishi im. mn. ž ſe sdè
praviti -im dvovid. praviti, pripovedovati, govoriti, reči: mu sazhne njega teshave, njega bolezhine pravit nedol. ǀ ti ſi ta perva, Katera sazhnesh marmrati, ſlednimu prauit nedol. inu ſe zhudit ǀ ſam hudizh s'pakla je prishal vam pravit namen. kaj s'eno nesgruntano martro terpeti morio taisti, kateri Sapuvid Bosshyo prelomio ǀ kaj jest pravim 1. ed. od posta ob kruhu, inu vodi ǀ je reiſs kar pravem 1. ed. ǀ Jeſt nepravem +1. ed. letu ampak de imate dusho sa dusho dati ǀ Nej sadosti de ti pravish 2. ed. jest verujem de Christus je od ene zhiste Diuize rojen ǀ kajti greshnik, inu greshniza h' temu prauish 2. ed. ǀ nezh nenuza de edn pravi 3. ed. jest verujem v's. Evangeli ǀ S. Mattheush kadar ta zhudesh piſhe, praui 3. ed. od Iogru ǀ Poshlushajte kaj pravj 3. ed. Vgo Victorin ǀ kaj vy h'temu pravite 2. mn. ǀ Vy kateri prauite 2. mn. ǀ nihdar s'ſerzam nepravite +2. mn. ǀ kaj h' temu pravite 2. mn./dv. vy dua Sveta Jogra ǀ pravio 3. mn. de lubesan je en neuſmilen Trinog ǀ poshlushajte kaj pravjo 3. mn. ǀ Shlishim de one praviò 3. mn. kadar Fantizha ſnoſſimo ſmo sdravishi, veſſelejshi, inu bulshi farbe, kakor pak kadar dekilzo ſnoſſimo ǀ shlishim de nekateri provio 3. mn. ǀ nej ſim jest tebi pravil del. ed. m, de ſe bo tebi taku godilu ǀ je shpot, inu ſmeh s'njega tribal, inu ſvojm bratom pravel del. ed. m kaj je on vidil ǀ je taku pravila del. ed. ž S. Brigitti ǀ kadar ſe bo od nje pravilu del. ed. s ǀ od taiste veljka zhudeſha ſo pravili del. mn. m Pomeni so v nekaterih primerih težko ločljivi, zato so zgledi navedeni mešano.
prelomiti -im dov. prekršiti: n' hozheo vezh ſapuvidi Boshje prelomit nedol. ǀ kadar bi jest ſe bil bal taku Boshio sapuvid, kakor ſim ſe bal Ceſariovo prelomit nedol. ǀ njegove S. sapuvidi prelomim 1. ed. ǀ ſe varvam kar ie meni mogozhe, de Boshje sapuvidi neprelomim +1. ed. ǀ ti pak kadar Boshijo sapuvid prelomish 2. ed. ſe veſelish ǀ Eua ta Boshyo sapuvid prelomi 3. ed. ǀ s'en ſam toller mosha farata, inu vero prelomi 3. ed. ǀ ta kateri neprelomi +3. ed. sapuvid Boshjo ni s'djaniam, ni s'ſerzam, ni s'beſsedo ǀ is hudobnoſti nashe hude vole sapuvid Boshjo prelomimo 1. mn. ǀ kadar Boshjo sapuvid prelomite 2. mn. ǀ kateri prelomio 3. mn. to poſvejtno navado ǀ de ſi glih Boshjo sapuvid neprelomio +3. mn. ǀ shivi li kakor ena shivina, prelomi vel. 2. ed. li vſe sapuvidi boshie, odnashai li pokuro do tvoje sadne ure ǀ prelomy vel. 2. ed. yh, kadar kuli ſe perloshnoſt da ǀ nikar ga nerashalite, neprelomite +vel. 2. mn. njegove Svete sapuvidi ǀ Dauid je bil ſilnu G: Buga reshalil, inu myr prelomil del. ed. m ǀ raijshi ſe puſtu na ſmertne shlake stepsti, kakor de bi prelomu del. ed. m Mojſsesavo postavo ǀ on raishi s veliko nevarnoſtio ſvojga lebna je bil plajsh popuſtil, de bi sapuvidi Boshjo neprelomil +del. ed. m ǀ nah po tem bodezhijm ternu ſe vala de bi njega s. sapuvid neprelomu +del. ed. m ǀ kadar bi Eua bila per ſvojmu Moshu oſtala bi ne bila Boshjo sapuvid prelomila del. ed. ž ǀ kulikain krat ſte Sakonsko vero prelomili del. mn. m ǀ kaku tedaj my bomo poſt prelomili del. mn. m ǀ de bi ga nereshalili, inu njegove S: sapuvidi neprelomili +del. mn. m prelomiti se zlomiti se: kar rigilni, inu panti ſe prelomio 3. mn.
priti -idem dov. 1. priti: vunkaj ſe je bal priti nedol. dokler vſe tihu, inu jaſsnu nej poſtalu ǀ ena preveliKa shtrajfinga ima zhes naſs prjti nedol. ǀ pred oblizhe Boshie pritè nedol. nemore ǀ imam ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem 1. ed. ǀ ti jedernu v' nashyh potrebah nam napomozh pridesh 2. ed. ǀ Bug prezej v'Paradish pride 3. ed., inu Adama ijszhe ǀ Pridé 3. ed. en greshnik pred ſpovednika Nemeſtnika Boshiga ǀ vſe karkuli hudiga, inu grenkiga nam na semli nam ſe godj, vſe letu sa volo nashih grehou pridi 3. ed. ǀ obena spisha nepride +3. ed. na vasho miso de bi jo vam Bug neposlal ǀ po Dohtarja poshle, inu aku hitru napride +3. ed. ta bolni ſe jesi ǀ prideta 3. dv. dua Duhouna to Goſpo obiskat ǀ v'Cerku, gremo bolni, nasaj pridemo 1. mn. sdravi ǀ v'Cerku pred njega oblizhe pridete 2. mn. ǀ neprjdete +2. mn. v' tu nebesku Krajleſtvu ǀ kakor v'Cerku prideio 3. mn. doli sedeio ǀ prideo 3. mn. kobilize katere vſe skuſi skaklaio ǀ malu ludij njega pridejo 3. mn. gledat ǀ varvaio, de rihte negnuſne na miſo neprideio +3. mn. ǀ Moja Hzhy s' ſmertjo rinja, pridi vel. 2. ed., inu poloshi tvojo roko na njo ǀ Pridite vel. 2. mn. ſem k' meni vſi, kir ſte s' dellom, inu s' muio oblosheni ǀ en Angel s'Nebeſ je bil prishal del. ed. m pridiguat ǀ kadar spet na semlo je bil priſhal del. ed. m ǀ on ie ob pamet pershil del. ed. m, je obnoril ǀ na Puſtno Nedello je bil v' Paris pershal del. ed. m ǀ de bi k'nijm s'Nebes na semlo pershel del. ed. m ǀ kadar bi bilu terbei bi ſupet s' Nebeſſ pershu del. ed. m ǀ kateri je noter prsihal del. ed. m nej ſmel dergdam gledat temuzh nje pild ǀ de bi tem paklenskem Rasbojnikom v' peſti neprishal +del. ed. m ǀ judouska Gospoda je bila k'njemu v'puſzhavo pershla del. ed. ž ǀ bo ura prishla del. ed. ž, de ſe bodo tvoje ozhij odperle ǀ njega neſrezhna dusha ſe je lozhila, inu v'pakal priſhla del. ed. ž ǀ kadar ſo bila piſſma inu poshta persla del. ed. ž, de njega luba Mati Krajliza Blanca je umerla ǀ ſe je treſſil de bi is nebeſſ shtrajfinga Boshia zhes njega neprishla +del. ed. ž ǀ enkrat tega S: Moſha veliku Minihu je bilu priſhlu del. ed. s obijskati ǀ enkrat je bilu veliku Minihou vukupaj prishlu del. ed. s ǀ tulikain kobilz je bilu pershlu del. ed. s enkrat kadar vſhe shitu je bilu ſdrelu ǀ dua Duhouna popotna sta bila v'eno Cerku prishla del. dv. m ǀ ſta bila preposnu pershla del. dv. m ǀ ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli del. mn. m ǀ Angelzi ſo is Nebes doli pershli del. mn. m ǀ Nezviblaite Nem. Nem., de bi vy nepershli +del. mn. m v' nebeſſa ǀ de bi Kjekai gori naprishli +del. mn. m ǀ de bi tudi vy k'njemu neprishli +del. mn. m ǀ te strashne ſhtrajfinge ne bodo nad vaſs prishle del. mn. ž ǀ is Nebeſs bodo doli na ſemlo pershle del. mn. ž duſhe teh isvelizenih ǀ de bi kej mazhiku v' roke neprishle +del. mn. ž 2. izhajati: de bi taku rekozh ne bilu mogozhe de bi se nelubila, inu neglihala, dokler od eniga ſerza prideta 3. dv. ǀ kateri od Adama pridemo 1. mn., smò v grehij pozheti ǀ ò vy Angeli Boshy imate Mario Divizo v'Nebeſsyh pred vaſhimij ozhmy zhaſtite, inu hualite pres vſiga Konza Krajlizo Nèbeshko od Katere prideo 3. mn., inu ſe napolnio vashi troshti 3. znesti: zhe vſe Praſnike vkupaj srajtamo … pride 3. ed. 220 urr gori priti nastati: od tot je tajsti prjgvuor gori priſhal del. ed. m k sebi priti zavesti se: ſe prebudim, inu ſam k'ſebi pridem 1. ed. ǀ polè nanaglem k' ſebi pride 3. ed., tiga Viſhishiga pohleunu proſſi naprej priti 1. zdeti se: sakaj tedaj bi hotelu meni teshku naprej priti nedol. de ſim ſe perbila v' ta Kloshter ǀ zhudnu meni naprej pride 3. ed., de G. Bug sa ſnaminie tiga myru poſtavi Lok, dokler Lok je ſnaminje tiga boia, inu vojske, nikar tiga myru ǀ ſlatke nam naprej prideio 3. mn. vſe grenkusti sa Boshjo volo ǀ je bila meni naprei prishala del. ed. ž una hiſtoria, katero pishe Cæſarius ǀ ym je preteshku, inu pregrenku naprej prishlu del. ed. s ǀ lahku bi tebi naprej pershlu del. ed. s 2. priti na um, spomniti se: Sdaj meni naprej pride 3. ed. kar ſim bral od eniga Philoſopha, katiri je premishloval od kot pride, de morje 6. ur raſte, 6. ur doli Iamle ǀ Sdaj meni naprej pride, kar od Ceſsaria Nerona piſsanu najdem ven priti razvedeti se: ſe mozhnu boijva, de bi vun neprishlu +del. ed. m, de nje mosh nesvedil ǀ jest ſe boijm ene ſame rizhij, de bj vun ne prishlu del. ed. s, jest imam ushe beſsedo od taiste moje priatelze, de shiher k'nij pridem
razsrditi -im dov. razsrditi: G: Boga tulikajn resdrashish s'tuojm greshnim djaniom, ga reserdish 2. ed. s'tuojm greshnim jesikam ǀ s'mislio, inu s'djainom tulikainkrat G. Boga reshalish, inu reſerdish 2. ed. ǀ ta greshni zhlouik, kateri tulikain pogostim njega reſerdj 3. ed., reshali ǀ kadar ludje skuſi ſvoje velike grehe ner ble reſerdè 3. mn. G. Boga ǀ Judoushi folk skuſi ſvoje velike grehe je bil G. Boga reſerdil del. ed. m ǀ je bil taku mozhnu Krajla reserdil del. ed. m, de ga je bil sapovedal ſveſat ǀ zhes katere ta Krajl ſe je bil taku mozhnu reſſerdil del. ed. m ǀ shena je bila urshoh, sakai je bila mene reſerdila del. ed. ž ǀ G. Boga s'vaſhim greshnim shivejnom ſte reſerdili del. mn. m ǀ ſte mene vezhkrat reshalili, kakor zhastili, vezhkrat reserdili del. mn. m, kakor vtalashili ǀ de bi njega nereſerdili +del. mn. m s'kuſi nashe pregrehe razsrditi se razsrditi se: S. Duh nam sapovei v' takorshni vishi ſe reſerditi nedol. ǀ Ti kateri ſe reserdish 2. ed., kadar eden tuojga pſa vudari ǀ ſe reſerdish 2. ed. zhes tvoje otroke ǀ ſe zhes letu greshnu djaine resardish 2. ed. ǀ Ta folk ſe reſerdi 3. ed. zhes Pridigaria ǀ Hermogenes pak ſe reſerdj 3. ed. ǀ Lucifer ſe reſerdy 3. ed. ǀ Faraon ſe taKu reſerdij 3. ed., de na gauge ijh hozte diati ǀ leta ſe mozhnu zhes Pridigaria reserdj 3. ed. ǀ ozha kadar tu shlishi ſe reserdi 3. ed. ǀ ſe resèrdi 3. ed. zhes lete kateri mu ſo ſtregli ǀ ſe resardij 3. ed., inu neusmilenu jo sapovej vubiti ǀ Krail veruie, ſe reserdij 3. ed. ǀ aku ta parvi krat n'hozhe bugat, ſe nereſerdij +3. ed. ǀ S. Jacob poln lubesni ſe nereſerdj +3. ed. ǀ Kadar vidimo de G. Bug ſe reshali, shiher ſe reſardimo 1. mn. ǀ na tu ſe preſtràshio, inu ſe reſerdè 3. mn. zhies njega ǀ mozhnu ſe reſerdé 3. mn. zheſs Filonida ǀ G. Bug ſe je bil pravizhnu reſerdil del. ed. m zhes Sodomo, inu Gomorro ǀ mozhnu ſe je bil reſerdel del. ed. m zhes to Vduvo Tamar ǀ mozhnu ſe je bil zhes taiſte reserdil del. ed. m ǀ nej mogozhe, de bi zhlovek ſe nereſieſil, nereshalil, inu nereserdil +del. ed. m ǀ Ena matti ſe ie bila reſerdila del. ed. ž zhes ſvoiga Syna ǀ mozhnu zhes niega ſe je bila reſardila del. ed. ž
razveseliti -im dov. razveseliti: obedn nam nemore ble nuzat, pomagat, inu nas resveſſelit nedol. kakor G. Bug ǀ kateri sheli tebe do vekoma v'Nebeſih resveſeslit nedol. ǀ ſe je troshtal na taiſtim mejstu tudi ſvoje ſaurashnike premagat, inu ſvoje, inu ſvoyh sholnerju ſerze reſveſseliti nedol. ǀ reizh, katira nam ner ble nuza, pomaga, inu resveſſeli 3. ed. ǀ taku tudi Jubilæum resveſſelj 3. ed. vſe verne dushize ǀ s' njega ſe spreſha tu shlahtu, inu kraftnu vinu, kateru resveſseli 3. ed. zhlovesku serze ǀ AKu sheli naſs potroshtat, taku ner poprei resveſselij 3. ed. naſhe serce ǀ Lepa, inu slatka je tuoja shtima, de cilu moje serze resveſeli 3. ed. ǀ tu rumenu Sonze s'ſvojo ſvetlobo preshene to nozhno temo, ter reſveſſelj 3. ed., inu resfetj cell ſvejt ǀ labut, kateri prèd ſvoio ſmertio taku slatku poje, de vſe reſveſseli 3. ed. te, kateri ga shlishio ǀ tem fardamanem zitra inu recveſſeli 3. ed. nyh shaloſtna ſerza ǀ kadar hzher porodimo, mosha, inu shlahto malu reſveſſelimo 1. mn. ǀ Ti ſi bil kakor goſsli, katere druge reſveſselè 3. mn., ſame pak nezh neshlishio ǀ zhe li ſemelske rezhij naſs potroshtajo, reſveſſelio 3. mn., inu reſlushtaio ǀ s' moshtam te Svete Reshne krivy reveſſelite vel. 2. mn. vashe Zagovitna ſerza ǀ ga je bil resveſſelil del. ed. m, inu napoil ǀ de bi s'ſvojo lepoto Nebeſsa reſveſselila del. ed. ž ǀ tiga groſovitiga Holofernuſa je bila premagala, inu celli Iſraelski folk reſveſſelila del. ed. ž ǀ Maria Diuiza s'suojm rojstvom vſe je bila potroshtala, inu resveſselila del. ed. ž ǀ vinu kateru bo potalashilu, inu reſveſſelilu del. ed. s reshalenu, inu ſertitu ſerzè Boshje ǀ de bote v'Nebeſſih taiſte resveſſelili del. mn. m ǀ inu cello Nebeſhko drushbo reſveſselili del. mn. m ǀ veliku vezh naſs bodò potroshtale, reſveſſelile del. mn. ž, inu reslushtale te Nebeſke ǀ tiga shalostniga Syna tuoga ſi reveſselila del. ed. ž razveseliti se razveseliti se: ſo ga troshtali, de bi ſe imel resveſſelit nedol. ǀ nad letem Samim ſe imate reſveſſelit nedol. ǀ s' mano ſe imate reſveſſeliti nedol. ǀ pravi de bi ſe imeli reſveſſelitj nedol. ǀ Vrshoh gvishnu velik imajo shenske Pershone danaſhni dan ſe resveſseliti nedol. ǀ ſpodobnu tedaj pravizhna dusha ſe imash resveſſeliti nedol. ǀ imash vezh ſe reſveſſelitè nedol. kakor de bi imela gnado vſe iesike govorit ǀ ſe s'tabo Nem. novu shegnani Maſhnik resveſſelim 1. ed. ǀ Jeſt ſe reſveſſelim 1. ed. ǀ Se reveſselim 1. ed. tudi s'zhloveskem ſpolam ǀ na lete beſſede ſe resveſſeli 3. ed. Natalia ǀ kadar leto sgubleno najde, ſe taku mozhnu resveſſelj 3. ed. kakor de bi bil vſe neshal ǀ tedaj nej moje ſerze ſe reſveſſeli 3. ed., inu potroshta ǀ kadar ga sagleda ſe reſveſsely 3. ed. ǀ ſe resveſselj 3. ed. sledni ſpovedniK ǀ tudi vſy ty drugi ſe resveſsele 3. mn. ǀ kadar pak Shena Synu porodj, Mosh, shlahta, priately se resveſſelè 3. mn. ǀ ſe reſveſſelé 3. mn. Nebeſſa, praſnuje semla ǀ Krajliza Nebeska reſveſſeliſe vel. 2. ed. ǀ Krajliza nebeska resneſſeliſe vel. 2. ed., zhaſt bodi Bogu ǀ resveſſeliteſe vel. 2. mn., ter s' andohtlivo shtimo sa mano sapejte ǀ Reſveſſeliteſe vel. 2. mn. s' ouzhizo, sakaj je njeſrezha de nej konez vſela ǀ Resveſſelite ſe vel. 2. mn. tedai verne dushe ǀ REsveſselite vel. 2. mn. ſe ò verne Dushe ǀ Ah Angelzi moij resveſselit vel. 2. mn. ſe Kar nar vezh morite danaſhni dan ǀ Bobylonski Krajl ſe je shnim resveſſelil del. ed. m ǀ Sam Menecrates ſe je bil reſveſſelil del. ed. m ǀ ſe je bil taku mozhnu resveſselil del. ed. m, de od veſselja je dial ǀ s' Svetem Grogoriam ſe je bil resveſſil del. ed. m ǀ Gdubi bil mej vamy, kateri bi ſe neresveſselil +del. ed. m ǀ Mati S. Catharine mozhnu ſe je bila resveſſelila del. ed. ž ǀ vſy bi ſe Nem. Nem. resveſſelili del. mn. m ǀ Ty pravizhni ſe bodò resveselili del. mn. m ǀ vſi ſe bomo resveſselili del. mn. m
sam -a zaim. sam: en ſam im. ed. m deſſet Turkou premagal bò ǀ Edn kateri nikuli nej tabak nuzal, ſam im. ed. m duh je njemu ſuper ǀ taku Sam im. ed. m Bug govori ǀ Inu San im. ed. m G. Bug pravi ǀ En Sym im. ed. m Svm Iacobau Ioseph je bil od Boga isvolen. En Sam Moiſeſs, v'mej Madianitery je bil Bogu dopadezh ǀ kaj menishde ti ſama im. ed. ž ſi en Angel ǀ nej bil, ampak ſama im. ed. ž kuſt, inu Kosha ǀ Sama im. ed. ž Maria Diviza, inu S. Ioseph ſe ſo zhudili ǀ de ſi lih dellu ſamu im. ed. s, od ſebe je dobru ǀ eniga ſamiga rod. ed. m nepriatela ſe boijm ǀ David od Samiga rod. ed. m danashniga dneua pravi ǀ zhestrij cela leta li ene ſame rod. ed. ž caple vuode nej ſo hoteli tej ſuhi ſemli dati ǀ tam gori je bil Dohter Svetiga Piſſma ratal, od Same rod. ed. ž S. TROYZE poterien ǀ mene danaſs vabi premishlovati, inu od toiste ſamè rod. ed. ž govorit ǀ te toplize sverajo s'desne strani, ja ſi ſamiga rod. ed. s serza Chriſtuſa Iesuſa ǀ s'ſamiga rod. ed. s Boshiga della ǀ Katero gnado nej dal tej nepametni shivali, temuzh ſamimu daj. ed. m zhloveku ǀ ta prava lubesan ſe nemore najti per enimu ſamimu daj. ed. m ǀ po tem Samimu daj. ed. m Bogu sazhne taiti ſvoj greh ǀ Ta zhaſt, inu huala tebi ſami daj. ed. ž ſe ſpodobi, (ò Maria) presmadeſha pozheti ǀ de bi en ſam tož. ed. m tedn ob kruhu, inu vodi ſe imeli postiti ǀ Kadar bi en sam greh tož. ed. m ena greshna dusha sakrila ǀ mene ſamiga tož. ed. m ži. imash molit, inu bugat ǀ kakor de bi hotel Samiga tož. ed. m ži. Vſigamogozhiga Boga vdarit ǀ ne more leteti akuli eno ſamo tož. ed. ž peretnizo ima ǀ eno Samo tož. ed. ž uro v'Cerkvi klezhati ij nej mogozhe ǀ kadar enu ſamu tož. ed. s oku, ali en ſam perst vashiga teleſsa sgubite ǀ post enu cellu letu ob ſamem mest. ed. m kruhu, inu vodi ǀ venem Samem mest. ed. m je ſtrup ǀ veliko shaloſt je pozhutil na samim mest. ed. m ſpominam, de imà umreti ǀ v'ſamem mest. ed. m Ieruſalemi nikateru ſtatauſhent ludij je bilu ǀ veni ſami mest. ed. ž ſraizi bi me pokoppali ǀ s' ſamim or. ed. m pauzam vſakateriga zhloveka je okuli vergil, inu premagal ǀ nad letem Samim or. ed. m ſe imate reſveſſelit ǀ nej mogozhe s'ſamo or. ed. ž vero ſe isvelizhat ǀ S' enem ſamem or. ed. s Svetem obhailam ǀ s'eno ſamo or. ed. ž beſedo je stuaril vus volni ſvejt ǀ kadar sta ſama im. dv. m vukupaj morebite de molite S. Roshenkranz ǀ Pravio Ty Theologi, inu Vuzheniki de ſama im. dv. m dua pota ſe najdejo pruti Nebeſsom ǀ kadar ſamà im. dv. m ſta v' hishi bila ǀ ſama tož. dv. m dua vinerja je bila v' Tempel offrala ǀ ſami im. mn. m Angelzi ſe ſo zhudili ǀ Mashniki ſamij im. mn. m bodo lahku letu sturili ǀ jokajte ſe ſamij im. mn. m zhes ſebe ǀ ſte sami im. mn. m ſebi skodvali skuſi vashe hude greshne beſſede ǀ Samij im. mn. m ſo bilij s'shpotam oſtali ǀ sdaj ſamy im. mn. m nevemo kej ſmo ǀ ony Samy im. mn. m ſo ſmeli is slatih peharu pyti ǀ Vy pak ſamy im. mn. m/ž dobru vejste sakaj ste v'sakonski ſtan ſtopile ǀ ſame im. mn. ž ble vejſte vasho dolshnuſt, inu potrebo vashiga Kloshtra ǀ Ene same im. mn. ž shnable ſi odreshejo ǀ Pred tem gmain potupom ſamih rod. mn. oſſem perſon je bilu ohrainenih ǀ en krajlevi duor s' ſamijh rod. mn. diamantù, inu shlahtnih kamejnou ǀ Velik shrai do samyh rod. mn. nebes je bil prishal ǀ ſamem daj. mn. shenam je bil oblaſt dall, de bi is meſta shle ǀ Letu je govuril Chriſtus nikar li samem daj. mn. Judom, ampak tudi nam ǀ de bi hotel njegovimu shivotu trij ſame tož. mn. m dnij odlog dati ǀ Vy grèſte v'Cerku vno, inu letu gledat; ſame tož. mn. ž ſebe kasat; druge ſodit, inu opraulat ǀ v' ſamih mest. mn. nebeſſih ſamorio s' Svetim Petram rezhi ǀ v'ſameh mest. mn. tedaj tuojh S. Rokah pozhitik najde ǀ David nej ſi ſamimi or. mn. vsheſſami boshio beſſedo poshlushal sam s samo on z njo v dvoje: je ſposnal de je neuarnu ſam im. ed. m s' ſamò or. ed. ž prebivat sama s samim ona z njim v dvoje: ure, inu ure uaſsuje ſama im. ed. ž s'ſamim or. ed. m ǀ ſame im. mn. ž s'ſamimy or. mn. dolgu zhaſsa ſtati pres greshiti
stati stojim nedov. 1. stati: kadar vſhe nej mogal vezh na nogah ſtati nedol. ǀ Bogu pak h'zhastij nemoresh smeram polure per s: maſhi stati nedol. ǀ nikar nenuznu ſtat nedol., blagu ſapraulat ǀ jest tedaj neureden ſtojm 1. ed. v'tem S. Mejsti ǀ kodar hodish, ali kir ſtoish 2. ed., mislish, inu govorish od tvoje kupzhie ǀ Ti dolgu zhaſsa v'Cerkvi ſtoysh 2. ed., inu molish ǀ s' veliko ſramoshlivoſtio pred folkam ſtoy 3. ed. ǀ ta Kateri sna dobru golufat dobru ſtoij 3. ed. ǀ kadar na plazu stoij 3. ed. vſe mestu njega odſuje ǀ hlapiz pred hisho ſtoj 3. ed. ǀ ima tulikain opravila de nevej kej mu glava ſtoj 3. ed. ǀ na ſred eniga frishniga potoka ſtoji 3. ed., inu vener od sheje vmera ǀ Kaj vy tukaj cell dan ſtojite 2. mn. bres della ǀ v' zerkui ſtojte 2. mn. bres vſe pohleunoſti, inu andohti ǀ pred shpeglam ſtoje 3. mn., inu ſe lepotizhio ǀ ti mladi, kateri okuli tebe ſtoye 3. mn. ǀ vſy firshti, inu slahtniki okuli njega ſtojè 3. mn. ǀ ſtvjte vel. 2. mn. ſtonoviti per letej S. pejſſmi ǀ prèd tem Nebeſhkim Rihtariam bo ſtal del. ed. m ǀ na ſrejd plaza je stal del. ed. m ob zhaſsu tega ſemnja ǀ Je takrat Maria pod Chrisham ſtala del. ed. ž ǀ je bil smalal en mozhan, inu velik Turrn, na katerem veliku Shtukou je ſtalu del. ed. s ǀ Iudij ſo pot kriſsam ſtali del. mn. m ǀ ſo pred stolam S. Troijce stali del. mn. m 2. obstajati, prebivati, biti, ostajati: cellu meſtu s' velikem ſtraham ſo shli to luknio gledat, katiro she danashni dan puſte ſtati nedol. h' exempelnu, inu nauku ǀ je bandishana od Duora Nebeskiga, ter more saperta ſtati nedol. v' vizah sa pokuro ǀ cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj priatelzi ſtoy 3. ed. shnio vaſuje ǀ v'ledjeh ſtoy 3. ed. nezhiſtoſt ǀ kazha je modra sakaj na drugu negleda ampak de glavo ohrani, v'kateri nje shivitik ſtoij 3. ed. ǀ dokler te mlade tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij 3. ed., de bi tem tizam neshkodovalu ǀ Mozhnu tedaj falj, ta kateri meni de naſha Chatolish vera v'tem ſtoij 3. ed., de edn sna ſturiti ſnamine s. Chrisha ǀ od Krajla Nabukodonoſaria ſtoij 3. ed. piſſanu ǀ kruh pod katerem stoij 3. ed. skritu tu S. Rus. T. ǀ v' maihin grehah ſtoj 3. ed. sazhetik pogubleina te dushe ǀ od tiga poterpeshliviga Joba ſtoi 3. ed. piſſanu ǀ kar od hudizha ſtoji 3. ed. piſsanu ǀ andoht eniga praviga Slushabnika Boshjga v'tem stoij 3. ed., de Boga ſe boij ǀ ſtoii 3. ed. na Altoriu pòd shoteriam podobe tiga kruha ǀ v' vashih greshnih djainah neſtoy +3. ed. vashe isvelizheine ǀ nepremishlish, de v' tem neſtoij +3. ed. tvoje isvelizheine ǀ kakor ura, katera nikuli s'myram neſtoj +3. ed. ǀ Studeniz pak nihkdar smijram nestoy +3. ed., temuzh vſe skusi tezhe ǀ ty pravi bogaboijezhi kersheniki ſtoie 3. mn. na tleh klezheozhi pred S. Resh: Telleſsam ǀ na deſni ſtoy kir tij iſvoleni Stoje 3. mn. ǀ kadar bi bil mogal pres ſpiſhe bi bil volnu ſtal del. ed. m ǀ kadar bi ti shena doma per tvojmu Moshu ſtala del. ed. ž ǀ kokush je per leſizi ſtala del. ed. ž, auzhiza per volku ǀ nasha shivina bo dobru ſtala del. ed. ž ǀ Boshija martra, katera na trugi je stala del. ed. ž ǀ pred uratah pak tiga pungrada ſo djali de dua piſſa ſta ſtala del. dv. m ǀ je vidil de morje je ſtalu del. ed. s tardu kakor syd ǀ Ieſt vaſſ sahvalim moje ozhy, te ſte saperte ſtale del. mn. ž, kadar je bilu nevarnu gledat 3. trajati: nej dolgu ſtalu del. ed. s, de noshezha rata ǀ aku Bug ij nebode bulshi pamet dal, nebode dolgu stalu del. ed. s de ſebi, inu meni bode shpot sturila 4. vztrajati: Ajdje neſo hoteli letega vervat, ampak ſo per veri ſvojh malikou ſtali del. mn. m na strani stati pomagati, biti v pomoč: Vni vduvi n'hozhete nastrani stati nedol. ǀ s: Duh mu je naſtrani ſtal del. ed. m, inu pomagal ǀ shlahta bo njemu veliku pomagala, inu na ſtrani ſtala del. ed. ž stati pri (kom) biti odvisno (od koga): ſoſebnu sheli de bi imeli oblazhilu te lubesni boshie, katiro vſe skuſi nam ponuia, inu per nas ſtoij 3. ed. taiſto preieti ǀ sdaj per tebi ſtoj 3. ed. ſi isvolit, kar tebi ble dopade ǀ per Bugu je ſtalu del. ed. s nashe dushe ſtuarit mej timi nevernimi zoper stati upirati se: Ta nar mozhneshi je ſrezha, sakaj letej obeden nemore ſuper ſtati ǀ skuſi firmo ſmò mozh udobili hudizhu superſtati nedol. ǀ s' pogledam, s' ſnaminiam, s' hojo, inu de ſuper ſtoj 3. ed. tem nespodobnem dellam Pomeni pod 2. ustrezajo pomenom it. stare.
taisti -ta zaim. tisti: taiſti im. ed. m, kateri shpisha cilu tize tiga lufta, je shpishan bil od S. Josepha ǀ ſo prishli gledat kaj taisti im. ed. m shraj pomeni ǀ tajſti im. ed. m ſlepi zhlovik nam pomeni tiga greshniga zloveka ǀ od tot je tajsti im. ed. m prjgvuor gori priſhal ǀ Taiſti im. ed. m, katerimu dellam, inu nikar teiſti im. ed. m, katerimu nedellam ǀ Nashe meſsu je tuisti im. ed. m Faharon ǀ Nej vezh taiſte im. ed. m nagi Noiaſ ǀ taiſta im. ed. ž dusha bò nepolnila en praſen ſtol v' Nebeſſyh ǀ taista im. ed. ž spisha Nebeſhka je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ Ti ſi tajſta im. ed. ž isvolena vejza, katera nima obene garzhe tiga greha ǀ Zhudna gvishnu meni naprej pride traiſta im. ed. ž sapuvid ǀ kulikajn daury, ali urat ima taiſtu im. ed. s Nebesku Meſtu ǀ to riſnizo nam hozhe poterdit taistu im. ed. s Perkasajne ǀ tajſtu im. ed. s kralevſtvu je taku shlahtnu ǀ Ta je tuistu im. ed. s velikunozhnu Iagnè ǀ ti ſi tuiſtu im. ed. s gnadlivu ſonzhnu meſtu na hribu ſion ſyſidanu ǀ de bi yh reshil od taiſtiga rod. ed. m nepokoja ǀ v'podobi taistiga rod. ed. m mladenizha ǀ s'taistiga rod. ed. m oljskiga hriba Chriſtus, je imel v'Nebu vſdignen biti ǀ de bi v'gnadi tuistiga rod. ed. m beliga hudizha oſtal ǀ Ieſt v' tvojo S. volo ſe podam, inu nihdar od taiſte rod. ed. ž ſe nebom lozhel ǀ sakaj Bug tebe ne rejſhi od taiste rod. ed. ž nadluge ǀ v'prahu tajſte rod. ed. ž ſemle ǀ vy Hoshtery bote mogli rajtingo dati, od tajste rod. ed. ž premajhine mire ǀ ſakaj G. Bug nej bil vſel s' glave, ali s'noge Adamu eno kuſt, inu s'tajſte rod. ed. ž Euo ſtuaril ǀ Absolon mene danaſs vabi premishlovati, inu od toiste rod. ed. ž ſamè govorit ǀ en dan, ali dua ſe taiſtiga rod. ed. s tovarshtva ſdershè ǀ de bi deleshni ratali taistiga rod. ed. s blaga ǀ s'taiſtiga rod. ed. s mejſta s'dusho, inu telleſsom je imela v'Nebu zhaſtitu polsdignenam biti ǀ gorje ſtutaushenkrat taiſtimu daj. ed. m, katiri neurednu ſe h' tej Sveti miſi perblisha ǀ taistimu daj. ed. m pſu vſak danen Purgar je mogal shpisho dati ǀ Letu oroshje nuza tajſtimu daj. ed. m, kateri ſe brani ǀ Betſamitery ſe ſo bily podſtopili k' taiſtimu daj. ed. m perblishat ǀ taiſtemu daj. ed. m perglihat ſe nepofliſſash ǀ ſhe ozhitnishi je bil odgovuril taistumu daj. ed. m ǀ tuistimu daj. ed. m belimu hudizhu v'oblizhe pluni ǀ ureden ſe je ſturil v' taiſtimu daj. ed. m prebivat ǀ ogin te nezhiſtoſti ſe je v'tajſtimu daj. ed. m pogoſil ǀ k'taiſtimu daj. ed. m konzu ǀ ima ſlavu s'hishe taiſti daj. ed. ž ſvoij priatelzi dati ǀ stukrat smert voshzhesh taisti daj. ed. ž tuoi shlahti ǀ vſijh potrebah tajſti daj. ed. ž napomozh pride ǀ k'taisti daj. ed. ž ta shkodlivi hudizh ſe nej mogal perblishat ǀ aKu poprei h'taisti daj. ed. ž ſe neperpravimo ǀ h'taiſti daj. ed. ž shlushbi so prishli skuſi shenkinge ǀ de bi bil uredn h' taiſtimu daj. ed. s koſſilu perpushen biti ǀ hudizh nej bil tebi rekal h'taistimu daj. ed. s prepovedanimu drevu pojti ǀ jeſt morem K'taistimu daj. ed. s tovarstvu pojti ǀ hozhe taiſti tož. ed. m greshni folK pogubiti ǀ s'krijvash v'ſijh vishah tuoj greh pred mosham, inu nezh namarash de ſi glih Bug sa taisti tož. ed. m vej ǀ de bi napolnil tajſti tož. ed. m ſtol is kateriga ta prekleti Judesh je bil padil ǀ ti ſi v'taisti tož. ed. m greh padla ǀ v'taiſti tož. ed. m shpegu teh zhednoſti, inu gnad Boshyh nepolnen ſe shpeglat ǀ njega pſsij vidio taiſtiga tož. ed. m ži. jelena ǀ taistiga tož. ed. m ži. sholnerja po glavi vudari ǀ oni pukshe naſtavio, meneozh tajſtiga tož. ed. m ži. preſtrelit ǀ bi hotel taiſtga tož. ed. m ži. s' ſvojm Ceſſarskem plajsham sakriti ǀ Vſſadil je Hishni Ozha Bug Vſigamogozhi vinogrod S. katolish karshanke Zerkvi, ter je tajſtigi tož. ed. m ži. ogredil s' plutam ǀ prezej gre en zhebelski pann yskati, v'taistiga tož. ed. m ži. glavo postavi ǀ prezej tezhe h'Gospojski taiſto tož. ed. ž pershono toshit ǀ ima taisto tož. ed. ž greshno deshelo is ogniom poshgati ǀ Olophernes ſilnu neſramnu ſe je bil v' tajſto tož. ed. ž ſalubil ǀ tajsto puſledno tož. ed. ž uro ſo ga opominali de bi imel molit ǀ imash taitſo tož. ed. ž spet Chriſtuſu povernit ǀ de teiſto tož. ed. ž ſamo samore is ſvoje hude, greshne vole napolnit ǀ ſame po ſebi ſte toiſto tož. ed. ž ſodile ǀ vſo tuoio lubesan ſi postavil v'taisto tož. ed. ž nesramno pershono ǀ v'taiſto tož. ed. ž veliko, inu grosno belesan je bil padil ǀ je perſilena ſe udrejti v'tajſto tož. ed. ž globako iamo ǀ Sauraſhniki ſobily taiſtu tož. ed. s Mestu oblegli ǀ taistu tož. ed. s dellu nepogleda, inu nepolona ǀ miſli koku bi mogal vdobit meſſu, inu tajſtu tož. ed. s pezhejne ǀ vaſs poſtavim v'taiſtu tož. ed. s mejſtu, kir leshy shaz vſyh marter, inu terplejna ǀ drusiga ne dellamo ampaK tuistu tož. ed. s, Kateru naſs ſamore fardamat ǀ nej sadosti de ti Boshje Ime nepridnu uſta neusamesh, ampak ſi dolshan tuistù tož. ed. s zhastiti ǀ sakaj tedaj ſe nepofliſash tojſtu tož. ed. s skuſi ſveto almoshno v' nebeſſa shranit ǀ ſe ne more shegnat Altar, inu na taiſtem mest. ed. m ſe neſmej moshovati ǀ Maria Diviza je imela na taiſtim mest. ed. m hribu pokopana biti ǀ po taistim mest. ed. m potu, po Kateren nam perpele ta lusht ǀ Oh tajſtem mest. ed. m zhaſſu je bila v'taiſtem meſti eniga Goſpa s'preimikam Lopez ǀ v'taistim mest. ed. m skriunim Kotu, v'taisti temmi ſi nazhista bila ǀ de bi v'tajſtem mest. ed. m ſmradu v'zhaſseh yh podushali ǀ v'taiſtem mest. ed. m reunem ſtanu ſvojm ſe je bila padala v' roke Boshje ǀ v'tem iſtim mest. ed. m zhaſsu hozhem jest Ierusalem s'laternami preijskati ǀ na taiſti mest. ed. ž dalni rajshi ǀ ob taisti mest. ed. ž uri botè vidili Nebeſſa odperta ǀ v'taisti mest. ed. ž skrini ſe najde ena arznja sa vſe bolesni ǀ Bug ti ſi respreſtril tvoje velizhaſtvu v'taiſti mest. ed. ž vishi ǀ Eden bò veliku lejt ſydal hisho, de bi sanaprej mogal v'tajſti mest. ed. ž prebivat ǀ ob tuisti mest. ed. ž minuti ǀ vednu je shlishal na taiſtem mest. ed. s mejſti Angele pejti ǀ ſe je troshtal na taiſtim mest. ed. s mejstu tudi ſvoje ſaurashnike premagat ǀ v' taistim mest. ed. s trupli, v'katerim je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ hozhem is altaria mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona, de Arca gnade Boshje bo mogla v tajſtim mest. ed. s prebivat ǀ govorish od tvoje kupzhie, od tvoja prehodisha inu blaga, kakor de bi tvoje isvelizhaine v' taſtim mest. ed. s ſtalu ǀ na tvistim mest. ed. s mejstu Bethel, je bil ta hudobni krail Ieroboam sapovedal postavit dua Malika ǀ Achilles Slejzhe ſvoj gvant, ter Patrocla s' taiſtem or. ed. m oblezhe ǀ s' tajſtem or. ed. m Philosopham ſmo perſeleni ſposnati ǀ ga nepokrijesh s'taistim or. ed. m ſtarim guantam ǀ drugem ga kashe, inuſe s'taistam or. ed. m shtima ǀ zhe bote s'taiſtim or. ed. m velikim Dolshnikam na Kolena padli ǀ Sklenem s'tajſtem or. ed. m Exempelnam ǀ sklenem s'taistem or. ed. m lepim navukam ǀ je hotel s'taiſtem or. ed. m ſtudenizam oskerbeti Paſsterje ǀ njega Gospud ie bil dall en cent denarju, de bi imel staistim +or. ed. m kupzhuvati ǀ leta ſreſani capun cell rata v'shupo skozhi s' taiſto or. ed. ž te trij shentuavize oshkropij ǀ Prèd taisto or. ed. ž zhudno, inu S: Skrinjo, ſo bijshali ti ſaurashniki ǀ ſazhnete s' tajſto or. ed. ž shlobedrat, kakor laſtauze ǀ s'taisto or. ed. ž vago s'Katero naſs obogati, s'to tudi naſs obusha ǀ s'tajſto or. ed. ž bò ſvoje lushte, inu shpaſse imel ǀ njega s'taiſto or. ed. ž lubo noter poloshit ǀ s'tuiſto or. ed. ž pergliho ǀ nekiteri ludje imaio tulikajn blaga, de nevedo kaj s' taiſtem or. ed. s sazheti ǀ prèd taistim or. ed. s Boshjm oblizhom ǀ s'taistim or. ed. s greshnim dellom ǀ njega S. Ime vſta vſameio, s'taiſtim or. ed. s sashentaio, inu preklinaio ǀ s'taistom or. ed. s blagom kateru Bug je tebi poſsodil ǀ Kadar bi taiste im. dv. ž dvej Pershoni, Katere ſi ſo beſsedo dale ǀ taiſta tož. dv. m dua dny skuſi dar Svetiga Duha ſe je poſtil ǀ taiſti im. mn. m kateri imaio myr pokoj, inu ſrezho lety lahku Boga zhaſtè, inu hualio ǀ gdu ſo taisti im. mn. m kateri kradejo ǀ tajſti im. mn. m pak, kateri krejh, boi, ſaureshtvu lubio sò otrozij tiga Satana ǀ taiſtij im. mn. m, kateri sa boga ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize ǀ per njemu ſò ſtali taiſty im. mn. m Sveti Ozhaki, inu Preroki ǀ taiſte im. mn. m ſtebri ſo bily ſreberni ǀ ſe ſo perblishali tuisti im. mn. m zhaſsi ǀ greshni ludje ſò toiſti im. mn. m, kateri resnashaio, opraulaio ǀ vſy tuiſti im. mn. m ludje ſo gluhi ǀ kaj vam taiſte im. mn. ž ſapovedò dershati, inu kaj vam prepovedaio ſturiti ǀ eden taistih rod. mn. je na ſmertni poſteli leshal ǀ od taiſtih rod. mn. Svetih Minihou ǀ aku od taiſtyh rod. mn. zhlovezh dalezh neſtoy ǀ tajſtoh rod. mn. volo dopernashash ǀ kakor ſe doli vſame s'taistih rod. mn. beſsed ǀ vekshi nepameti ſe ne naide kakor je toiſtoh rod. mn. ludy ǀ maihinu tojſtih rod. mn. pak ſo do ſerza shlishali ǀ ta zhlovik bi nemogal od tuistih rod. mn. ſe lozhit ǀ Aku tèhistih rod. mn. denarju eniga sguby ǀ taiſtom daj. mn. nej bil dal ampak pèt kruhou, inu dvej ribij ǀ ſe shpota taiſtem daj. mn., kateri imaio v'hishi smalane ſuoje ſtarishi ǀ dati taiſtim daj. mn. otrokam, kateri ſvoje ſtarishi nesposhtvaio ǀ taistim daj. mn. zhaunarjom je hotel sastopit dati ǀ gorè ſtutaushenkrat tajſtem daj. mn. katere Bug ſapuſtj ǀ bo k' ludem prishal, inu nijh grehe tajſtom daj. mn. odpuſtil ǀ je djal taistom daj. mn., kateri ſo ga troshtali ǀ nikar ſe vezh poverniti h' taiſtam daj. mn. greshnim beſſedam ǀ hudizhy ſo bili toiſtem daj. mn. pokorni ǀ Pridigar je toiſtim daj. mn. pravo resnizo povedal ǀ Poshle klizat te Modre, ter je h' toiſtom daj. mn. dial ǀ zhast, inu hualo toistom daj. mn. ſo pely ǀ od ſvojh uſt ſi utargat, inu tojſtom daj. mn. dati ǀ je djal tuiſtym daj. mn., kateri ſo njega pregovarjali ǀ tuistim daj. mn. ſamu ſvoi pozhitik naiti ǀ Bug tebe poshle h'taistim daj. mn. v'katere ſi vſelej savupal ǀ kadar pride k'taistim daj. mn. beſsedam ǀ k'taiſtem daj. mn. ſe je bil perſelil en Jud ǀ dokler ne bò taiſte tož. mn. m Malike s'hishe vergel ǀ ſvoje laſtne otroke je vbyal, taiſte tož. mn. m je kuhal, inu jedel ǀ kaj s'en ſampſon bode taiste tož. mn. m shtrike, inu ketene restargal ǀ kaj menish de bom tajſte tož. mn. m shlake, inu rane s'tvoyh rouk vſel ǀ Tajste tož. mn. m sheble is Katerimi je bil na Chrish perbit tulikain shtimajo ǀ Mashniki ſo tebe od grehou odveſali, bosh supet v'taiste tož. mn. m ſe samotal ǀ Katere je G. Bug poprej odlozhil, teiſte tož. mn. m je on tudi poklizal ǀ Leu pak pomeni tuiſte tož. mn. m, kateri ſo hude nature ǀ vſe taiſte tož. mn. ž spishe G. Bug ym je dal ǀ taiste tož. mn. ž salublene mislij imejti ǀ sazhne pokushat tajſte tož. mn. ž nesnane shpishe ǀ taiſtè tož. mn. ž lushti, katere jeſt tebi dam ǀ nekadaj je bila navada taiſta tož. mn. s kulla seshgati ǀ de ſi lih dobra della dopernashajo, vener s'kusi taista tož. mn. s G. Bogu dopasti neyshzhejo ǀ taiſte tož. mn. ž/s mertua trupla ima na ſuhu vun vrezhi ǀ taiste s. Rane kushuite, v'taiste tož. mn. ž vſe vashe vupajne postavite ǀ je bil v'taiſte tož. mn. ž Indianske deshele od Svetiga Ignatiuſa poslan ǀ Kakor eniga s'Kusi taiste tož. mn. ž/s Nebeſhke vrata noter poſtè ǀ teiſta tož. mn. s reuna trupla videozh ǀ imaio na njegove pushtobe gledat, inu po taistih mest. mn. piſsat ǀ v' taiſtih mest. mn. offrah ſe je ſpozhitala martra ǀ po taiſtyh mest. mn. en taku velik apetit imaio ǀ po tajstih mest. mn. lujtrah je gori shla ǀ de bi njega grèshni jesik imel v'taistih mest. mn. S. Ranah oprati ǀ ſe je bila ſeſtarala v'tajſtih mest. mn. ǀ zhlovek volnu ſe v'tajſtyh mest. mn. sadarshi ǀ kadar bi lonzou nebilu, de bi v'taiſtih mest. mn. kuhali ǀ njega S: Rane kushouati, inu v'taisteh mest. mn. vashe grehe oprati ǀ s' laſmyj je drugem mrejshe prejdla, inu ſe s' taiſtimi or. mn. shtimala ǀ vaſs bodo sfarili s' taistimi or. mn. beſsedami s'katerimi ſo nekadaj zholnarij sfarili Iona Preroka ǀ tudi ſe bo dopolnilu nad taistimy or. mn., kateri tulikajn krat na milost Boshjo preusetnu greshè ǀ sdaj v' vſoseski vſy s' perſtam sa taiſtimy or. mn. kasheio ǀ kateriga Syn Boshy na semli je bil ſturil s' taiſtomi or. mn., kateri Nebeſſa ſo sheleli kupit ǀ de bi ſvojo pravizo, inu miloſt na taiſtmy or. mn. iskaſali ǀ trijkrat jo poklizhe s'taistimy or. mn. lubesnivimy beſsedamy ǀ s'taistimi or. mn. beſsedamy ǀ s'taiſtimi or. mn. kluzhy mu bò to paklensko kouazhio adprel ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj uſs vpregil, inu s'taiſtimy or. mn. voſil ǀ S. Klenem s'taisimi or. mn. beſsedami
zadeti -denem dov. 1. zadeti v različnih pomenih: rajshi s'Platonam hozhe falliti, kakor s' drugimy Vuzheniki reſnizo sadejti nedol. ǀ Gospud, Leta poklizhe Malaria, ter ſe shnim sgliha sa 12. Kron, de bi ga ſmalal, on ſe pofliſſa prau ga sadeiti nedol. ǀ v'rashin sadene 3. ed., prato v' ogin vershe ǀ danas ena kugla ga sadene 3. ed., jutre nebo vezh ſe vojskoval ǀ tiga kateriga ſadene 3. ed. rata bogat, tij drugi oſtanio ſiromashki ǀ Ta ſtarishi ſtreli inu hozheta v'urat ſadene 3. ed. ǀ glaſſ tiga ſtrupa yh nej sadel del. ed. m ǀ ga nej prau ſedel del. ed. m, ali smalal ǀ danas je Pridigar dobru sedel del. ed. m tega, inu uno ǀ obeden teh nej reſnize ſedel del. ed. m ǀ tajſti ſyn kateri bo v' ſerze ozhetavu s' ſtrelo ſedil del. ed. m ǀ moja roka je tebe sadela del. ed. ž ǀ de bi vaſſ nesadela +del. ed. ž ena nesrezhna minuta 2. zadevati, tikati se: kar mene sadene 3. ed. jest oblubem tebi ò Gospud ǀ Kar pak moyh bogaboyezhih Poshlushauzou sadene 3. ed. jeſt ſe troshtam de vſy bodo v' nebeſſa prishli ǀ farbeshnu, kakor de bi njega nesadelu +del. ed. s, v' skledo ſegne, ter frishnu jei 3. biti upravičen: Jeſt ſim ta mlaishi, mene sadene 3. ed. sberat ǀ puſti nej G. Bug ſodi, sakaj tebe nesadene +3. ed. ſodit, inu shtrajfat 4. priti na vrsto: de bi Mosh en meſiz gospodaril, ona pak tudi en meſiz, ali kadar je sheno sadelu del. ed. s, on je bil perſilen cel taiſti meſiz ſe iz hishe pobrati ǀ kadar je sheno ſadelu del. ed. s gospodarit zadeti se zadeti se: kadar greshnik ſvetlobo gnade boshie sgubish, inu slep ratash, de nevidish kam gresh, namrezh v' tu vezhnu pogubleine, polsot ſe ſadenesh 2. ed., ter is eniga greha v' ta drugi padesh ǀ ven ſtol ſe sadene 3. ed., ter s' shkafam pade vodo reslie ǀ ſe ven kamen ſadene 3. ed., ter v'potok berbuti ǀ en ſteber jem je mogal na mejſti luzhi shlushiti, de kej ſe nej ſo sadeli del. mn. m ǀ G. Bug videozh de my v'temmi tiga neuarniga Svejta rajshamo, de bi kej ſe nesadeli +del. mn. m, padili, inu cilu urat neulomili, naſs je oskarbel s'to gorezho, inu Svetlo baklo gnade S. Duha zadeti si potruditi se: kadar uni greshnik, una greshinza tulikain bi ſi bilij sadeli del. mn. m sa Nebu, kulikain sa paku
zaslišati -im dov. zaslišati, zvedeti: Kadar letu sashlishi 3. ed. Gospud ozha ǀ po poldan ſashlishi 3. ed. ſgonit k'ſnaminu, de drugi dan bò praſnik ǀ kadar Mosh, inu shena ſe kregata, kouneta, inu ſmeriata, kakor sashlishita 3. dv., de En Duhouni je v' hisho prishal, prezei ſe potalashita ǀ kakor ty drugi ga sashlishio 3. mn. prezei vkup tekò ǀ vſe paklenske mozhij morio pobegnit de li tu s. Ime sashlishjo 3. mn. ǀ kadar Faraon je bil sashlishal del. ed. m, de ta Isvoleni folk s'Egypta je pobegnel ǀ Kadar je bil saſhlishal del. ed. m de je noſezhà ǀ kadar je bil ſashlishal del. ed. m ǀ vezhi dell karsheniku ſturij, kateru raunu v'danaſhni Pridigi bodo sashlishali del. mn. m ǀ mij ſmò ſashlishale del. mn. ž, de ti ſi G. Boga ſapuſtil zaslišati se zaslišati se: v'luffti ſe sashlishi nedol. ta glaſs
zdrav -a prid. 1. zdrav: edn bo sdrau im. ed. m, inu veſſel shal ſpati, inu s' jutru ga bodo mertviga neshli ǀ aku zhlovek je ſdrau im. ed. m, nej bolan ǀ bo spet sdraua im. ed. ž, inu frishna gori vſtala ǀ po cellem shivotu je bila ſdraua im. ed. ž ratala ǀ nehodimi vezh v'hisho, oku hozhesh ſdrava im. ed. ž biti ǀ de li njeh telu je sdrau im. ed. s, malu sa dusho maraio ǀ de li tu telu je sdravu im. ed. s ǀ nej glida, inu uda sdraviga rod. ed. m na njemu ǀ od glave do potplatu nei bilu ſdraviga rod. ed. s na njemu ǀ kakor tu vinu resfrisha tiga sdraviga tož. ed. m ži., inu vekshi bolesan ſturj temu bolnimu ǀ aku je hotel sdravo tož. ed. ž glavo odneſti ǀ de glavo S. Bonaventura frishno, inu sdravo tož. ed. ž v' grobu ſo nashli ǀ de bi njemu drugi enu veſſelu, ſrezhnu, sdravu tož. ed. s, obilnu novu lejtu voshili ǀ letu je bil hudizh sdrauu tož. ed. s Jobu puſtil ǀ ta dua Mladenizha shiua, inu ſdraua im. dv. m is Shkaffa uſtaneta ǀ v'uashi pak hishi vſy ſo sdravi im. mn. m ǀ postiteſe dokler ſte sdravy im. mn. m, sakaj kadar bote bolni, nebote mogli ſe postiti ǀ vſelej mozhni, inu sdraui im. mn. m oſtali ǀ kadar ſò mlada, inu sdraua im. mn. s driveſſa bile ǀ de bi malu otrouk v'vashi desheli sdrauih rod. mn. neshlu ǀ te bolne je oſdravila, te sdrave tož. mn. m per mozhi ohranila 2. zdravilen: leta shpisha je bila taku sdrava im. ed. ž, inu nuzna, de taiſti ludje nej ſò obene bolesni tarpeli ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga ſtudeniza ſvera tu sdravu im. ed. s ojle, inu mleku ǀ bom perglihal unimu sdravimu daj. ed. m ſtudenzu, od kateriga pisheo, de ſe najde v' tej desheli AEgina, inu kakor en bolnik v' taiſti pogleda, percei od vſakatere bolesni oſdravi ǀ ta sveti Sacrament te poKure, ali Spuvidi, meni naprej pride Kakor … ene sdrave im. mn. ž toplize svete Reshne Krij Christuſa Iesuſa primer.> kadar Fantizha ſnoſſimo ſmo sdravishi im. mn. ž, veſſelejshi, inu bulshi farbe ǀ Vener MARIA Diviza je sdravishi im. ed. ž, inu vſmilenishi kakor taiſti wajer ǀ ſe njemu sdelu de obena spisha sa njega bi nebila sdravishi im. ed. ž, kakor te shabe, skledenze imenovane presež.> ty S. Vuzkeniki veliku ſort arzny nuzajo sa sdrauje te dushe, inu, Kadar obena bi nemogla pomagat, sa to nar sdravishi tož. ed. ž, inu nuznishi spoſnajo
zelišče -a s zelišče: tvoje pijtje bo ta frishna voda, inu ſhpisha tu ſrovu korejne, inu sheliszhe im. ed. ǀ kaj s'ena arznja, ali shelishzhe im. ed. bode tebe osdravilu ǀ po potih lepu dishezhe seheliszhe im. ed., inu piſſane roſſizhe ſe vidio pottroſene ǀ hozhe szhiſtiti od vſyga nenuzniga, inu shkodliviga sheliszha rod. ed. ſvoj vèrt ǀ on je sgruntal mozh, inu nuz tiga sheliszhia rod. ed. ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi daj. ed. ǀ je bil … sapovedal … sheliszhi daj. ed. de ga imà arznovati ǀ hodi od kraja, po verti, inu tu hudu sheliszhe tož. ed. vun pleve ǀ nam perneſse selishe tož. ed., roshize, driveſsa, inu ſad ǀ ſi bil ſapovedal ſemli de bi imela roditi roſse, zheliſzhe tož. ed., dreuie, in ſad ǀ Vij ſte ſe nevuzhili … s'ſelishzhe tož. ed., dreuie inu ſad imenovati ǀ maihinu je shenfovu sernu, vener kadar ſraſte je to ner vekshe mej uſem seliszhem or. ed. ǀ Kadar pak ſraſte, taku je tu ner vekſhe mej vſem ſeliſzem or. ed., inu poſtane enu drivu ǀ kadar pak ſraſte, taku je tu ner vekshe mej vſem seliſzhem or. ed., inu poſtane enu drivu ǀ s'temi piſſanimi roſhizami, inu s'selenem sheliszom or. ed. ǀ de bi ſposnali muzh, inu nuz teh selijsh rod. mn. ǀ nuz, inu muzh teh seliszh rod. mn. ǀ peteln kadar hudu ſe pozhuti, ene gvishne sheliszha tož. mn. poſna
zlagati se zlažem se dov. zlagati se: sa zhaſtitu djaine ſo dershali ſe slagat nedol., kryvizhnu ſe perſegat ǀ ſakaj ſe slashesh 2. ed. Kadar tebe ſpovednik vuprasha ǀ sakaj ti ſe slashes 2. ed. S. Duhu ǀ Annania ſe slashe 3. ed., rekozh, de ne, ampak de vſe danarie je perneſil ǀ Kadar bi li en ſam laſs enimu padel, Kadar ſe slaſhe 3. ed. ǀ ſvojm ſtarishom nikuli resnize nepovedò, ampak ſe ſlasheio 3. mn. ǀ de ſi lih ſe slasheio 3. mn., di li ym nuza ǀ Imash vejdit, de ſe nejſi meni slagal del. ed. m, ampak S. Duhu ǀ levu pravi ti ſi ſe slegal del. ed. m ǀ Eudoxia Ceſſariza, dokler ſe ie bila Ceſſariu slagala del. ed. ž ǀ morebiti de ſta ſe slagala del. dv. m ǀ varite de ſe nebote slagali del. mn. m ǀ Anania, inu njegova shena Saffira dokler Apoſtelnom ſe ſo bily slagali del. mn./dv. m ǀ ſte ſe meni s' lagali del. mn. m ǀ kadar bi my kupzi vezh krat ſe neslagali +del. mn. m bi malu kupzhje, ali blaga predali
izgubiti -im dov. izgubiti: ſe boijsh sgubiti nedol. tuoje blagu, inu ſe ne boijsh sgubiti nedol. tuojo dusho ǀ Aku n' hozhete tudi vashe dushe sgubit nedol. ǀ zhe n'hozhemo lon, inu krono tem ſtonovitnem perprauleno ſgubiti nedol. ǀ Sakaj sgubish 2. ed. tuoje pravude katere ſi sagvishnu menil vudobit ǀ ſe tebi sgodi kakor zhebelli, katera zhloveka vbode, de ga saboli, ona pak leben sgubi 3. ed. ǀ kadar Lintvorn mleku vidi ſvojo grosovitnoſt sgubj 3. ed. ǀ na te beſsede vmerje, inu do vekoma Nebu sgubij 3. ed. ǀ ona ſgubj 3. ed. ſtrah Boshj ǀ Eden ſgubij 3. ed. nanaglom beſſedo, inu ſe nemore ſpovedat ǀ Ta Kateri greshi Boga, inu ta lubi pravi Kruh sguby 3. ed. ǀ prezej ſvojo muzh, inu lipoto sgubjj 3. ed. ǀ sgubimo 1. mn. gnado s. Duha ǀ prezej prezej farbo ſgubimo 1. mn. teshave pozhutimo ǀ hudizha vrshoh dellate, kadar vashe divishtvu sgubite 2. mn. ǀ kadar yh vejter dalezh sa neſſe de pot sgubè 3. mn. ǀ v' tej vishi lon Nebeski sgube 3. mn. ǀ s' kusi nyh sanikornost ga sgubie 3. mn. ǀ kulikain lona ludje sgubio 3. mn., dokler te S. manunge nemeaj ǀ rajshi ſgubite vel. 2. mn. blagu, lushte ǀ Eſau je bil sgubil del. ed. m ſvoje pervorajſtvu ǀ s'quartamij je bil ſgubil del. ed. m vſe denarie ǀ jeſgubil +del. ed. m sdrauje ſvoje dushe ǀ de bi Boshijo gnado nesgubil +del. ed. m ǀ Sakaj tuoje diviſhtvu ſi ſgubila del. ed. ž ǀ de ſim jeſt taku nemarnu veſſelje Nebesku ſgubila del. ed. ž ǀ Krajl Zebee; inu ſalmana, dokler ſta bila Gedeonave bratje pobyla, ſta bila shivejne, inu krailevſtvu ſgubila del. dv. m ǀ de vaſh lon ne bote sgubili del. mn. m ǀ nasho perſezhno Mater ſmò ſgubili del. mn. m ǀ gnado Boshjo ſo bily s'kusi Malikuvajne sgubily del. mn. m ǀ de bi li Boga nesgubili +del. ed. m ǀ varvat ſe imate, de nebeſſa nebote ſgubile del. mn. ž ǀ Ene raijſhi ſe puste v'kolu upleſti, kakor de bi njega gnado sguble del. mn. ž izgubiti se izgubiti se: ſturi gvishnu de zhlovek ſe sgubi 3. ed. ǀ Na semli nej pozhitka, v'lushtah tiga meſsa ſe vmadeſha, v'blagi ſe sgubij 3. ed. ǀ Columbus pak kateri na morij ſe je bil sgubil del. ed. m, kadar je videl tize letejti, je bil savupil terra, terra, semla ǀ raunu kakor klaſsovje nemorio taku zhiſtu, inu fliſsnu pobrati ty delauzi, de bi nikateru neoſtalu, inu ſe nesgubilu +del. ed. s ǀ Ta perua je utonila, ta druga ſe je sgubila del. ed. ž ǀ ena umei letemi ſe je sgubila del. ed. ž v' tej puszhavi ǀ ſe boijm de bi ſe nesgubila +del. ed. m
kadarkoli vez. kadar koli: golob kadarkuli enu sernu shita pobere, ali eno kaplo vode poshre prezei v'Nebu pogleda ǀ kadarkuli ta greshnik ſe sgreva Bug mu odpustij ǀ kadarkulj ta zhlovik en ſmertni greh doperneſse od G: Buga ſe lozhi, inu beshij ǀ kadar kuli je shlishal govoriti, ali pridiguuat od pokure, inu grevinge, ſe je poſmehval ǀ Kadar Koli en ſmertni greh je povedala, ta drugi Duhouni je vidil de ena oſtudna Krota je nij s'ust skozhila ǀ kadar kali myzhakamo na en velik Prasnik
kregati -am nedov. kregati, karati: sazhne kregat nedol., inu ſmeriat S. Miklausha ǀ jeſt ij pravim s'farim, kregam 1. ed., inu vuzhim ǀ Sabſtoin ti S: Paulus yh kregash 2. ed. ǀ kadar vidi, de sa te oblube nemaraio, yh krega 3. ed. ǀ kakor vaſs opomina S: Bernardus, inu tudi krèga 3. ed. rekozh ǀ kadar jo najde, jo netepe, nekrega +3. ed. ǀ Kadar vashi hlapzi, sapuvid prelomio … yh Kregate 2. mn. ǀ Pridigary tebe suarè, inu kregaio 3. mn. ǀ nebojſe resnizo govorit, ſtonovitnu ſuari, kregai vel. 2. ed., proſſi te greshne, de ſe bodo pobulshali ǀ vezhrat vaſs ſim kregal del. ed. m, inu ſfaril rekozh ǀ Ceſsariza je bila sardita, inu je njega kregala del. ed. ž, de je vſe resdal ǀ bres urshoha ſo ludje kregali del. mn. m, inu Sashpotuali tiga Modriga Philoſopha Phavorinuſa kregati se kregati se, prepirati se: Iacob, inu Eſau she v'maternim teleſsu ſtà bila sazhela ſe kregat nedol. ǀ shentujesh, inu ſe kregash 2. ed. ǀ vſe skusi ſe krega 3. ed. s'Moshom ǀ kadar shlishite de ſe dua kregata 3. dv. ǀ s' enu maihinu blaga, s' eno maihino shkodo ſe praudate, prepirate, kregate 2. mn. ǀ kadar shlishi de ſe kregoio 3. mn., inu smirjeio ǀ njeh shlushba v'tem ſtoy de nekradeio, de ſe nekregaio +3. mn. ǀ nikar ſe ne ſerdi, nikar ſe nekregai +vel. 2. ed. ǀ Cimmerski krajl, en dan ſe je s'ſvojo krajlizo kregal del. ed. m ǀ ſe je kregala del. ed. ž s' eno ſosedo ǀ raishi kakor de bi ſe kregali del. mn. m, inu ſaurashili, rame ſtisnete, samauzhite, inu saneſſete → kreg
maša -e ž maša: kadar je bila masha im. ed. vun, gre s' zerkvi ǀ ſijn Boshij vſak dan s'Nebeſ pride na altar kadar S. Maſha im. ed. ſe bere ǀ ſo bly ena ſenza, ali figura offra S. Mashe rod. ed. ǀ ludje perzajtu ſo v'cerqvu prishli de bi s. Maſhe rod. ed. neſamudilj ǀ nerada gre h'S: Mashi daj. ed., nerajshi h'pridigi ǀ G: Bug jo vabi s'sgonam v'Cerku, k'S. Maſhi daj. ed. ǀ kadar en takorshen S. Dan bi neshal k' S. Maſſi daj. ed. ǀ vezhkrat ſim S: Masho tož. ed. v'Prasnik samudil ǀ grè v'Cerku, shlishi eno Maſho tož. ed. ǀ S. katol: Cerqu per S. Mashi mest. ed. naſs opomina ǀ nemoresh smeram polure per s: maſhi mest. ed. stati ǀ per pol mashi mest. ed. nej moli, per tej drugi pol mashi mest. ed. nej s' tovarsham, ali s' tovarshizo shlebedra ǀ per s. Maſhj mest. ed. ǀ pod masho or. ed. skuppai govorio, marmraio, ſmejeio, pò Cerkui oſeraio ǀ pod S. Maſho or. ed. ſe ſmejeio ǀ nei bil opravil taiſti dvei Sveti Mashi tož. dv. ǀ bodo sa vasho dusho Mashe im. mn. brane ǀ Kadar ſo bile s. Maſhe im. mn. vun, Pashe grè K'apnenizi ǀ vſak dan ſo vezh ſvetih Mash rod. mn. andohtlivu poshlushali ǀ Je dershal dua fantizha zhedna kakor dua Angelza, de ſta k' Svetem Masham daj. mn. ſtregla ǀ obeden nej hotel plazhat mashe tož. mn., katere ta pervi dan ſò bile brane ǀ nuzh, inu dan je quartal, inu sa S: Maſhe tož. mn., inu molitvu malu maral ǀ On bò s' ſvojmi Svetimi Mashami or. mn. pogaſſil ogin zapuščena maša zadušnica (?): mashe sapushene rod. ed./tož. mn. sa mojo dusho neopraula < slovan. *mь̀s'a ← lat. missa iz liturgičnega stavka īte, missa est
pasti1 padem dov. 1. pasti: nej hotel v'rouke ſvoijh puntarju paſti nedol. ǀ nimaio tulikajn perloshnoſti v'greh paſti nedol., kakor moshje ǀ Iosepha una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti v'presheshtvu pasti nedol. ǀ po pravizi bi bil imel vsnak padit nedol. ǀ lahkejshi pres peruti letejti … po shtriki pleſsat, inu nepadit +nedol. ǀ pred tvojo Milost na moja greshna kolena padem 1. ed. ǀ vſe hozhem tebi dati, aku ti doli padesh 2. ed. inu mene molish ǀ kadar Slon pade 3. ed. nemore ſam od ſebe gori vſtati ǀ enu perizhe ſe negane, ena kapla deshia nepade +3. ed. ǀ vidi prepot vezhniga pogubleina, de noter napade +3. ed. ǀ obedua edn verhi tiga druſiga martua padeta 3. dv. ǀ v'velike grehe padete 2. mn., dokler ſturite kakor Eva ǀ kóku vy shene morite rezhi, de hudizh vaſs je omotil, kadar v' nezhistoſt padète 2. mn. ǀ vſelej urshoh dellate hudizha, kadar v'greh padite 2. mn. ǀ kateri venu goſtu blatu padeio 3. mn. ſe nemorio vun skopat ǀ v' perloshnoſti vtonio, v'greh padeo 3. mn. ǀ ſamy ſebe motio, inu v'greh padejo 3. mn. ǀ s'kuſi eno spuvid, ali kratko boleſan oſdravio, inu vezh v'greh nepadeio +3. mn. ǀ sdaj prezej letu ſturi padi vel. 2. ed. doli na kolena pred tvojga Odreſhenika na Chriſu respetiga, inu ſa isvelizhejne tvoje dushe resmartreniga, ter rezi ǀ Padite vel. 2. mn. hribi verhi mene, inu sakriteme pred oblizham G. Boga ǀ hlapz je bil vùeno glaboko vodo padil del. ed. m ǀ je bil en zhlovik mej Rasbojnike padel del. ed. m ǀ sdajzi je v'cerqvu tekal na nage kolena padal del. ed. m, sa milost, inu gnado Boshij je proſsil ǀ je bil padu del. ed. m, inu krulav postal ǀ de bi jeſt v' leto veliko pregreho nepadil +del. ed. m ǀ v'negnado ozheta Nebeshkiga je padla del. ed. ž ǀ de bi jo obdarshal, de bi nepadla +del. ed. ž ǀ de bi supet v'grehe nepadila +del. ed. ž ǀ nekiteru je padlu del. ed. s na dobro Semlo, inu je sraslu ǀ ſe je bal de bi kij kaj na glavo nepadlu +del. ed. s ǀ v'veliku bushtvu ſo bily padli del. mn. m ǀ de bi v'greshno perloshnoſt padili del. mn. m ǀ bi ſe varvali, de bi v'greh nepadili +del. mn. m ǀ de bi nikitere drofftinize dol padle del. mn. ž, inu poteptane bile ǀ ſo v' greh, inu v' paku padile del. mn. ž ǀ is luffta Mana, inu jerebize ſo na semlo padele del. mn. ž ǀ de bi drofftinize prozh nepadle +del. mn. ž 2. vpasti: s'veliko vojsho pade 3. ed. v'njegovu Ceſarstvu ǀ Pojdi Saul, inu sberi vkupei eno veliko vojsko, ter padi vel. 2. ed. v' deshelo Amalechitersko ǀ enkrat Samurizi s'veliko vojsko ſo bili v' Calabrio padli del. mn. m noter pasti priti na um, spomniti se: Sdaj meni noter pade 3. ed. kar ſim bral od tiga ſerzhniga Vojszhaka Achillesa ǀ mu noter pade 3. ed., de bi dobru bilu, kadar bi vmerl kakor en bogaboyezhi Duhouni ǀ Sakaj prezei ta miſil tebi noter pade 3. ed. ǀ meni nihdar bi ne bilu noter padilu del. ed. s, de enu jejze bi pekil v'takushni vishi ǀ So te zhudne, de nerezhem firbzhne misli meni noter padle del. mn. ž ǀ ſakaj danas ſo meni lete firbizhne misly noter padile del. mn. ž ǀ de bi druge misli noter njemu nepadle +del. mn. ž okoli pasti zvrniti se, cepniti, pasti: od ſtraha omidli, inu okuli pade 3. ed. ǀ v' lize jo ſadene, ona okuli pade 3. ed. ǀ peld okuli pade 3. ed., ſe resbie, inu reſuie kakor pepeu ǀ veliku ſtu Lejt nyh sid ſtonoviten oſtane, inu de si lih potres pride okuli nepade +3. ed. ǀ kumai trye perſti Boshy, ga morio ſadarshat, de okuli nepade +3. ed. ǀ okuli padeio 3. mn. dauri, kar noter prideio try strashni hudizhi ǀ je bil mertvu okuli padil del. ed. m ǀ od velike bolezhine je bil okuli padil del. ed. m, inu omedlel ǀ kakor je bil od mise vſtal, mertu je bil okuli padal del. ed. m ǀ bi prezej od velika ſtraha okuli mertva padla del. ed. ž ǀ po nozhi je vſe okuli padlu del. ed. s, inu ſe poderlu
pregrešiti -im dov. pregrešiti se: s'grevajteſe zhes vashe grehe, neprej vsemiteſi de n'hozhete vezh pregreshit nedol. ǀ veliku vezh ſe bojsh pregreſhit nedol. tuoij poſvetni Gospoijski ǀ Kadar ti pregreshish 2. ed. hozhes milost, inu gnado ǀ Pregreshj 3. ed. Aron, inu njegova Seſtra Maria, sakaj ſta marmrala zheſs ſvojga brata Mojſeſſa ǀ Ta keteri s' beſſedo nepregreshi +3. ed. ǀ Kar drugi ſturè, ali zhes Boga, ali zhes blishniga pregreshio 3. mn. ǀ ſtarishom ſe samirio, inu pregreshè 3. mn. ǀ zhe padeio ti yh spotaknesh, zhe pregresho 3. mn. ti yh oslepish ǀ tu je vſhe rejſs, de ſi pregreshil del. ed. m ǀ is Katere je bil pregreſhil del. ed. m ǀ de bi G. Bogu, kateri v' prizho ſe ſnaide nepregreshil +del. ed. m ǀ Sim pregreshu del. ed. m, ali drugi, ali tovarshtvu je mene supelalu ǀ dokler ſe je njemu pregreshu del. ed. m ǀ nebosh taku lahku s' mislio, beſſedo, inu diainom Bogu pregreshila del. ed. ž ǀ kadar ſo pregreshili del. mn. m ostru ijh je sfaril ǀ kaj ſo ony tebi pregreshili del. mn. m ǀ kadar shene bi v'tem nebile pregreshile del. mn. ž pregrešiti se pregrešiti se: koku ſe ſi mogal pregreshit nedol. taistimu Gospudu ǀ koku ſe pregreshio 3. mn., taku tudi ſo shtraifani ǀ zhes mero ſe pregreshio 3. mn. ǀ G: Boga reshalio, inu taushentkrat ſe njemu pregresheo 3. mn. is vſijmi glidamij ǀ inu ſe pregreshish 2. ed. ǀ nikar ſe nepregreshite +vel. 2. mn. zhes vashe Goſpodarje, inu Goſpodinie ǀ Tantalus dokler Bogovom ſe je bil pregreshil del. ed. m ǀ kadar bi letu premislili, bi taku ferbeshnu meni ſe nepregreshili +del. mn. m ǀ njemu ſe je mozhnu pregreshila del. ed. ž ǀ aku pak v' letem ſe bomo pregreshili del. mn. m
prinesti -nesem dov. prinesti: aku hozhemo v'Nebu priti, imamo dober ſad perneſti nedol. ǀ prezej sapovei ta nar lepshi guant perneſti nedol. ǀ puſti eno maioliko slatkiga proſekaria perneſt nedol. ǀ sturi hitru pernesti nedol. en par Koshlizhu ǀ G. Bug h' shtrajfingi njegove pregrehe je bil sapovedal, de mu nimà semla ſadu perneſte nedol., de ſi lih bo dellal ǀ veſsele zhajtinge ym perneſſem 1. ed., inu osnanem ǀ hude marine vam perneſem 1. ed. ǀ hude inu shaloſtne zajtinge nam perneſesh 2. ed. ǀ Kadar ti tvoj dar k' Altarju perneſſesh 2. ed. ǀ kadar Mashnik S: Rèshnu Tellu perneſe 3. ed. ǀ vejsh de ta greh tulikain shkode tebi perneſſe 3. ed. ǀ strah Boshij perneſse 3. ed. shegen Boshij ǀ kakor Bug sapovei, inu karshanska lubesan ſi ſabo pernese 3. ed. ǀ vſaku drivu, kateru dobriga ſadu neperneſſe +3. ed., tu bo poſſekanu, inu v' ogyn vershenu ǀ gorè ie ſtutaushenkrat temu, kateri dobriga ſadu neperneſe +3. ed. ǀ grehi to vezhno ſmert perneſò 3. mn. ǀ perneſsò 3. mn. Kapuna na miso ǀ ſtu nesrezh, inu shtrajfing vam perneſſò 3. mn. v' hisho ǀ obene shpishe ym nepernesò +3. mn. ǀ de ſi lih neperneſò +3. mn. hudiga ſadu greshniga diaina ǀ pobulshai tvoj leben, perneſi vel. 2. ed. ſad dobriga djaina ǀ ta parva beſseda je bila perneſite vel. 2. mn. vina ǀ de bi ta Sveti myr na ſvejt perneſil del. ed. m ǀ Chriſtus s'Nebes je bil en perſten perneſſil del. ed. m ǀ nam je perneſel del. ed. m taisto shlahtno, inu nar nuznishi arznio Elixier vitæ imenovano ǀ eno olisko veijzo v' svoih vſtjh je bil perneſsil del. ed. m ǀ Sijn Boshy je bil taiſto nam na semlo pernesil del. ed. m ǀ shpendio iem je bil perneſal del. ed. m ǀ Kaj s'en ſad ſi preneſil del. ed. m v' tvojm moshashtui ǀ vaſha vera pres dobriga della vaſs nebo v'Nebu pernesla del. ed. ž ǀ tuliKajn dobriga nam je perneſsla del. ed. ž ǀ tuoje s. rojstvu veliku veſselje je perneslu del. ed. s vſimu volnimu ſvejtu ǀ Kateru bo perneſslu del. ed. s Sad tiga shivejna ǀ poshle, de bi S. Reshnu Telu pernesli del. mn. m ǀ sakaj ſo te shpishe ijm perneſli del. mn. m ǀ lepe, zhudne, inu nuzne rizhy bodo vidili, lepe navuke, inu arznie v'deſhelo nasaj prinesli del. mn. m ǀ veliku shen ſo bile ſvoje otrozhizhe pernesle del. mn. ž v'Tempel G. Bogu offrat ǀ de bi njega nijve dobru shitu perneſle del. mn. ž dol prinesti opustiti: Vam da tudi saſtopit, de je ena ſtara navada ob puſtu pleſſat, inu de nimate te navade dol perneſt nedol. gori prinesti uvesti: Leto navado hudizh je gori perneſu del. ed. m naprej prinesti 1. prinesti, ponuditi: imâ naprej perneſti nedol. tu na ſolenu meſſu 2. navesti, povedati, reči: de bi jeſt hotel kaj shaloſtniga naprei Nem. Nem. perneſti nedol. ǀ druge tudi prizhe hozhem naprei perneſti nedol. k poterdeinu lete resnize ǀ de bi ſvojo proshno mogal naprei perneſti nedol. ǀ on pak je ſvoim bratom ſnal taku lepu naprej perneſt nedol., de vſe poſvejtne rezhy ſo gnusoba, inu golufia, inu de li v' nebeſſih ſe najde tu pravu veſſelje ǀ veliku histori, inu Exempelnu naprej perneſsem 1. ed. ǀ G: Bogu neprej perneſesh 2. ed. ǀ Sveti Vuzheniki vezh urshohou naprei perneſò 3. mn. ǀ nej hudizhy perneſo naprei 3. mn. karkuli ſi bodo mogli ſmislit ǀ eno drugo hiſtorio S. Piſſma nebom naprej perneſſel del. ed. m ǀ doſehmal so Matere ſprizhale, inu naprei pernesle del. mn. ž okoli prinesti ubiti: S. Hilariona enkrat ſo hoteli Rasbojniki okuli perneſti nedol. ǀ nanaglim Godolia per miſi okuli permeſe 3. ed. ǀ dua vuouKa perpudè eniga jelena, inu pred nyma ga oKuliperneſseta +3. dv. ǀ David je bil okuli perneſſil del. ed. m Riſa Goliota ǀ je bil premagal, inu okuli perneſil del. ed. m Goliata ǀ vener faratarshu ga je bil okuli perneſil del. ed. m ǀ je bil Berengariusu nevoshliu, ter na tihama ga je bil okuli perneſil del. ed. m, inu umuril ǀ David de ſi lih lahku bi bil Saula okuli perneſil del. ed. m, molzhi, nezh taiſtimu neſturi, ga puſti prozh smyram poiti ǀ kadar je bil okuli perneſsal del. ed. m Goliata ǀ Debora ta Bogabojezha shena kadar je bila okuli pernesla del. ed. ž tiga neuſmileniga Generala ſiſara ǀ ga bodo njegovi ſaurashniki, ali priateli okuli pernesli del. mn. m Zveza naprej prinesti je kalk po nem. vortragen, zveza okoli prinesti pa po nem. umbringen.
slabost -i ž slabotnost: kar vasha slabuſt im. ed. nesamore, samore gnada Boshja ǀ Vam ſe sdy velik greh taista ſlabust im. ed. vashe shene ǀ tuoij grehij Kateri nej ſo drugiga KaKor slabust im. ed. tuojga meſsa ǀ ſe je bal de bi is slabuſti rod. ed. zhloveske nemogal vſiga tiga preneſti ǀ ludje od slabuſti rod. ed., inu lakote mertui okuli padaio ǀ zhe is' ſlabuſti rod. ed., ali s'kuſhnave v' greh padete ǀ od velike slabusti rod. ed. kumaj na nogah ſtoy ǀ okuli od ſlabusti rod. ed. ſo padali ǀ Zhe ſi pregreshil is slaboſti rod. ed. zhloveske ǀ kadar is slabosti rod. ed. v'greh ſi padel ǀ kadar s'ſlabusti rod. ed., ali pak s'nemarnosti greshij ǀ kadar greshè s'slabusti rod. ed. nijh nature ǀ s' ſvojo Boshjo miloſtio zhloveski slabuſti daj. ed. sanasha ǀ de bi ſe moij ſlabuſti daj. ed., inu proshni poterpeshlivu n'hotel iskasat ǀ od leteh G. Bug ne teria deſſetino tiga poſta, videozh nyh veliko slabuſt tož. ed., inu bolesan ǀ vener mu oſtane ſlabust tož. ed. te k'hudimu nagnene nature ǀ de ſi lih takushno ſlabuſt tož. ed., inu shalost pozhuti ſerzhnu gori ſtopi ǀ Kadar bi ti taisto tuojo slabust tož. ed. tuojo nezhistost ſpovedala ǀ vaſha muzh, inu sdrauie bo v'ſlabust tož. ed., inu v' bolesan ſe preobernila ǀ satorai ga je bil sapustil v'niegovj slabuſti mest. ed., de Philistery so ga bily premagali ǀ obena druga nemore osdravit bolnika s' veliko urozhino, inu slabuſtio or. ed. obdaniga
tepsti -pem nedov. 1. tepsti, tudi metaforično kaznovati: satorai yh saznhe neuſmilenu tepſti nedol. ǀ kadar bi jo bila imela kregat, inu tepsti nedol., ſi ſe ij ſmejala ǀ popade shibo ga sazhne sheshkat, inu tepsti nedol. ǀ sapovei Adriana neuſmilenu tepſt nedol. ǀ Kadar te nepametne shivine bi sazhel s'suojo palzo tepst nedol. ǀ ti njega kregash, tepesh 2. ed., inu lon okratish ǀ kadar levu vidi, de pſa eden tepe 3. ed. ǀ ga tepe 3. ed. s' revami, inu nadlugami ǀ kadar jo najde, jo netepe +3. ed., nekrega ǀ my yh shiher tepemo 1. mn., ſekamo, deremo, s'nogami po nyh hodimo ǀ yh Kregate, yh tepete 2. mn., inu shtrajfate ǀ s' rokamy mene tepeio 3. mn., s' nogami me ſuvaio ǀ Krajly s' ſvojo laſtno rokò ludem darove talaio, ali nikuli obeniga Samy netepò +3. mn. ǀ Vſemi tedai ti offertni te shibe, tepi vel. 2. ed. Chriſtusa ǀ tepite vel. 2. mn. ga mozhneshi, vdarite ga mozhneshi ǀ aku pak supet bote nepokorni, nepresherni, bom supet shibo vſel, inu vaſſ tepel del. ed. m ǀ hudizha ſta djala, ſa tiga volo do vekoma bomo tebe tepla del. dv. m ǀ Bodo mene isdali Ajdom, inu bodo mene ſaſramovali, inu tepli del. mn. m ǀ So tekle shene, ter so jo teple del. mn. ž 2. izganjati, gnati: sazhne vſe taiſte is Tempelna tepſti nedol. ǀ kadar ludje ſo shlishali, de resniza je v'meſtu pershla ſe ſo zhes njo ſerdili, inu tekli taiſto is meſta tepſti namen. ǀ danas Sam Bug te ludy v' Templi tepe 3. ed., inu vun goni ǀ nihdar nej ſim shlishal, ali bral, de bi Sam Bug s' ſvojo roko ludy tepel del. ed. m, inu podil is Templa ǀ taku tvoi exempel bo vezh pomagal, kakor de bi yh v' Zerku gonil, inu tepil del. ed. m
ucrkniti -nem dov. crkniti, poginiti: raunu kadar imà vzerknit nedol. ozhy odpre ǀ kadar pak samerka de ima vzerkent nedol. ǀ sapovej kazhi, de ima uzerkent nedol., kar prezej uzerkne 3. ed. ǀ riba rajshi vzerkne 3. ed. ǀ ble ſo shaloſtni, kadar ym en koin v'zerkne 3. ed., kakor kadar ym shena umerie ǀ shiher puſtimo, de od lakote vzerkneio 3. mn. ǀ bosh vuzerknil del. ed. m, potle bò tebe oderl, kosho vſtrojl, inu jo predal ǀ njega blishni je shaloval svojga vola, kateri mu je bil vzerknil del. ed. m ǀ nej hotel vezh jeiſti, dokler je bil od lakote uzerknu del. ed. m → crkniti
vaš -a zaim. vaš: aku Bug bode vash im. ed. m priatel, obeden vam nebode mogal shkodit ǀ s'dreviom ſe guantate kakor vaſh im. ed. m ozha Adam ǀ vidite de vaſs im. ed. m blishni je v'jamo tiga bushtva padil ǀ moi Ozha Nebeſhki bo vaſsozha im. ed. m+ ǀ nezh vam nej pomagala vasha im. ed. ž martra ǀ taku bode vaſha im. ed. ž dusha shivela ǀ vashe im. ed. s terpleine je kakor terplejne teh Puszhaunikou ǀ vaſhe im. ed. s isvelizhejne ſe vgmera ǀ vſe vaſse im. ed. s dellu, inu skerb je sebstojn ǀ zhaſtite nedolshnoſt vashiga rod. ed. m Patrona S. Sebaſtiana ǀ zhe ſe n'hozhete shonat vaſhiga rod. ed. m blishniga ǀ krish pride s'roke vaſiga rod. ed. m vſmilenega Ozheta Nebeskiga ǀ od voshiga rod. ed. m blishniga ǀ sa isvelizhenje vashe rod. ed. ž boge dushe ǀ vſe letu faleinje vidi sapjſsanu v'Bokvoh vaſhe rod. ed. ž vejſti ǀ poſsoda vashiga rod. ed. s serza je umadeshena ǀ je ſam sadosti bogat, inu nepotrebuje vaſhiga rod. ed. s blaga ǀ s'kuſi skushnave, inu ſlabuſt vaſſiha rod. ed. s meſsa ǀ ſte tudi dolshni vashimu daj. ed. m duhounimu Paſteriu pokorni biti ǀ bote della vaſhimu daj. ed. m ſtanu potrebna doperneſli ǀ Vy nejſte pokorni Bogu uoshimu daj. ed. m Nebeskimu Ozhetu ǀ Berite k'vashimu daj. ed. m shpotu, kaj Ariſtoteles Ajd ſapiſanu je puſtil ǀ Tezite vſe greshne sgrevane dushe k'vaſhimu daj. ed. m G. Bogu ǀ aku shelite vashi daj. ed. ž dolshnusti sadosti ſturiti ǀ nepameti vaſhi daj. ed. ž ſe nemore prezhudit ǀ G. Bug v'tej Zerkvi bo ſvoje Svete ozhy odperte k' vashi daj. ed. ž pomozhi, inu vshesha k'vashi daj. ed. ž proshni imel ǀ obene pomozhi vashimu daj. ed. s ubushtvi nenajdete ǀ britko martro taushenkrat ſte ponovili, inu k'vashimu daj. ed. s tovarshtvu djali ǀ kadaj bote vash tož. ed. m dolg plazhali ǀ vsimite vaſh tož. ed. m fazonetel ǀ Vejm de ſposnate ſamy de ſte vaſſ tož. ed. m jeſik greshnu nuzali ǀ Kadar v'ſpuvidi bi rash tož. ed. m greh samulzhali ǀ gledajte v'vash tož. ed. m arshat ǀ jokajte ſe zhes vashiga tož. ed. m ži. blishniga ǀ jest bodem ushe utalashil vaſhiga tož. ed. m ži. Gospuda ozheta ǀ obena spisha nepride na vasho tož. ed. ž miso de bi jo vam Bug neposlal ǀ vaſho tož. ed. ž miſsu v'Nebu polsdignite ǀ kadar bi eden v'vasho tož. ed. ž shtalo prishal ǀ de vejter nebò v'uasho tož. ed. ž kambro prishal ǀ sa vashe tož. ed. s telu ǀ nezhista miſal na vaſhe tož. ed. s ſerce ſede ǀ pobulshajte per zajtu vaſse tož. ed. s greshnu shiveine ǀ ſte takushne hude shelje v'vashe tož. ed. s ſerze perpustili ǀ morebiti de v' vashim mest. ed. m nej ſtrup ǀ aku bote shiveli po vaſhim mest. ed. m stanu ǀ v' uaſhem mest. ed. m nepekoju, inu ſupernoſti ǀ ene muhe, ali komarja nemorite en fertilz vre na vashom mest. ed. m obrasu terpèti ǀ koku ſte v'vashim mest. ed. m duhounim ſtanu shiveli ǀ shivèti po vashi mest. ed. ž hudi naturi ǀ nej bodi po vaſhi mest. ed. ž voli ǀ obeniga madeſha na vaſshi mest. ed. ž dushi nebote imeli ǀ Prau imate de eniga takushniga poſla v'vashi mest. ed. ž hishi neterpite ǀ Morebiti de shelite myr v'vaſhi mest. ed. ž hishi imeti ǀ v'uashi mest. ed. ž pak hishi vſy ſo sdravi ǀ vſy v' vashim mest. ed. s ſerzi ſte veſſeli ǀ v'vashim mest. ed. s teleſſi ſnoſite fantizhe, inu dekelze ǀ zhednu, inu ſnaſhnu prebivalſhe mu bote v'vaſhim mest. ed. s ſerzu perpravili ǀ de bi imeli letu S. Ime ſareſanu v'uashem mest. ed. s ſerzu ǀ hualo, inu zhast Boshjo v'uaſhshim mest. ed. s ſerzu imèite ǀ de bi ſe nad vashim or. ed. m grehom pohushali ǀ jeſt s' vashem or. ed. m Predicantem hozhmo v' ogin pojti ǀ bote pred vaſhom or. ed. m podvershenom folkom mogli rajtingo dati ǀ s'vaſhim or. ed. m offertnim, inu nezhistim guantom ǀ na morij ste s'veliko vasho or. ed. ž muio nenuznu ribe lovili ǀ s' vaſho or. ed. ž miſlio ǀ prezej pojte s'vasho or. ed. ž drushbo vzerku G. Boga sahvalit ǀ zhe vy dua s' vashim or. ed. s blagam bote eno Zerku puſtila ſidat ǀ G. Boga s'vaſhim or. ed. s greshnim shivejnom ſte reſerdili ǀ de s'vashim or. ed. s truplom nebote drugim pohushajna dale ǀ Kadar vashi im. mn. m hlapzi, inu dekle, vaſhi im. mn. m delauzi, inu Kmety vasho sapuvid prelomio ǀ vaſhi im. mn. m Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene ǀ vaſhij im. mn. m Glavary sdaj morio od vaſhiga veliziga prehodiſha rajtingo dati ǀ vashe im. mn. ž ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka ǀ aku n'hozhete, de vaſhe im. mn. ž strele is Katerimij shelite vaſhiga blishniga ranit, nebodo ſe ſupet zhes vaſs obernile ǀ vasha im. mn. s della ſo drevia, inu vy ſte ſemla is katere rasteio ǀ sa volo vashih rod. mn. nasramnih, inu Klafarskih beſsedij ǀ odpushajne vaſhih rod. mn. grehou bodete doſegli ǀ sa odpushajne vaſhyh rod. mn. grehou ǀ po shelah hudih vashijh rod. mn. pozhutku ǀ shenin vaſhijh rod. mn. dush nebode sa letu vedal ǀ sa nuz vasheh rod. mn. dush ǀ jokajne vaſhih rod. mn. ſtarisyh, ſolſe vash rod. mn. shenih, inu otrouk ǀ nihdar ene riſnizhne beſsede s'vaſhih rod. mn. vſt nej bilu shlishat ǀ Kar vij otrozij sdaj sturite vashim daj. mn. starishim ǀ hozhte vashijm daj. mn. hudim shelom ſe super postavit ǀ vſe vashe tož. mn. m ſaurashnike s'poterpeshlivostio bote premagali ǀ bote lahku premagali vaſhe tož. mn. m skriune ſaurashnike ǀ kadar bi eden vaſse tož. mn. m vuoly v'ſvoj uſs vpregil ǀ uashe tož. mn. m otroke uſeſkuſi hudizhu ysdaiete ǀ vashe tož. mn. ž dushe pogobiti ǀ Obriſhite vaſhe tož. mn. ž ozhij ǀ uashe tož. mn. ž duſhe bo hudizhom zhes dal ǀ Dokler ſte v'grehoh vaſhe tož. mn. ž/s lejta dokonzhali ǀ timu h'zhasti offrajte vſe vasha tož. mn. s della ǀ nejste obene manunge imeli njemu s'kusi vaſha djajna tož. mn. s dopasti ǀ po vashih mest. mn. sheljah, inu nori glavi ǀ po vaſhih mest. mn. Kratkih zhaſsoh hodite ǀ v' vashyh mest. mn. bolesnah ǀ bodite li poterpeshlive v' uaſhijh mest. mn. reuah ǀ shiher uſijh uashyh mest. mn. skushnauah bote s'Dauidam rekli ǀ morete gorezha ſvetila v'vashih mest. mn. rokah derſhati ǀ v'vaſhih mest. mn. potrebah ſturite Kakor David ǀ v'vaſhyh mest. mn. potrebah vam pomagaio ǀ Aku hozhete ſe pogovariat, ſe ſmejati, inu norzhie tribat, ſturite v'uashih mest. mn. hishah ǀ neponovite vezh s' vashimi or. mn. grehy to vojsko ǀ s' vashmi or. mn. grehi ſte moj pravizhni ſerd resdrashili ǀ imate Mario Divizo v'Nebeſsyh pred vaſhimij or. mn. ozhmy ǀ kakor de bi s' vashmy or. mn. ozhmi vidili ǀ de bi vaſs rèshil prèd vaſhimi or. mn. ſaurashniki ǀ zhe nebote talali s'vashimi or. mn. ſtarishy ǀ by rady takrat s'S. Mario Magdaleno s'vaſhimy or. mn. ſolſsamy noge Christuſhave oprali ǀ nuzh, inu dan s'vaſhmy or. mn. Bukuomy rajtingo delate
zamerkati -am dov. 1. opaziti: tadu, ali madesh na njeh obrasu, ali shivotu bi mogle samerkat nedol. ǀ samerkam 1. ed. taku v'novim, kakor v'starim Testamentu de cilu zhudna jmena, inu podobe ſam ſebi da ǀ Try ſorte bolesni samerkam: 1. ed. rane, shlake, inu gnoine bule ǀ ſamerkam 1. ed. tudi veliku lulke, de ſi lih G. Bug je tu lepu ſeme pſhenizhnu ſejal ǀ Kar samrkam 1. ed. de ſe je bilu sgodilu Iſaku ǀ jest nesamerkam +1. ed. de bi kej en velik greshnik bil ǀ samerkash 2. ed. de je ukradenu blagu, ga Kupish ǀ nesamerkash +2. ed., de ſam ſebi nasdrauy, dushe, inu teleſſa shkodish ǀ samerka 3. ed. Capitan de ta ſreberna skleda je njemu ukradena ǀ Lyranus ſamerka 3. ed. de leta je bil en velik zudesh ǀ moremo v'shpegu nashe vejsti dolgu zhaſsa ſe gledat, inu shpeglat de sledni madesh, sledni greh samerkamo 1. mn. ǀ ſamerkamo 1. mn. kaj S. Piſſmu govorj ǀ Aku vy samerkate 2. mn., de vashe shitu na skedni sazhne gniti ǀ takrat ti povableni samerkajo 3. mn., da taistim levom sobi ſo bilij polomneni, inu parkle odſekane ǀ samerkaio 3. mn. de niega Serce, per Boshij Martri, pred Katero je vſelej molil, je viſilu ǀ Naturaliſti ſamerkajo 3. mn. ǀ raunu leto resnizo je samerkal del. ed. m Caietanus ǀ S. Auguſtinus je ſamerkal del. ed. m ǀ kakor lepu je sàmerkal del. ed. m S: Chrysostomus ǀ Kakor s. Bernardus je bil semerkal del. ed. m ǀ kadar je bila samerkala del. ed. ž de jest ſim bil sazhel greshnu shivèti ǀ ſledniga od glàve, do noge pogledala, inu vſe tadle samerkala del. ed. ž ǀ kadar je ſamerkala del. ed. ž, de katera je bila prevezh nepoſajena ǀ ſe boijm de bi nesamerkala +del. ed. ž, de eden h' meni v'vaſs hodi ǀ ta dua Gospuda ſta letu samerkala del. dv. m ǀ bote samerkali del. mn. m, de ta S. Arznja od G: Boga nam dana, osdravi vſe bolesni nashe dushe ǀ kadar ſo pak ſamerkali del. mn. m, de je dellauen zhlovek, ſo ga v'mejſtu vſeli ǀ Ste samerkale del. mn. ž Nem. Nem., de ſim djal, de leta shlahtni Belzoar, ſe more drobnu ſtauzh, inu veni ſerzhni vodi vſeti 2. zapomniti si: Ner poprei imate samerkat nedol., kaj je pohujshaine dati ǀ slasti letu imajo samerkat nedol. leti, kateri kumaj enkrat, ali dvakrat v'lejti gredo h'Spuvidi ǀ imajo ſamerkat nedol., de kadar eden en ſmertni greh doperneſse, takrat sgubi vſe njega dobra della ǀ Ner poprei imate ſamerkate nedol. Nem. Nem., kaj ſaſtopim ſa leto beſſedo: gnada, od katere bom govuril ǀ vy ſamerkate 2. mn. fable, fatti, rajtinge, inu praude ǀ njeh rajtingo zhistu, inu fliſsnu samerkajo 3. mn. ǀ nej tvoje imè hudizhi samerkaio 3. mn. ǀ samerkaj vel. 2. ed. dobru kaj pravi S. Hieronymus ǀ ſamerkai vel. 2. ed. ò greshna dusha ǀ Samerkai vel. 2. ed. Prerok moj ǀ Samerkajmo vel. 1. mn. Nem. Nem. dobru leto arznio ǀ samerkaimo vel. 1. mn. kaj pravi S. Paulus ǀ samerkajte vel. 2. mn. to skriunust ǀ ſamerkajte vel. 2. mn. Nem. Nem. kaj pravi S. Grogor ǀ Samerkaite vel. 2. mn. Nem. Nem. tu andohtlivu premishluvajne S. Bonaventura ǀ Samerkejte vel. 2. mn. ǀ H' poterdejnu lete resnize, samerkajie vel. 2. mn. ǀ de bi leto hiſtorio dobru samerkal del. ed. m ǀ de bi s'kusi letu samerkali del. mn. m, de aku hozhemo mij v'Nebu priti, imamo nikar li ſamu perje te vere imejti, temuzh tudi ſad tega dobriga della → merkati
zgrevati se -am se dov. skesati se: nihdar ſam od ſebe bi ſe nebil mogal sgrevat nedol., spokorit ǀ ſi dolshan zhes tvoje grehe ſe ſpokorit, inu ſgrevat nedol. ǀ ta greshna shena ſe taku hitru sgreva 3. ed., inu pobulsha ǀ kakor bo vidil, de ſe sgreva 3. ed. moi ſourashnik bo njemu odpuſtil ǀ zhe ſe sgreua 3. ed., spokorj inu pobulsha G. Bug njemu odpuſtj ǀ Zeno ſe zhes ſvoje grehe ſgreva 3. ed. ſe ſpovej, oblubi pobulshat ǀ ſe prestrashimo, inu zhes nashe grehe s'grevamo 1. mn. ǀ sakaj ſe tedaj nesgrevate +2. mn., inu nespokorite dokler zhaſs imate ǀ takrat nehajo od grehou, inu ſe sgrevajo 3. mn. de ſo G. reſhalili ǀ nei ſe zhes ſvoje grehe sgreuaio 3. mn. ǀ sgreuaiſe vel. 2. ed., inu s' Svetem Paulam, kadar ga je bil is kojna vergal, rezi ǀ s'grevajmo vel. 1. mn., inu s'pokorimoſe zhes nashe pregrehe ǀ sgrevajte ſe vel. 2. mn., inu spokorite ſe de supet vasho lepo zhlovesko podobo bodete vudubli ǀ s'grevajteſe vel. 2. mn. zhes vashe grehe ǀ k'sadnimu ſe je bil sgreval del. ed. m, inu Christuſa je proſsil de bi ſe vreden ſturil na njega ſpumnit ǀ h'ſadnimu ſe je bil ſgreval del. ed. m ǀ kadar is slabosti v'greh ſi padel ſi ſe sgreual del. ed. m, spokoril, inu spovedal ǀ Magdalena, je bila ſvoje pregrehe posnala, inu zhes taiſte ſe sgrevala del. ed. ž ǀ kadar pak je vidil de ſe je ſgrevala del. ed. ž enu lepu imè je bil nij dal ǀ na ſvojo posledno uro nej gnade imela, de bi ſe bila sgreuala del. ed. ž ǀ britku bo tebi, zhe sdaj ſe nebosh spokorila, inu sgreuale del. ed. ž zhes tvoje grehe ǀ vender ſe nej ſo sgrevali del. mn. m ǀ de bi ſe ſposnali, inu ſgrevali del. mn. m ǀ bi guishnu ty greshni ſe sgreuali del. mn. m, inu pobulshali ǀ kakor ſe bomo my prau sgrevalj del. mn. m, inu k' G: Bogu obernili ǀ aku ſe ne bomo pobulshali, s'grevali del. mn. m, inu SpoKorili ǀ nikar ſe neprenaglio, de bi potle ſe nesgrevali +del. mn. m ǀ Taiſte duei sheni je reis, de ſo greshnu nesramnu shivele, ſo ſe pak spovedale, inu sgreuale del. mn./dv. ž ǀ kadar v' tem ajdouskim meſti Tyro, inu Sidon bi ſe takorshne zhuda bile sgodile, kakor per vas, one bi ſe bile sgrevale del. mn. ž, inu ſpokorille → grevati
zmisliti -im dov. 1. pomisliti: kadar zhes dan ſte perſileni dellat de nemorite na isvelizheine vaſhe dushe ſmislit nedol., inu vaſho molitvu dopernesti ǀ Kadar kuli jeſt ſmislim 1. ed. na letu kar piſſe Vincentius Belvacenſis od Svete Marte ǀ ty neverni Ajdje ſo diali, de Bug neskerbi, inu nesmisli +3. ed. na lete semelske rezhy ǀ kadar kuli smislio 3. mn., de ſo boshie sapuvidi prelomili ǀ Kadar kuli je na njega smislil del. ed. m, vſelej je dial ǀ de bi vidila hisho gorèti, bij ſe nesmiſlila +del. ed. ž de bi pomagala gaſiti 2. izmisliti si, domisliti se: vſe tu hudu Kateru more smiſlit nedol., zkes nijh govorij ǀ v' katerim ſe ſapopade vſe kar dobriga, inu nuzniga ſe more ſmiſlit nedol. ǀ kar hudiga, strashniga, inu shkodliviga ſe more smislit nedol. ſe usdigne zhes taistu mestu ǀ ta katiri vekshi norzhie ſmisli 3. ed., inu triba, pametnishi je shtiman ǀ Lucifer je ſmislil del. ed. m eno kunshtno visho ſvoje rihte sabelit ǀ Sa tiga volo hudizh je ſmislil del. ed. m, inu navuzhil ludy pleſſat ǀ kateri je bil ſmiſlil del. ed. m lashye ǀ Ali gdu je leta pleſſ smiſlil del. ed. m, inu navuzhil vaſſ ǀ nej faratarje de bi jo nesmislil +del. ed. m ǀ pishe Cicero, de goſtij ludje ſo bily ſmislili del. mn. m, sa tiga urshoha volo, de bi veliku priatelnou ſi sadobili → izmisliti si/se
Apolo -a in nepreg. m osebno lastno ime Apolon: Bug Apollo im. ed. slednimu zhloveku je dal karkuli je niega proſsil ǀ ena kambra pak je bila, Appolo im. ed. imenovana ǀ Apollo im. ed. pak bi djal, de tu nar potrebnishi, inu zhestitishi je dobru suojmu blishnimu sturiti ǀ nehualite vashiga Boga Apolla rod./tož. ed. ǀ Tempel Boga Apollo rod. ed. je imel ſtu urat ǀ gre … Bogu Apollu daj. ed. offruati ǀ vprasha Apolla tož. ed. in Appoline cit. abl. v Apolonovi sobi: samerkajte kaj Plutarcus pishe od krajla Luculla, de leta krajl v' ſvoim duoru je imel ene gvishne kambre, v' katerih je goſtarje raunal ſvojm Priatelnom, ter uſaka kambra je imela ſvoje laſtnu imè, inu na leteh kambrah je bilu sapiſſanu kulikajn riht ſe ima perpravit, kadar v' taiſti kambri ſe imà jeſti; ena kambra pak je bila, Appolo imenovana, kadar krajl je djal jeſt hozhem jejſti v' tej, ali uni kambri, taku kuhary ſo vshe vejdli kulikajn riht imajo perpravit, kadar pak je djal, de bò jedil in Appoline, takrat vſe kar ſo snali, inu samogli, ſo perpravili, sakaj in Appoline je goſtil te ner lubshi priatele ǀ G. Bug ga je goſtil in Appoline Apólon, gr. Ἀπόλλων, lat. Apollō, bog prerokb, pesništva, umetnosti, dneva in sonca
Avgustus -t(us)a m osebno lastno ime Avgust: Ceſſar Auguſtus im. ed. je skushal perpravit venu nepravizhnu, inu greshnu dellu Demetria Rimskiga Gospuda ǀ Augustus im. ed. pak je djal, de tu nar nuznishi je zhloveku, kadar ti drugi ga shtimajo, inu zhastè ǀ od Ceſaria Auguſta rod. ed. ſe bere ǀ kadar Marcus Antoninus je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta rod. ed. Iudiusa Rimskimu folku ǀ Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta rod. ed. shena ǀ Je edn mislil koku bi on mogal na kratkem eno veliko zhaſt, inu hualo dati Ceſſarju Auguſtusu daj. ed. ǀ zhudnu, inu lushtnu je bilu vidit, kadar Ceſarja Mark Antona shtirinaiſt levu; Ceſarja Augusta tož. ed. shtirideſset Slonu … po Rimi ſo te Ceſarje pelali 1. Oktaviján Avgúst, lat. Octāviānus Augustus, rimski cesar (27 pr. Kr.–14. po Kr.), vnuk Julija Cezarja 2. Gáj Júlij Avgúst, lat. Caius Iulius Augustus, rimski cesar (42–38 pr. Kr.)
dejati dem dov. 1. položiti, postaviti: tu hudu djaine nashe imamo dobru premislit, inu na vago djati nedol. ǀ je bil sapovedal oſsemdeſset taushent purgarju ob leben djati nedol. ǀ ſapovej Joannesa v'jezho diati nedol. ǀ Hercules sa vola ſvoje lube je bil ſvoje oroshje prozh djal del. ed. m ǀ ſo ga bily ſveſali, ozhy sderli, v'keho djali del. mn. m ǀ Arzati ſo bilij njega truplu gori djali del. mn. m, de bi vidili Kaj s'eno bolesan je imel 2. narediti, storiti: karkuli vejſte de sheni shal dei 3. ed., letu vſak dan v'ozhij ij mezhete ǀ Ah kaku shal dej 3. ed. unimu ozheti, kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino je vidil, je njemu shal djalu del. ed. s 3. reči: En Sloveniz pak je djal: del. ed. m Rajshi ſe hozhem puſtiti sadavit, kakor v' jezho poſtavit ǀ hudizh ie dial: del. ed. m Puſtiteme nej ga vtopim ǀ ta Nebeski shenin je djall del. ed. m ǀ ena shena je prutu njemu savupila, inu je djala del. ed. ž ǀ liſiza je dialla del. ed. ž, nej zhaſs sdaj ſe fopat ǀ figovu drevu je djalu del. ed. s k' nym ǀ hudizha ſta djala del. dv. m, ſa tiga volo do vekoma bomo tebe tepla ǀ Takrat hudizhi bodo djali del. mn. m, O pravizhni Rihtar ǀ shlahta bodo djali del. mn. m de terbei testament ſturiti ǀ vſy ſò diali del. mn. m, de Epheſtion je bil ureden s' Krajlevo Krono Kronan biti ǀ Te fardamane dushe … bodo djale del. mn. ž ǀ na vuſs glaſs ſo Christuſa zheſtile, inu Ajdom diale del. mn. ž ǀ ſo djala del. mn. s driveſſa k' vinski terti dol dejati pustiti: ſhuſhter ima dol djati nedol. ſvojo shublo, shnider ſvojo ijglò skozi dejati premagati: Leta je bil en velik kuartaperz, ter per kuartajnu vſe skuſi je djal del. ed. m žal dejati biti hudo: letu je taku shal djalu del. ed. s Amanu, de nej bilu rezhi, de bi ga mogla potroshtat ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino je vidil, je njemu shal djalu del. ed. s
en1 ena štev. en: en im. ed. m Angel je mozhneishi kakor vſy ludje ǀ ſe nenajde li ena im. ed. ž ſama Pershona de bi bila proſsila sa dusho ſvojo ǀ enu im. ed. s letu je preteklu ǀ enu im. ed. s lejtu imà 365. dny ǀ eniga rod. ed. m ſamiga nepriatela ſe boijm ǀ netroshtaj ſe do vekoma ene rod. ed. ž ſame kapelze ǀ ti tudi unimu ubushizu ene rod. ed. ž droftine Kruha nej ſi hotel dati ǀ s'ene rod. ed. ž ſklede ſta jedila ǀ Kumaj edn s'eniga rod. ed. s Meſta, inu Kumaj dua s'eniga Roda rod. ed. m bodo prishli v'tu Nebeſhku Meſtu ǀ hlapez nemore, kakor enimu daj. ed. m ſamimu Gospudu vſtrezhi ǀ polovizo daite eni daj. ed. ž sheni, to drugo tei drugi ǀ raishi kakor en tož. ed. m ſam dan v' vizah terpeti ǀ Sakaj pustite tedaj pretezhi en tož. ed. m dan, en tož. ed. m teden, en meſsiz, inu cilu enu tož. ed. s lejtu ǀ poprej bi imel iſvolit vſe te, kakor ven +tož. ed. m ſam greh s'miſlio pervolit ǀ try ſvoje hzherij nan +tož. ed. m dan skuſi martro S.S. TROYZI je bila offrala ǀ eno tož. ed. ž ſamo kapelzo proſsi ǀ ſvojo erbszhino je bil predal s'eno tož. ed. ž ſkledizo lezhe ǀ nej nesramnosti de bi s'eno tož. ed. ž krono, s'erdezh slati ne sturil ǀ inu pſy … s'eno tož. ed. ž kust, hualeshni ſe iskasheio ǀ Lushej bi bilu cell ſvejt veno +tož. ed. ž peſt ſtiſnit, ali v' ven tož. ed. m maihen glaſſ zellu morje spravit, kakor popolnama od lete S. Skriunoſti govorit ǀ kadar pak na enem mest. ed. m ſamem glidu sbolj, kakor rekozh, kadar oglushj, ali oslèpi, takrat ſposna kulikajn sdravie nuza ǀ tulikain Angelou je venim +mest. ed. m Chori, de obeden yh nemore ſishteiti ǀ ima vezh mozhij v'enim mest. ed. m perstu Kakor ti v'zelom shivotu ǀ de lahku obenem +mest. ed. m zhaſsu ſe kupzhuje ſa Nebeſsa, inu ſa te potrebne poſvetne rezhij ǀ v eni mest. ed. ž vri vſy bi pomerli ǀ ukupaj per eni mest. ed. ž misi sta jedla ǀ v'eni mest. ed. ž posteli sta ukupaj ſpala ǀ veni +mest. ed. ž uri ſe je vſe v' tem kloshtri preobernilu ǀ ueni +mest. ed. ž mreshj ſe najdeio dobre, inu shleht ribe ǀ nashe lubesni ſo ſerne, Katere na enim mest. ed. s mestu dolgu neostanejo ǀ po moy rajtengi venem +mest. ed. s lejti … ſe pomuiash 192 urr ǀ Sam ioſve s' enem or. ed. m tovarsham ǀ s'eno or. ed. ž ſamo beſedo je stuaril vus volni ſvejt ǀ Gregor Agrigentius s' enem or. ed. s perſtem ſledno boleſan je pregnal ǀ ſo yh bilij pred enem or. ed. s letam ſamerkali ǀ s' enim or. ed. s tvojm ozheſſam eden m eden: enkrat te ſedem modri tiga sueta ſe ſo ukupaj nashli, eden im. ed. je te druge vuprashal ǀ eden im. ed. taistih je na ſmertni poſteli leshal ǀ jest ſe neboijm drugiga, semuzh eniga rod. ed. nepriatela mojga ǀ ta prava lubesan ſe nemore najti per enimu daj. ed. ſamimu ena ž ena: ta nepametna shivina … ena im. ed. ſe vſmili zhes to drugo, kadar v'potrebi vidi ſvojo gliho
govoriti -im nedov. govoriti: mu sazhne od te duhoune arznie govorit nedol. ǀ Kumaj en otrok sazhne govorit nedol., inu she sna popolnam lagati ǀ Iest vam ſim bil sapuvedal, de bi neimeli lagati, temuzh riſnizo govoriti nedol. ǀ od drugiga nesnash gouorit nedol., inu miſlit ǀ imamo reſnizo goverit nedol. ǀ kadar bi edn shal s' Ceſſariam govorit namen. ǀ sakaj jest govorim 1. ed. od Angelou, inu od Svejsd ǀ krotku pruti nij gouorish 2. ed. ǀ kadar s'enem zhlovekam govorish 2. ed. ǀ kadar govori 3. ed. tudi ti gluhi ga poshlushajo ǀ S: Lukesh govorij 3. ed. rekozh ǀ s'kusi Ieremia Preroka govory 3. ed. ǀ pred Rihtariam sa tebe gouori 3. ed. ǀ taku govorji 3. ed. Euſebius ǀ Syn Boshy govorj 3. ed. od poſta ǀ kakor ozhitnu gouorij 3. ed. S. Paulus ǀ h'G: Bogu ſe oberne, inu govorjj 3. ed. ǀ v'imeni katerih S: Paulus gavori 3. ed. ǀ Poshlushaite vy, kaj vam govari 3. ed. ta Vuzheni Pater Diez ǀ is Nebeſſ nam govarj 3. ed. ǀ kadar eden lagà, reſnize negovori +3. ed. ǀ dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita 3. dv. ǀ kaj mi govorite 2. mn. od molitvi, jest obene nesnam ǀ oni govorè 3. mn. od Christuſa kakor de bi nesnan bil ǀ nepravi de govore 3. mn., temuzh de shkripajo, inu zuilio ǀ njemu od groba gouorè 3. mn. ǀ Resnizo tudi goverè 3. mn . tij kateri pravio de lubesan je en neuſmilen Trinog ǀ nikoli od tiga ym negovorè +3. mn. ǀ folsh piſma delaio, inu krive beſsede govorio 3. mn. ǀ Nikar taku negovori +vel. 2. ed., nikar nezagaj ǀ negovorimo +vel. 1. mn. s' obenem zhlovekam ǀ Li govorite vel. 2. mn., inu nikuli nemolzhite ǀ negovorite +vel. 2. mn. v'takushni vishi, temuzh poshlushajte kaj pravi S: Chryſoſtomus ǀ resnizhnu je govuril del. ed. m Oleaſter ǀ G. Bug je h' Preroku Ezechielu govoril del. ed. m ǀ bom dallei s'gnado Boshjo gouril del. ed. m ǀ ſledni po navadi ſvoje deshele bo gouuril del. ed. m ǀ Iest na rezhem de bi prau na bil gouvoril del. ed. m uni kateri je dial ǀ od tiga prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga dalej bom Nem. Nem. govurl del. ed. m ǀ resnize bi negovuril +del. ed. m ǀ s'ſnaminom shnimij je govorila del. ed. ž ǀ hozhe de bi s'obenem negovorila +del. ed. ž ǀ cellu meſtu od nje lepote je govorilu del. ed. s ǀ de bi resnizo negovorili +del. mn. m ǀ my bomo od vaſhiga veſselja govorili del. mn. m ǀ tu kar sdaj ſmo gouorili del. mn. m
iti grem dvovid. iti: sapovej de bi imeli jet nedol. gledat ǀ jest ſe od vaſs lozhim, inu v'Nebu grem 1. ed. ǀ pod drugiga Firshta gresh 2. ed. prebivat ǀ kam grèsh 2. ed. ò Abraam ǀ potle gre 3. ed. sa pomozh ga proſsit ǀ S: Ierni grè 3. ed. v'Armenio ǀ Nej gré 3. ed. sdaj en bushiz dua vineria enimu bogatimu shenkat ǀ en mernik shita ym poslu negrè +3. ed. ǀ nikuli desh negre +3. ed. ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi de nagrè +3. ed. k'S. Mashi ǀ tergre +3. ed. ſa nje shtimo ven borsht ǀ inu vſem hudu grède 3. ed., dokler ta kuga po desheli ludy morj ǀ leta dua Jogra greſta 3. dv. sa Chriſtuſam ǀ s'pravo andohtio, inu pohleunostio gremo 1. mn. v'Cerku ǀ My negremo +1. mn. molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit, inu opraulat ǀ po kai greſte 2. mn. v Cerku ǀ Vy grèſte 2. mn. v'Cerku vno, inu letu gledat ǀ sa ſledno majhino rejzh greste 2. mn. toshit ǀ vſtanete, greshte 2. mn. v' Zerku, ter v' vashim ſerzi taiſte greshne della premislujete ǀ ty domazhi gredo 3. mn. v'kambro gledat ǀ eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati gredo 3. mn. pozhjvat ǀ prezej gredò 3. mn. gledat, kaj sheli, inu proſsi ǀ beſſede negredò +3. mn. v' uſta, inu v' garlu, ampak noter v' uſheſſa ǀ nikatiri cillu obenkrat k' S. Maſhi nagredò +3. mn. ǀ na tihijm vun je s'njo shal del. ed. m ǀ sdaizi je shal del. ed. m tiakai ſe skriti ǀ je shel del. ed. m ſam gledat ǀ je bil shall del. ed. m v' tajſto kapello molit ǀ hudizh je bil mene omotil, de ſam kjekaj shla del. ed. ž ǀ de bishila +del. ed. ž Iesuſa proſsit ǀ en dan cellu meſtu je s' proceſſio shlu del. ed. s v' to Boshjo vesho ǀ eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu poslu neshlu +del. ed. s ǀ tudi ta dua ſta sapuſtila ſvoj zholn, inu Ozheta, ter ſta sa Chriſtuſam shla del. dv. m ǀ prezei ſo shli del. mn. m v' Tempel Boga Mars sahualit ǀ raijshi ſo shlij del. mn. m vun na nijve orat, koppati, ſe trudit ǀ s' pravo andohtio shly del. mn. m obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga Ieſuſa ǀ Israelske shene ſo njemu nepruti shle del. mn. ž s'zittrami, s' goſli an iti 1. tikati se, zadevati: Raymundus meneozh, de njega an gre 3. ed. ǀ kar an gre 3. ed. teh poſvejtnih, inu teleſſnih rezhy ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep … kadar pak je anshlu del. ed. s teleſsa, je bil pameten je dobru videl, inu ſposnal 2. biti mar: kaj nam an grè 3. ed. ta hudobni, neverni folk ǀ kaj mene an gredo 3. mn. drugi ludje jeſt skerbim ſam ſabe, inu sa mojo hisho gori iti potrošiti se: Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu, stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu del. ed. s iti za iti za: da bi tebi ſa glauo nashlu +del. ed. s Zapis grède je verjetno križanec med gre in pojde, ki se pojavi 3 vrstice višje; → greti2. Zveza an iti je delno prevzeta, delno kalkirana po nem. angehen ‛tikati se, zadevati’; prim. pri Kastelec-Vorencu antizhe, angrè ‛attinet’, mene angrè ‛me concernit’, kai tebe angrè, kai je tebi mari ‛quid ad te?’; → tikati, → vzeti.
izleči1 -ežem dov. 1. izleči: kadar ſleshe 3. ed. ſvoje jejza, taista sakople v'pejſik (I/2, 160) 2. izvaliti: ſamerkajte kar Ariſtoteles pravi od tetize, de kadar sleshe 3. ed. ſuoje mlade (I/2, 143) izleči se izvaliti se: Kadar ty starishy vidio de ty mladi orlizhi ſe slesheio 3. mn. (I/2, 70)
jezditi -im nedov. jezditi: en dan sapovej de imà shnim vun jejsdit nedol. ǀ Obari me. ne Bug, de bi jeſt hotel jeisdit nedol. taiſtiga kojna ǀ jesdi 3. ed. na eni oslici ǀ mimu gauh jeſdi 3. ed., na katerih en zhlovek je viſſil ǀ kadar v' Hierusalem jejsdi 3. ed. ǀ Samurizi kadar jèsdio 3. mn. mimu njeh Tempelna, s'kojna doli ſedeio ǀ mimu taiſte skale je jesdil del. ed. m ǀ Je jeſdil del. ed. m S. Martin po ſimi ǀ kadar ie iejsdil del. ed. m v'Ieruſalem ǀ kodar je JESUS jeisdil del. ed. m ǀ ena kmetushka shena je na enem osli jesdla del. ed. ž
krona -e ž krona, tj. 1. pokrivalo kot znak vladarske oblasti: leta krona im. ed. 72 luken v' Chriſtusavi Sveti glavi je ſturila ǀ namejſti slate krone rod. ed. je bil dal eno bodezho ternievo krono tož. ed. ǀ krone im. mn. vſyh krailou, inu Ceſsarjou ſo enu nezh pruti kroni daj. ed. gnade boshie ǀ Bogu krono tož. ed. s'glave, ſcepter is roke vsame ǀ pred Cerkuio je ſvojo Ceſsarko Crono tož. ed., inu mezh puſtil ǀ sdaj bj krono tož. ed. tyh S. S. Maternikou doſegil ǀ Io krona s'krono or. ed. Nebesko ǀ duej kroni tož. dv. je bil perneſil eno slato, to drugo ternievo ǀ uſe lete krone im. mn. perglihane kroni daj. ed. gnade Boshie ſo raunu, kakor ena iskra perglihana timu rumenimu ſonzu ǀ pred nym pokleknejo, inu njeh krone tož. mn. pred njegove noge poloshe 2. denarna enota: enimu bogatimu pol krone rod. ed. vkrade ǀ cello krono tož. ed. ij shenkat ſe njemu prevezh nesdi ǀ nej nesramnosti de bi s'eno krono tož. ed., s'erdezh slati ne sturil ǀ Ble ſe grimash, kadar sgubish en vinograd, eno nijvo, eno crono tož. ed. ǀ kadar bi eden tebi dall ſtu kron rod. mn. rekozh ſashentai enkrat, taku krone im. mn. ſo tvoje ǀ kadar bi tebi edn shenkal ſtu Cron rod. mn. ǀ oſlova glaua sto kron rod. mn. je koshtala ǀ ta Groff popade Krone tož. mn., ter vſe na gaſſo skuſi oknu vershe ǀ De bi try Crone tož. mn. vudubil ← srvnem. krōne ← lat. corōna ‛venec, krona’ ← gr. κορώνη
lep -a prid. lep: ſilnu lep im. ed. m je bil S. Jerni, de ſi lih taku odert ǀ Nesrezhenu leip im. ed. m gvishnu je bil leta zhloveski pild ǀ sazhne gledat ta lepi im. ed. m dol. ſad, vidi de je lep beu, inu erdezh ǀ leta leipi im. ed. m dol. zhiaſtiti peld je pomenil to zhlovesko naturo ǀ ſe njemu ena ſilnu lepa im. ed. ž Gospa perkashe ǀ kaj s' ena lepa im. ed. ž reizh je leta ǀ Luna nej taku leipa im. ed. ž, de bi ſvoje leipote nesgubila ǀ tu nar nuznishi je tu lepu im. ed. s govorjenie ǀ na ohzet pres lepiga rod. ed. m shenitniga guanta je bil prishal ǀ ti sdej is tuoje lepe rod. ed. ž viſokusti v'blati tega madesha leshish ǀ vſe kar dobriga, lepiga rod. ed. s, inu nuzniga zhlovik shelejti more ǀ kar pak leipiga rod. ed. s, zhedniga, inu huale uredniga vidio per eni perſoni letu samolzhe ǀ vſe kar lejpiga rod. ed. s imà na ſe poſtavi ǀ ſo jo perglihali tej lepi daj. ed. ž Danizi ǀ je bil nij perneſil roshe Nebeske, katere sò tak lep tož. ed. m duh imele ǀ vy ſe troshtate en leip tož. ed. m Svet Konz ſturiti ǀ raunu ta lepi tož. ed. m dol. navuk je bil S. Bernardus suoijm bratam dal ǀ spodbodite vaſhiga lepiga tož. ed. m ži. kojna ǀ ta kateri hozhe eno lepo tož. ed. ž musiko Christuſhu dopadezho sturiti ǀ enu lepu tož. ed. s imè je bil nij dal ǀ Ta shival lammia imenovana ima enu lepù tož. ed. s oblizhe ǀ nej ſò venem lepem mest. ed. m Duori, ampak veni gorezhi hishi ǀ de bi Muſikonte v lepi mest. ed. ž odringi dershal ǀ s'suojm lepem or. ed. m duhom je bila pregnala ſmrad ǀ en gard zhern shivot s'lepem or. ed. m slatem shtukam pokriejo ǀ sklenem s'taistem lepim or. ed. m navukam ǀ S. Chryſoſtomus letu poterdi s'to lepo or. ed. ž pergliho ǀ s' tem lepem or. ed. s ſvitovajnam ǀ obedn s'lepem or. ed. s ozheſſam jo nepogleda ǀ sta dua lepa im. dv. m Angela k'meni prishla ǀ ugleda dua lepa tož. dv. m Fantizha, katere je bil kupil en Rimski Purgar ǀ tamkaj ſo bily ty lepi im. mn. m Pildiki ǀ bote vidili ene fantizhe, kateri ſo lepij im. mn. m kakor Angelzi ǀ nyh Hzhere ſo lepe im. mn. ž, offertnu guantane ǀ de ſi glih ſo lepè im. mn. ž vidit, vener ſo nerodovitne ǀ druſiga nei bilu shlishat po plazahi, inu gaſſah temuzh trobente, goſsli, zitre, bobni, inu leipe im. mn. ž peiſſmi ǀ ſo kakor iabuka Pentapolska, katera od sunaj ſo lepa im. mn. s ǀ Kulikajn lepih rod. mn. mladenizhu, inu lepih rod. mn. Dekelz tebe poshlushajo ǀ en Kranzel s'lepih rod. mn. roſſiz spletem ǀ najde try lepe tož. mn. m slate denare ǀ ſe ſalubio v'shlahtnoſt, v'lepe tož. mn. m guante ǀ more imeti te lépe tož. mn. m Pashete ǀ leipe tož. mn. m Altarie po goſſah dellaio ǀ oblizhe imate Kakor en Angelz, ozhij lepe tož. mn. ž zherne Kakor ena golobiza ǀ k'snaminu te hualeshnosti lepè tož. mn. ž shenkinge v'kloshter ſo bily perneſli ǀ kadar ſvoje lepet tož. mn. ž+ piſsane peruti gleda ǀ je bila navajena po lepeh mest. mn. proſtorneh gradeh prangat ǀ v'lepeh mest. mn., inu v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali ǀ s'suojmi lepimi or. mn. beſsedami sledniga sapele ǀ s' lepimy or. mn. urshohi iskaſal, inu ſvishal primer.> gdu je lepshi im. ed. m kakor naſh zartani Iesus ǀ nèj lepshi rod. ed. ž, nuznishi, inu spodobnishi sapuvidi, Kakor je ta de imamo G. Boga is celiga nashiga serza lubiti ǀ nej bilu lepshi rod. ed. ž Gospodizhine, inu tudi Bogaboyezhishi ǀ Angelzi nej ſo mogli lepshi rod. ed./mn. ž pejſsmi smiſlit ǀ Ena lepa, mlada, zartana vduva, de v' cellem meiſti nei bilu lejpshi rod. ed. ž ǀ lepshiga rod. ed. s inu kushtniſniga della nej na ſvejtu kakor je ta S: Sacrament ǀ de ſi lih veliku lepshi tož. ed. m ſlovenski jesik ſo imeli ǀ Leta urshoh je dober, ali she en bulshi, inu lepshi tož. ed. m samerkajte ǀ de bi ludie lepſhi tož. ed. ž perloshnoſt imeli ſe oskerbeiti ǀ de bi my G. Bogu enu lepshi tož. ed. s ime, inu zhaſtishi Titil imeli dati ǀ tu lepshi tož. ed. s od ſunaj kasheio, tu gershi pak od snotri skrivajo ǀ Daniel, inu njegovi tovarshi samu sozhivie, inu sele ſo jeidili, vener ſo bili lepshi im. mn. m, inu debelishi, kakor taiſti, katiri ſo capune, inu prate jeidili ǀ Plinius pravi, de shenske Pershone zhe lepshi im. mn. ž ſo v'mladoſti garshi rataio v'ſtaroſti ǀ On drugazhi lepshi tož. mn. ž shenkinge je meni shenkal, kakor ſo lete tvoje presež.> Oh Abſolon! ti ſi bil ta ner lepshi im. ed. m v'Iſraelskim krajleſtvi ǀ kateri je ta nerlepshi im. ed. m pildik Nebeſhki ǀ ima enu lepù oblizhe kakor ta nar lepshi im. ed. ž shena ǀ Tu nar lepshi im. ed. s je ſvetloba pres katere vſe je gerdu ǀ naide polno almaro tiga ner lepshiga rod. ed. m kruha ǀ prezej sapovei ta nar lepshi tož. ed. m guant perneſti ǀ sheli vſhivat tu zartanu, inu narlepshi tož. ed. m oblizhe Ieſuſa Chriſtuſa ǀ poſſadite ga na mojga ner lepshiga tož. ed. m ži. kojna ǀ imaio to ner lepshi tož. ed. ž paklensko Gospodizhno perpelat ǀ je shkoda tu ner lepshi tož. ed. s shitu ſeshgati ǀ v'ta nar lepshi mest. ed. m guant ga pusti oblezhi ǀ Iſidora, katera v'ſvoj ner lepshi mest. ed. ž mladoſti je bila Nuna ratala ǀ je vumerla v' nje narlepshi mest. ed. ž mladoſti ǀ bi ſvojo mater zjeral s'to ner lepshi or. ed. ž lepoto ǀ ima ſtu tyh ner lepshyh rod. mn. Dekelz poslati ǀ okadi te ner leipshi tož. mn. m pilde ǀ Kadar nar lepshi tož. mn. ž beſsede zhloveku vuoshzhjo, takrat nar ble ogolufajo ǀ puſti priti Godize, inu te ner Lepſhi tož. mn. ž Dekelze ǀ imate te ner lepshi tož. mn. ž beſsedenjemu dati ǀ te nar lepshideshezhe tož. mn. ž+ vejize vkupaj sbere ǀ de ſi lih slep je te ner lepshi tož. mn. s della dellal shuſi ſoſebno gnado Boshjo le-ta je lepa to ni verjetno: na vuſs glaſs ſe ſaſmeja, ter pravi, leta je lepa de jeſt bom otroke imela, yh nej ſim imela kadar ſim bila mlada, inu yh bom imela v'Staroſti, kir tudi moj Gospud je en ſtari Dediz z lepim zlepa: de nemore nezh s' lepem, inu dobrem opravit ǀ ni s' lepem, ni s' gerdam nemore nezh opravit ǀ Kadar je vidil de nikar s'lepim, nikar s'hudim njo nemore pregovorit ǀ nei mogal slepem io potolashit
manje prisl. primer. manj: Iob inu Angelzi nemorio, te s. ſkriunusti sgruntat, veliku minie bomo mij mogli sgruntat, inu sastopit ǀ aku ſamiga Boga ſe neshonajo, veliku minie ſe bodo vaſs shonali ǀ veliku minje Boguvom bode dopadlu presež.> vſe tu drugu vam bo pervershenu, kadar ner minie ſe bote troshtali ǀ ona odgovorj, ner minie dvejſſeti lejt ǀ kadar nar minje bodò miſlili, bò Bug prishal, inu yh shtrajfal ǀ kadar ner nimie ſe je troshtal → malo
mati -tere ž mati: eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati im. ed. gredo pozhjvat ǀ kakor ena Matti im. ed. lubi ſuoje edinu deteze ǀ ſo saupali v'proshno suoje mattere rod. ed. ǀ jest ſe ne boijm drugu, semuzh moje matere rod. ed. ǀ Vni ſyn ſe osheni, una hzhi ſe omoshij, ſdereio s'ozheta, inu mater rod. ed./mn. vſe karkuli morio ǀ ſvoy Materi daj. ed. je bil puſtil trebuh resprati ǀ Bug je letu sapovedal Ozhetu, inu Matteri daj. ed. ſturiti ǀ Mari Divizi ſvoy narſvèteshi Mateti daj. ed. je napruti shal ǀ Bo una hzhi pres vſiga Konza ſe toshila zhes ſvoio Mater tož. ed. ǀ kadar ta lubi otrok je ſvojo Matter tož. ed. kejkej proſsil ǀ kadar bi ti shena doma per tvojmu Moshu ſtala, inu ti dekliza per tvoji Materi mest. ed. ǀ ſo nashli Detètce s'Mario njegovo Materjo or. ed. red ǀ sestra s'sestro, ſyn s'materio or. ed. ſe prauda, ſe krega, inu ſaurashi ǀ matere im. mn. suoje otroke, ſo kuhale, pekle, inu jejdile ǀ ah neuſmilene takushne mattere im. mn., katere taku poſsabio na dolshnust pruti ſvojm otrokom ǀ vſy taiſti, kateri od bogaboyezhih ſtarih nerodovitnih Mater rod. mn. ſo bily rojeni ǀ kulikain takushnih neusmilenih ozhet, inu matter rod. mn. ſe najde ǀ Angely Matteram daj. mn. ſo bily osnanili nyh porod
misliti -im nedov. misliti: na letu ſe prebudim, ter sazhnem mislit nedol. ǀ ſmertna ura ſe perblishuie, sazhne miſlit nedol. koku bi mogal Nebeſsa vſhivat ǀ potle je bil sazhel misſlit nedol., de je shkoda tu ner lepshi shitu ſeshgati ǀ jeſt mislim 1. ed. koku ſe bo meni godilu ǀ Vſe karkuli jest miſlim 1. ed. ſturiti ǀ Jeſt mislem 1. ed., inu premishlujem ǀ Drugiga nemiſlim +1. ed. ǀ sakaj cilu na letu nemislim +1. ed. ǀ Iest nemiſlem +1. ed. vam s'kusi vuk teh Ajdouskih Piſsariu iskaſat ǀ Ti nuzh, inu dan mislish 2. ed., koku bi mogla olepotizhit tvoje ſmerdlivu truplu s' lepimi guanti ǀ Falish mozhnu, aku letu miſlish 2. ed. ǀ morebiti mishlish 2. ed. spet ponoviti ta, ali uni greh ǀ na drugu sdaj nemiſlish +2. ed., temuzh na pyanost, inu poshreshnost ǀ druſiga nemishlish +2. ed., ampak njega ogolufat, inu faratat ǀ na dolge pak Katere pred Bugam imash nihdar ne spaunish, iuu plazhat na tem ſvejtu ijh namislish +2. ed. ǀ Ta Firshtnia ſe prebudii, inu misli 3. ed. de ſo li ſajne ǀ vener ne miſlli 3. ed. taistih ſe rèshit s'Kusi pravo grevingo, inu poKuro ǀ na isvelizheine te vboge dushe obedn nemisli +3. ed. ǀ G. Bug drusiga nemiſli +3. ed. ampak naſs isvelizhat ǀ Kadar vidi de en drugi Mosh s'njegovo sheno govory, prezej sazhne ſodit, inu miſlit de nezh dobriga nemiſlita +2. dv. ǀ My mislimo 1. mn. de Angel je en lep, shlahten, zhiſt mladenizh ǀ sdaj li na isvelizhejne nashe dushe miſlimo 1. mn. ǀ nemislimo +1. mn. na te teleſſne, inu poſvetne rezhy ǀ kadar vy mislite 2. mn. is ledig v'ſakonski ſtan ſtopit ǀ kar sdaj miſlite 2. mn., inu shelite, tu bote tudi takrat gledali ǀ sdaj druſiga nemislite +2. mn., ampak na vashe garlu, inu trebuh ǀ mislio 3. mn. koku bi mogli ſvojga blishniga ogolufati ǀ v'Cerkvi kaj drugiga dellaio, ali miſlio 3. mn. ǀ na letu nemislio +3. mn., de bi ſe sgreuali, spokorili, inu pobulshali ǀ nemiſlio +3. mn. vezh na naſhe isvelizhejne ǀ nikar nemisli +vel. 2. ed. vezh na letu kar ſe je sgudilu ǀ hudizh pravi nemiſli +vel. 2. ed., na dusho, ampak na truplu ǀ Bug bode na vaſs mislil del. ed. m ǀ na to gnado je miſlil del. ed. m Paſchaſius ǀ ſim miſlu del. ed. m ijh pobiti ǀ de bi prèd taistim Boshjm oblizhom kej neſpodobniga, inu veliku vezh kej greshniga nemiſlil +del. ed. m ǀ kadar bi ti veroval de golufia, tatvina, oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre, bi nemiſlu +del. ed. m po nozhi, inu podnevi, kaku bi mogal s'shkodo tuoiga bliſhniga obogatit ǀ veſselil ſe ie Iacob, inu je mislilna del. ed. m+ une zhudne lujtre ǀ nei na druſiga mislila del. ed. ž, ampak na lushte, inu kratke zhaſſe tiga meſſa ǀ Morebiti de ſta mislila del. dv. m ǀ ne bomo vezh na grehe mislili del. mn. m ǀ tu bote tudi takrat gledali, miſlili del. mn. m, inu sheleli ǀ na letu nej ſo mislily del. mn. m ǀ karkuli bodò ſpumnili, ali miſslili del. mn. m ǀ kakor une nore Divize, katire nej ſo na to minuto mislile del. mn. ž
mlad -a prid. mlad: kakor je bil to arznio vſhil, prezei je bil osdravil, lep, ardezh, inu mlad im. ed. m postal ǀ Kadar ſim bil mladt im. ed. m, en dan s'Kusi oknu ſim na plaz gledal ǀ Vni mladi im. ed. m dol. vſame eno hudo Babo, zhe je li bogata ǀ Ti ſi lepa, mlada im. ed. ž bosh sapelana od taistiga Gospuda ǀ v' tovarshtvi tiga mladiga rod. ed. m Tobiaſa ǀ Archangel Raphael je timu mladimu daj. ed. m Tobiaſu djal ǀ ta mladi tož. ed. m dol. porod potouzhe s'Camejnam ǀ kaj s'en hudizh je bil omotil vniga mladiga tož. ed. m ži. firshta ǀ vidi na gaſsi eno mlado tož. ed. ž sheno offertnu guantanu ǀ Vshivaimo lushte tiga meſſa, dokler ſmò mladi im. mn. m ǀ kadar v' Hierusalem jejsdi ſtari, inu mladi im. mn. m napruti njemu gredò ǀ ty mlady im. mn. m levij ſvoym ſtarishym shpisho noſsio ǀ dokler te mlade im. mn. ž tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij ǀ ozhy od teh mladih rod. mn. Gospudu nej obernila ǀ v' tovarshtvi teh mladyh rod. mn. ǀ pohujshaine tem mladem daj. mn. dati ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom daj. mn., kakor ſtarom ǀ ti vſe tuoje mlade tož. mn. m dnij v'nezhistosti, inu poshreſhnosti Si doperneſsel ǀ Iest vidim tankaj ene mlade tož. mn. ž pershone, katere ſemkaj gredò ǀ per teh mladih mest. mn. ludeh, malukadaj ſe kaj dobriga shlishi primer.> Ta mlajshi im. ed. m je bil s' materniga telleſſa Ceſſarize Eudoxie na ſvejt prishal ǀ Jeſt ſim ta mlaishi im. ed. m, mene sadene sberat ǀ je djala k' timu mlajshimu daj. ed. m Synu ǀ ſamiga tiga mlaishiga tož. ed. m ži. brata doma ſo puſtili ǀ de bi ty mlaishi im. mn. m vidili ſvoje ſtarishi shiveti po sapuvidi Boshi ǀ Druge she mlaishi im. mn. ž ſo mosha vſele mladi m mn. mladiči: Pſ pak, dokler samerka de njegovi mladi im. mn. m ſlepy ſe porodè, taku dolgu yh lishe dokler pravu vidio ǀ Ierebize vuzhè ſvoje mlade tož. mn. ſe skrivat pred Lovizom ǀ ta nepametna shivina lubi ſvoje mlade tož. mn., yh vuzhi po ſvoij naturi mlajši m mn. otroci: Kar vij otrozij sdaj sturite vashim starishim, sagvishnu imate zhaKat, de vaſhij mlajshii im. mn. vam bodo sturili ǀ de bi ty ſtarishy imeli od leteh, ſvoim mlaishom daj. mn. govorit, inu pravit ǀ drusiga nemiſlio ampak de bi ſvojm mlajshom daj. mn. veliku blaga, inu prehodisha sapuſtili ǀ vuzhiteſe vy ſtarishi od tiga Stariga, inu pravizhniga Ioba sa isvelizhejne vashim mlajshim daj. mn. shkerbeti ǀ Velik gvishnu lon vſelej Bug da tem ſtariſhom, kadar ſe pofliſsaio ſvoje mlajshi tož. mn. v'ſtrahu Boshym srèditi z mladega v mladosti: Vdo Firsh tiga meſta Madeburg s' mladiga ſe je bil podal tej nezhiſtoſti ǀ jest s'mladiga ſim sazhel kupzhuati ǀ Kaku ſe bo tebi godilu, kateri smladiga ſe ſi bil grehom podal ǀ Maria AEgyptiaka leta is mladiga ſe je bila ven loterski leben podala
molčati -im nedov. molčati: imate v' zhaſſih debele nudelne, tu je hude, inu grobe beſſede posherat, inu molzhat nedol. ǀ molzhati nedol. je ena lepa zhednost ǀ Kadar pred ſpovednika poKleKnesh takrat nemash maulzati nedol. ǀ jest nevem ali danaſs imam Nem. Nem. vuzhiti, inu svetuat malzhati nedol., ali pak govoriti ǀ obeden nemore prau, inu dobru govorit, aku poprej ſe nej nevuzhil malzhat nedol. ǀ Zait je govorit, zajt je tudi malzati nedol. ǀ Kateri jesik je vekshi zhastij, inu huale vuredin, ali leta Kateri govori, ali pak ta Kateri molzhij 3. ed. ǀ David de ſi lih lahku bi bil Saula okuli perneſil, molzhi 3. ed., nezh taiſtimu neſturi, ga puſti prozh smyram poiti ǀ sdaj v' Bethlehemski ſtalizi mõlzy 3. ed. ǀ Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei, inu molzhi vel. 2. ed. ǀ Molzhite vel. 2. mn., O vy nemarni ludje ǀ Malzhite vel. 2. mn. takrat Kadar is vasho beſsedo bi imeli Boga, ali vashiga blishniga reshalit ǀ Li govorite, inu nikuli nemolzhite +vel. 2. mn. s' Iſaiam Prerokam, katiri je djal ǀ Moſh je dolgu molzhal del. ed. m, k'sadnimu pravi ǀ aku bosh mauzhal del. ed. m, skrival, inu taijl bolesni, inu rane tuoje dushe ǀ sakaj bom molzhala del. ed. ž ǀ So molzhali del. mn. m Jogry, inu s' beſſedo nej ſò tiga vuzhili ǀ kadar pak ym je rekal molzhati ſò mauzhale del. mn. ž
mož -a m mož: vidi de en drugi Mosh im. ed. s'njegovo sheno govory ǀ Ta S: Moſh im. ed. je dolgu molzhal, k'sadnimu pravi ǀ pred daurj tiga bogatiga mosha rod. ed. je leshal ǀ ſe bo tebi godilu, kakor unimu bogatimu Moshu daj. ed. ǀ kadar bi Eua bila per ſvojmu Moshu daj. ed. oſtala ǀ edn je enimu Moshù daj. ed. djal ǀ teshku pride enimu moshú daj. ed. ſe dobru oshenit ǀ je bila perſilena tebe moſhu daj. ed. dati ǀ k'Moſhu daj. ed. ſvoimu je djala ǀ shena ſvimu moſſu daj. ed. en takushin shpot je ſturila ǀ perporozhi mosu daj. ed. pishata ǀ je bila eniga Laha sa mosha tož. ed. vſela ǀ leta je feratala Mosha tož. ed., kakor Dalida Samſona ǀ nje Moſha Vriaſa tož. ed. ſturi vbit ǀ k' ſadnimu nje moshà tož. ed. puſti vbyti ǀ Ona sruta nemore rezhi, kateriga hozhem ſa moshia tož. ed. vſeti ǀ Ta prava lubesan je tiga meſsa, kakushna je mej Mosham or. ed., inu sheno, kateri ſe lubio ǀ vſe skusi ſe krega s'Moshom or. ed. ǀ Bo una mlada shenska pershona vſe skusi po hishah hodila, s'ſlednim Moſhom or. ed. rada govorila ǀ Se ti glihash s'tvoim Moſſam or. ed. ǀ Dua Stara Mosha im. dv. ſta bila taiſto pred pravizo obtoshila ǀ taiſto nuzh prideta dua ſtrashna moshia im. dv. k' Mashniku ǀ Katere s'nyh offertio perſilio de Moshje im. mn. morio ohernio tribat ǀ moshie im. mn. letem grehom ſo ble podvershani, kakor shene ǀ Shushtary ſo zhaſtiti Moſhje im. mn. ǀ aKu v'zhasijh moshije im. mn. ſe gledajo v'shpegu, ſe negledaijo dolgu ǀ de ſi lih nekateri moshe im. mn. bi ſa ſrezho dershali, kadar bi ſvojo sheno mogli ſaquartat ǀ taku shene, kakor mashje im. mn., taku te bogate, kakor te vboge ǀ Vna Katera ſe je rada od laskih moshou rod. mn. puſtila kushuati, inu tipat ǀ per Proceſſy bres vſe glihe pride vezh shen, kakor moshou rod. mn. ǀ kadar shene ſvojm mosham daj. mn. pokorne bile kakor ſuojm Gospudam ǀ Kakor de bi Moshom daj. mn. vſe bilu perpushenu ǀ Ceſſarize ſo gmain, inu niskiga ſtanu moshje tož. mn. vſeli ǀ Katere ſame yſzheio perloshnoſt s'drugimi moshmij or. mn. snanje dellat
mreti mrjem nedov. umirati: Nepametnu ſturi, ta kateri ſe hozhe perpraulat k' eni dobri ſmerti ob taiſti uri kadar sazhne mreti nedol. ǀ velika tedaj nepamet taiste greshne duſhe! katera do puſledne ure zhaka G. Bogu ſe offrat, kadar vſhe sazhne mrejti nedol. ǀ shiveozh je vſelej v' semlo gledal, v'to tudi gleda, kadar merjè 3. ed. ǀ ludje ſo od lakote merli del. mn. m ǀ ludje So od lakoti merly del. mn. m
napovedati dov. napovedati, najaviti: vredna ſturj timu greshnimu zhloveku ta myr napouedat nedol. ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti, s'eno beſsedo vse shivali Adamu, inu sui eno martrvshko vojsko nepovedat namen. ǀ Firshtom teh temniz vojsko je bil napovedal del. ed. m napovedati se najaviti se: kadar uni poshle ſe napovedat namen., kadar mosha nej doma ǀ ſam od ſebe je bil ſe napovedal del. ed. m, de je hotel Christuſu shlushiti ǀ Kadar ſe je bil njemu nepovedal del. ed. m de on hozhe s'Goliatam ſe skuſsit
nespodoben -bna prid. nespodoben: ſe je njemu sdelu ena ſilnu nespodobna im. ed. ž reizh ǀ nihdar is nyh uſt ena huda neſpodobna im. ed. ž beſſeda ſe neshlishala ǀ od lushtou tiga greshniga meſsa, inu nespodobne rod. ed. ž lubesni ſe lozhit ǀ nihdar ene hude beſsede, ali nespodobniga rod. ed. s djaina nej bilu v'mej nima ǀ kadar bi jest letukaj prebival, bi ſe vtegnilu kejkaj nespodobniga rod. ed. s sgoditi ǀ nespodobno tož. ed. ž, inu greshno lubeſan mozhnù je ſauraſhila ǀ kadar mosh je letu nespodobnu tož. ed. s pegervaine ſvoje shene vidil ǀ v'nezhiſtih mislih, inu v'neſpodobnim mest. ed. s djainu ǀ ſtu nespodobnih rod. mn. miſil imate ǀ ſuper ſtoj tem nespodobnem daj. mn. dellam ǀ nespodobne tož. mn. m offertne gvante ſi sazhela noſſit ǀ kadar ſte ſiti sazhnete klaffat, inu druge nespodobne tož. mn. ž rizhy tribat ǀ nespodobna tož. mn. s della nyh viſokim ſtanu ſo dopernaſhali primer.> Ah more kejkaj hushiga, ali nespodobnishiga rod. ed. s na ſvejtu ſe shlishat, kakor G: Boga v' Cerkvi reshalit ǀ nezh nespodobnishiga rod. ed. s ſe nemore najti per enimu Firshtu, ali Ceſarju, kakor kader je terd, oster, inu neuſmilen ǀ Ceſar Domitianus she nespodobnishi tož. mn. s della je dopernashal
obhajati -am nedov. obhajati, tj. 1. prihajati na um, v zavest, v čustvovanje: hude shelje jo sazhneo obhaiat nedol. ǀ Po tem sazhneo te ſmertne teshave ga ohaiat nedol. ǀ hude misly, inu shelje ga obhaieio 3. mn. ǀ Ti vidish blagu tvojga blishniga, tebi dopade, shelje tebe obhajeio 3. mn. taiſtu skuſi ohernio, inu golufio doſezhi ǀ teshke misly ga obhaiaio 3. mn. ǀ hude misly ſo ga obhaiale del. mn. ž ǀ shushnave ſo njega obhajale del. mn. ž 2. praznovati: danas ſe obhaia 3. ed. Shegnajne te Boshje Zirkue ǀ Na dan Svetiga letniga Shegnaina per vſaki Zerkvi veliku veſſelje duhounu, inu teleſſnu ſe vidi, inu obhaja 3. ed. ǀ obhaiamo 1. mn. Prasnik ǀ danas obhajemo 1. mn. shegnajne te Boshje Zerkvi ǀ zhegar Gud, inu Praſnik, danaſs obhaieo 3. mn. 3. dvovid. dati, dajati obhajilo: Mashnik S: Rèshnu Tellu perneſe, inu to bolno obhaiat nedol. hozhe ǀ Mashnik ga obhaia: 3. ed. ali kakor tu Svetu obhailu praime, garlu mu pozhi ǀ kadar s'Svetem Reshnem Teleſſam vaſs obhajeio 3. mn. ǀ Na mejſti Mashnika en Angel je obhaial del. ed. m Raymunda de Penefort ǀ Mashnik poprei kakor je karshenike obhajal del. ed. m, na vus glaſſ je djal obhajati se dvovid. sprejeti, sprejemati obhajilo: s' veliko andohtio ſe gre obhaiat nedol. ǀ Nebo ſe pofliſſal s' andohtio ſe obhajat nedol. ǀ ſi dolshan ſe spravit s' tvojm blishnim, kadar ſe gresh obhaiat namen. ǀ poite andohtliu ſe obhajat namen. ǀ vſak Praſnik ſe ſpovejsh inu obhajash 2. ed. ǀ gorje temu katiri v' takorshnem ſtanu ſe obhaia 3. ed. ǀ s' veliko andohtio ſe obhaià 3. ed., kar prezei osdravi ǀ pogoſtim ta, inu una ſe spoveduje, inu obhaja 3. ed. ǀ dolgu zhaſſa v' Zerkvi molite, po goſtim ſe obhaiete 2. mn. ǀ ſe je s' zhiſtim, inu vernem ſerzam obhaial del. ed. m ǀ kadar ſe je obhajal del. ed. m per S: Mashi ǀ na te Trij krajle dan ſe je obhaiala del. ed. ž ǀ vſak torek andohtliu ſe je spovedala, inu obhajala del. ed. ž ǀ ti gardi, inu zherni ſo v' naglaunim grehi ſe obhaiali del. mn. m ǀ ſmo vſij ſe ſpovedali, inu obhajali del. mn. m ǀ kadarkuli ſe ſo obhajalij del. mn. m od velike ſlatkusti ſo bilij samakneni ǀ vſak dan ſo vezh ſvetih Mash andohtlivu poshlushali, inu vſako Nedello ſe obhajeli del. mn. m
peljati -jem/-jam nedov. peljati, voziti, voditi: vkupaj morio to kozhio Nebeshko pelati nedol. ǀ od dalezh je puſtil vodo po shlebah pelati nedol., inu po vſeh kamrah reſtalat ǀ niegou Ozha s' nago ſablo je nad nym ſtal, inu ta hip zhes niega glavo je hotel pelati nedol. ǀ imaio Agatho v' tu meſtu Catanio pellati nedol. ǀ ga imaio v' krailevi kozhij pelat nedol. po meſti ǀ ſe bodo ſuper ſtavili, taiſtom, kateri po tem poti yh bodo hoteli pélat nedol. ǀ pride Rabel ter jo pele 3. ed. na rihtni plaz ǀ de bi njemu pak dolh zhaſs po ſvoij lubi nebil … jo s' ſabo pelè 3. ed. ǀ tudi uol pèle 3. ed. to kozhio nebeſsko ǀ ta lahki pot teh zhednosti, kateri v'Nebu pèle 3. ed. ǀ Aſterius pelle 3. ed. S. Valentina v' ſvojo hisho ǀ jo pela 3. ed. veno kambro, de obeden yh nej mogal vidit, preshestou doperneſe ǀ gremo po tem drugem nevarnem poti, katiri pela 3. ed. v' paku ǀ ter ga pelà 3. ed. pred G. Boga ǀ dua pota ſe najdeta, katera naſs peleta 3. dv. k' vezhnoſti ǀ odprè Zerku, ga peleio 3. mn. k' velikem Altarju ǀ ſo taku teſne urata katere pelleio 3. mn. v' Nebeſſa ǀ ſdaj tebe pelejo 3. mn. k' Anasu Judouskimu Mashniku ǀ kateriga nepelejo +3. mn. jeleni, kakor ſo pelali Aureliana ǀ ga nepelò +3. mn. gori te Postojne, kakor piſhejo ti Poeti od Boga Iupitra ǀ peliteme vel. 2. mn.+ kamer vam je lubu ǀ ga je bil pelal del. ed. m na ta nar viſokeshi hrib ǀ premishleozh ſvoj nemarni greshni Leben, kateri je njega, v'paku pellal del. ed. m ǀ Moje ſerze mene nej dergam pelalu del. ed. s ǀ dua zholnaria ſta apnu pelala del. dv. m v' ſvoim zholni ǀ ſo ga Israeliterjem predali, Kateri ſo ga v'Egijpt pelali del. mn. m ǀ kodor je shal ſo te bolne k' njemu pelali del. mn. m ǀ kadar ſo Chriſtuſa pellali del. mn. m gaishlat peljati se peljati se: meni moja Regula prepovej ſe pelati nedol. v'kozhy, inu denarie imeti ǀ Kadar bi G. Bug tebi sapovedal ſe pelat nedol. po mory ǀ po mory ſe pelle 3. ed. v' Conſtantinopel ǀ krail Seſostres ſe je pelal del. ed. m v'ſvoje Mestu veni kozhij ǀ ta gorezha kozhya, v' kateri Elias Prerok ſe je v' Nebeſſa pellal del. ed. m ǀ kadar Ceſſariza Livia Ceſſaria Auguſta shena ſe je po Rimi pelala del. ed. ž ǀ v'slateh kozhijah ſe ſo v'Mestu pelali del. mn. m ǀ okuli 600. pershon ſeſo v'enim Indjo pellali del. mn. m folš priče peljati pričati po krivem: nymate folsh prizha pelati nedol. ǀ Alcimus, kateri ie folsh prizhe pelal del. ed. m zhes Iuda Machoberia krivične priče peljati pričati po krivem: ſo ga shli pred Goſpoisko toshit, krivizhne prizhe ſo zhes njega pelali kupčije peljati trgovati: ta Sveta Diviza nej hotela druge kupzhie pelati nedol. ǀ shiher kupzy kupzhie peleio 3. mn. leben peljati živeti: tamkaj en terd, inu bogaboyezh leben pela 3. ed. ǀ po taiſti vash leben pelite vel. 2. mn. ǀ vſak dan je fliſsik s. Roshenkranz molu, ali polek en nezhist leben pelal del. ed. m ǀ en ſvet, inu nedolshen leben je pellal del. ed. m ǀ ona je bila ena ozhitna greshinza, Katera en nesramin, inu nezhist leben je pelala del. ed. ž ǀ Po ſmerti Chriſtuſavi en tard leben je pelala del. ed. ž, bosa je hodila, na goli semli je leshala ǀ en tard leben v' velikem ubushtvi ſo pelali del. mn. m ǀ kateri en Svet leben ſò pellali del. mn. m ǀ So bile dvei sheni venem meſti, katire so bile v' hudem imeni, kakor de bi en loterski leben pelale del. mn./dv ž nepridno peljati po nemarnem izgovarjati: Ta druga ſapuvid boshja nam ſapouei de nymamo nepridnu pelati nedol. imena G. nashiga Boga ǀ Ty nymash Imena Goſpuda tvojga Boga nepridnu pelati nedol. stan peljati biti stanu primeren: nekateri Mashniki neshive kakor nyh ſtan pelè 3. ed. vojsko peljati vojskovati se: Ceſar je bil perſilen vojsko pelati nedol. zhe tiga puntarskiga Firshta ǀ Conſtans Ceſſaria Heraclliuſa ſyn, je vojsko pelal del. ed. m zhes Firshta Abulanaria ǀ Je enkrat General Joſve eno veliko vojsko zhas Kananerje pellal del. ed. m živenje peljati živeti: Sdaj vy, kateri enù takushnu skivejne pelete 2. mn. sklenite, kai s'en lon bote doſegli ǀ ta Gospud je pelal del. ed. m taku shivejne kakor je nauada danaſhni dan per Gospodi ǀ variteſe vy de enutakushnu shivejne ne bote pelali del. mn. m Stalne zveze so večinoma kalki po nem. zvezah z glagolom führen.
pes p(e)sa m pes: pſſ im. ed. je damu shal, inu pred hisho taku dolgu lajal, dokler dekla je njemu spet odperla hisho ǀ kakor pſs im. ed. ga gleda, ſe u'niega ſaleti, inu ga ſa urat popade ǀ kadar je bil ta Goſpud umerl, paſs im. ed. ga je ſpremil do groba, inu milu je tulil per grobu ǀ v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza, katera ſta snala lagat, ble kakor pſ im. ed. lajat ǀ taiſti Mosh, inu shena, kakor ps im. ed., inu mazhika shivita ǀ en peſs im. ed. vſaki dan je ſvoimu Gospudu eno trento s' mise vſel ǀ Nikar nedaite S. Rus. T. enimu katiri je hudoben kakor en peſſ im. ed. ǀ Elianus pishe od eniga pſſa rod. ed. ǀ Se boij eniga pſa rod. ed. de bi ga neuvjedel ǀ krail ſapouei pſsu daj. ed. rep odſekat ǀ taistimu pſu daj. ed. vſak danen Purgar je mogal shpisho dati ǀ ſo hoteli pſſu daj. ed. prezej nogo obeſat ǀ Pſſa tož. ed. ludje s' ſabo voſio, de yh vahta ǀ kadar eden tuojga pſa tož. ed. vudari ǀ en Goſpud je imel eniga ſvejſtiga peſſa tož. ed. ǀ kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku, ielen per medvedu, ſajz per pſsu mest. ed. ǀ prezei bi ſe obernil k' enimu hlapzu, ali pak bi sazhel ſe jagrat s' enem pſſam or. ed. ǀ ta dua paſsa im. dv. odgovorè ǀ dua velika zherna pſsa im. dv. planio k'temu martvimu truplu ǀ pred uratah pak tiga pungrada ſo djali de dua piſſa im. dv. ſta ſtala, inu obeniga noter nej ſta puſtila ǀ ſturi is poperia raunu eniga takorshniga Lintvorna; ter dua velika mozhna peſſa tož. dv. ǀ uſame, na koina ſede, ter s' temy peſſy or. dv., grè pruti temu popernaſtimu lintvornu ǀ Prekleta je bila Iezabela, ter pſy im. mn. ſo jo bily reſtargali ǀ pſij im. mn. nej ſo vezh hijsh vahtali ǀ takorshni karsheniki ſo hujshi kakor ti vſtekli pſſy im. mn. ǀ navado ſturè … marmrat zhes ſvoiga blishniga, ble kakor pſsy im. mn. lajat ǀ ſo pſſij im. mn. zhes njega ſe vſmilili ǀ njega pſsij im. mn. vidio taiſtiga jelena ǀ kateriga ni koin, ni peſſy im. mn. ſe neiſo bali ǀ kadar ta pervi krat koin, inu piſſy im. mn. sagledaio tiga lintvorna ſe preſtrashio ǀ Veliku pſſou rod. mn. ſo na mene planili, inu ſo mene obſuli, kakor zhebelle ǀ kar ty Naturaliſti pisheo od teh divyh pſsou rod. mn. ǀ rajshi ſo pſſam daj. mn. vergli ǀ Claudius Ceſſar takorshne je pſsam daj. mn. vergal ǀ pſam daj. mn. koſty shlishio, nikar ludem ǀ Kedaj jelen ſam od ſebe pſsom daj. mn. ſe poda ǀ Vouk mozhnu sheli ouzo, aku shlishi pſe tož. mn. lajat jo sapuſti, de bi ga narestargali ǀ s'postele je gori skozhil, po hishi tekal, pſse tož. mn. vkup klizal ǀ sa boga ſo molili mozhike, pſſe tož. mn., kazhe, ribe, tize ǀ imate shtalo sa vaſhe pſee tož. mn.
pisan -a prid. 1. pisan, različnih barv: de bi kej mazhiku v' roke neprishle, sakaj de ſi lih je piſsan im. ed. m mu nej savupat ǀ nej roshize taku frishne, inu piſſane rod. ed. ž, de bi ſuha, inu uviela neratala ǀ Jeſt bi hotel imeti Eniga kojna, de bi imel glavo, urat, harbet, noge, inu trebuh kojnski, rep pak piſſan tož. ed. m, shpeglaſt, inu lep raunu kakor ga ima ta tiza pau ǀ de bi tebi, offrali tiga beliga labuda, tiga piſſaniga tož. ed. m ži. shtigilza ǀ Goſpodariou ſyn je tebi taiſti Moderz, taiſto piſſano tož. ed. ž Kitlo kupil ǀ kadar bi vidili, de edn blatu v'eni piſsani mest. ed. ž shkatli hrani ǀ oſſenize ſo eni piſſani im. mn. m zhervie ǀ lete pomenio sheme, katire ſo piſſane im. mn. ž ǀ ta muha sazhne leitat okuli teh piſſanih rod. mn. ſidou ǀ Ta tiza Pavu je ſilnu offerna, inu preuſetna, kadar ſvoje lepet piſsane tož. mn. ž peruti gleda ǀ te roshize nyh piſſane tož. mn. ž/s pereſſa polsdigneio ǀ s'temi piſſanimi or. mn. roſhizami, inu s'selenem sheliszom 2. napisan: Ta pushtob F, Ferahtan je napek piſsan im. ed. m ǀ v'tej piſsani mest. ed. ž sapuvidi 3. zapisan: kadar bosh kejkaj moj Priatel v'leteh pridigah nashal de nebode prau piſsanu im. ed. s, ali rezhenu, taku pohleunu tebe s'beſsedami Iuliana Toletana proſsim ǀ od njega stoij piſsanu im. ed. s ǀ kakor Iacobavij otrozij, od katerijh ſtoj piſſanu im. ed. s ǀ v' djanju teh Iogrou piſsanu tož. ed. s najdem ǀ Boetius je piſſanu tož. ed. s puſtil 4. popisan: v' desnizi je dershal ene Bukve od ſnotri, inu od ſunai piſſane tož. mn. ž
počivati -am nedov. počivati: vuol pozhaſſu hodi, zhlovek pogoſtim more pozhivat nedol. ǀ Ponozhi kadar ty drugy ſo bily shli pozhivat namen. ǀ eden h' meni v'vaſs hodi, kadar mati gredo pozhjvat namen. ǀ aku ſydish, ali hodish, ali pozhivash 2. ed. ſpumni vſelej na moje ſapuvidi ǀ tamkaj do vekoma shiher pozhiva 3. ed. ǀ nihdar nepozhiva +3. ed., inu vſtonovit ſe nemore ǀ sakaj nikuli nepozhiua +3. ed. ǀ kadar po nozhi je vſe tihu, inu vſe druge ſkerby pozhivaio 3. mn. ǀ ſmert je ena nuzh, v'katiri per pokoju ty mertvi pozhivajo 3. mn. ǀ hudizhy nepozhivaio +3. mn. ǀ sdaj truplu li pozhivaj vel. 2. ed., inu s'myram ſpij ǀ Ie pozhival del. ed. m do deuete ure ǀ ti ſi taiſtu ſrezhnu gnesdu, v' katerim je pozhivala del. ed. ž taiſta Golobiza ǀ Eua naſha perua Mati je poziuala del. ed. ž v' gnesdi tiga Paradisha ǀ vſy ſo pozhivali del. mn. m, on je molil
prebuditi se -im se dov. prebuditi se, zbuditi se: Aku greshnik ſe n' hozhe prebudit nedol. kadar miloſt boshia ga klizhe ǀ ſe prebudim 1. ed., inu ſam k'ſebi pridem ǀ zhe na ta ſtrashni glaſs ſe neprebudish +2. ed. ǀ kadar ſe prebudi 3. ed., samerka de nje otrok je mertu ǀ k' ſadnimu ſe prebudj 3. ed., inu uſtane ǀ Samſon ſe prebudij 3. ed. ob polnozhi vſtane ǀ kadar ta zhlovek ſe je bil prebudil del. ed. m ǀ Se bosh ti sapelana greshna dusha prebudila del. ed. ž
priče1 -a m priča: ſo ushe folsh prizha tož. ed. nashli, toshbe krivizhne ſo ushe ſmislili ǀ Vna dua folsh prizha im. dv., katera ſta zhes S. Stephana djala ǀ Po tem ſo bily noter potegnili eniga taiſtih folsh prizh rod. mn. v priče vpričo, v prisotnosti: velike Zhuda, inu mirakalne ſo dellali v' prizhe teh Ajdou ǀ kateri per letej pravdi v'prizhe ſe bode nashal ǀ O greshna dusha! kadar bi ti ſe bila vprizhe nashla, kadar Iudy ſo Christuſa gajshlali ǀ En drugi Philoſophus kateri ſe je uprizhe nashal ǀ Kadar ſe vuprizhe najdesh te huali → priča1
pridigovati -am/-ujem nedov. pridigati: skusha v' ſvoi kambri pridigvat nedol., kakor de bi ta folk v' prizho bil ǀ kadar S. Antona ſo shlishali pridiguat nedol. ǀ sazhne od martre paklenske pridigovat nedol. ǀ kadar kuli je shlishal govoriti, ali pridiguuat nedol. od pokure ǀ kadar shlishio pridgvat nedol. od lete nesrezhenu velike paklenske martre ǀ je bil shal pridigvat namen. Turkam ta S. Evangeli ǀ en Angel s'Nebeſ je bil prishal pridiguat namen. ǀ od Boga je bil poſslan prdigvat namen. ǀ Meni nej pbena zhaſt, zhe pridigvam 1. ed. ǀ jeſt … pridiguam 1. ed. ǀ leta ſe mozhnu zhes Pridigaria reserdj, meneozh de od njega pridigua 3. ed. ǀ V'Cerkvi, kir ſe pridigvie 3. ed. de imash Boshjo sapuvid dershati ǀ resnizo Boshjo ym pridigvaio 3. mn. ǀ ty Maſhniki Boshjo beſſedo pridiguaio 3. mn. ǀ Pridigvai vel. 2. ed. Boshjo beſſedo, nebojſe resnizo govorit ǀ pridiguai vel. 2. ed. de Praviza Boshja ſe zhes nyh grehe taku mozhnu je reſardila ǀ Pridiguajte vel. 2. mn., povejte ym moje oblube, inu shtrajfinge ǀ Kadar od Sodniga dneva ym ei pridigual del. ed. m ǀ kadar S. Anton je pridigval del. ed. m ǀ bom pridigoval del. ed. m s'Boshjo gnado ǀ Ie pridgual del. ed. m S. Ioan. Karsnik s'raven Iordana Iudom ǀ po cellem ſvejtu ta S. Evangeli ſò pridigvali del. mn. m ǀ po cellim ſvejtu ſo pridiguali del. mn. m, de Chriſtus je pravi ſyn Boshij → pridiga
sedeti -im nedov. sedeti: je vidil ſedeiti nedol. Boga Vſigamogozhniga ǀ kakor de bi G. Boga vidil ſedejti nedol. na ſojm Tronu ǀ najde na ſreidi Tempelna sedejti nedol. eno companio shenskih pershon ǀ ſideti nedol. na desni, inu na levi ǀ ga na ta oſslovi ſtol poſhle, kir s'shpotom more ſidèti nedol. ǀ s'dopadejniam yh pustite nuzh, inu dan ſydeti nedol. ǀ Petrus Diaconus je vidil S. Duha sydeiti nedol. ǀ Ta ſtrashna ſpaka na kateri ſedim 1. ed. ǀ hozhem tebi tiga kojna, na katerem ſidim 1. ed. shenkat ǀ v'temi sijdim 1. ed., inu ſvetlobo teh Nebeſs nevidim ǀ aku ſydish 2. ed., ali hodish, ali pozhivash ſpumni vſelej na moje ſapuvidi ǀ O Salamon! ti neſidish +2. ed. vezh v'tvojm slatem Krajlevim ſtoli ǀ Satorai tudi ſedij 3. ed. na Tronu ǀ Sedij 3. ed. Chriſtus na tem viſſokim nebeshkim ſtoli ǀ per tem mejſti Ieriho ſedj 3. ed. ǀ kakor ſedy 3. ed. Christus Iesus na deſni Ozheta Nebeſhkiga ǀ videozh pak, de s' meram ſidi 3. ed., sdere ſablo ter urat y odſeka ǀ s'raven shterne ſidij 3. ed. ǀ kakor en Ribizh s' raven vode, kateri ſidy 3. ed., inu s' ternikam ribe lovj ǀ raven njega ta faratarski Iudesh Iskariot ſijdi 3. ed. ǀ ſam Nero ſmeram sijdi 3. ed. ǀ venim bodezhim grastu ſydi 3. ed. ǀ Per eni miſi ſydj 3. ed. ta lubi Ioannes ǀ Sydj 3. ed. ta offertni Annas s' to Judousko Gosbodo ǀ Chriſtus Sydi 3. ed. na desni Ozheta Nebeskiga ǀ ne ſtopa na pot teh greshnikou; inu neſedy +3. ed. na ſtolu te hudobie ǀ sa pezhjo smyram sydita 3. dv. ǀ shteri ure per miſi ſidite 2. mn., inu trumffate ǀ kulikajn ſe yh najde, kateri cell dan per miſi ſede 3. mn. ǀ kakor na semli krailize ſedè 3. mn. per tronu, ali ſtolu tiga kraila ǀ cellidan per misi sydè 3. mn. ǀ sa volo tiga bosh shnim na tem nar sadnimu ſtolu v'pakli ſedel del. ed. m ǀ je en slepez ſedil del. ed. m polek ceſte, inu v'Bugaime proſil ǀ shtiri meſize je na Ceſſarskim ſtoli ſidel del. ed. m ǀ Mattheus, kateri je na zollu ſidil del. ed. m s' butaro teh danariou naloshen ǀ ene try ure je per misi sydel del. ed. m inu jedil ǀ hudizh je na njega terdom ſerzu ſydel del. ed. m ǀ na shnablyh ena negnusna krota je sedela del. ed. ž ǀ vſe skusi je per poushterzi, inu pred shpeglam doma v' ſenzi ſijdela del. ed. ž ǀ na ſtolu Boshjm ne bò ta zhaſs ſydela del. ed. ž miloſt ǀ de bi nijh eden na desnici, ta drugj na levici Iesuſavi v'Nebeſhkijm krajleustvi ſedela del. dv. m ǀ dua Angela katera ſta noter v' grobi ſidela del. dv. m ǀ JESUS pak je vsel te kruhe, inu kadar je sahvalil, je nje resdelil tem, kir ſò ſedeli del. mn. m ǀ kadar vshe vſy ſo per miſi sedeli del. mn. m ǀ vy bote ſideli del. mn. m, inu ony pred vamy bodo ſtali ǀ Nikar vſhe de bi cell dan per misi ſijdeli del. mn. m ǀ bodo trij celle dnij, inu nozhij sijdeli del. mn. m, inu kuartali ǀ de bi my sydeli del. mn. m næ stolèh nebeskyh ǀ Kadar ſo vukupaj ſydeli del. mn. m ǀ Duej sheni blisu tiga meſta Bomberg pod enem drevam ſò ſijdele del. mn./dv. ž
Simeon -a m osebno lastno ime 1. Simeon: Simeon im. ed. 120. lejt je bil ſtar kadar ſo ga na Chrish perbili ǀ v' to S. Bratauszhino je bil vſet Simeon im. ed. mashnik kadar na ruzhej je tu S. Reshnu Tellu noſſil ǀ kakor je shal ta ſtari Simeon im. ed., od katiriga pishe S. Lukesh ǀ Bogudopadezh jebil ta stari ſimeon im. ed., od kateriga stoij piſsanu ǀ raunu letu je prerokoval ta Stari Simion im. ed. ǀ je vezhkrat ſpomnila na prerokovajne S. Simeona rod. ed. ǀ nar proprej Angel osnani Pastirjom, inu nikar temu Starimu Mashniku S: Simeonu daj. ed. ǀ kadar ſo pokopovali tiga bogaboyezhiga Miniha Simeona tož. ed. ǀ s' veliko andohtio je djal s' S. Simeonam or. ed. 2. Simon: tudi je bil polonal Simeona tož. ed. Cirenenskiga 1. Verjetno je mišljen Símeon (križan pod Trajanom 106/7), jeruzalemski škof. 2. Neki duhovnik z imenom Símeon 3. Símeon, lat. V Simeon (SP Lk 2,25) 4. Símon iz Ciréne (SP Mt 27,32); → Simon
sit -a prid. 1. sit: kakor Kojn, katiri nuzh, inu dan jei, vener nikuli nej ſit im. ed. m ǀ jeſt ſim ſitt im. ed. m ǀ una vboga ſirotiza, katera na ſemli nihdar nej bila ſita im. ed. ž ǀ Oh prekletu truplu! ti nej ſi bilv nikuli ſitu im. ed. s ǀ kadar ſte ſiti im. mn. m sazhnete klaffat ǀ kadar ſvinie ſò lazhne zvilio, inu proſſio jeiſti, ter sa zhlovekam tekò, kadar pak ſo ſite im. mn. ž v' blati ſe valaio, ſobe kasheio, inu vjeidaio 2. naveličan: ſo bily ſiti im. mn. m terplejna tiga ſveta
spovednik -a m spovednik: Spovednik im. ed. bo djal je treba v'volo Boshijo ſe podati ǀ meneozh de ſpovednik im. ed. ijh bode sa greshne, inu hudobne dershal ǀ Spouednik im. ed. ſe pomuja ǀ ſpouednik im. ed. tulikajn greshnikou, inu greshinz eno sa drugo shlishi ǀ sakaj menite de ſpovednjk im. ed. vaſs bode sa hudobne, inu greshne dershal ǀ ſpovidnik im. ed. pride, kateriga tij domazhi na tihim poklizheio ǀ cilu majhine pokure od ſpovednika rod. ed. imèti ǀ meneozh de li od spovednika rod. ed. lete beſsede shlishio ǀ mozhnu falish, aku menish de tuoja shtima bode nar ble v'ushesah tega ſpouednika rod. ed. ostala ǀ od ſpovidnika rod. ed. pak obeden ym neſmej govorit ǀ Ti, katiriga vejſt pezhe, pojdi Spovedniku daj. ed. odpri tvojo vejſt ǀ Kakor tuoj vejsti pozhutish, taku ſpovedniku daj. ed. dopovedaj ǀ Vuzhiteſe resnizo Spouedniku daj. ed. povedat ǀ praui leta K'ſpovedniku daj. ed. ǀ pred ſpovednika tož. ed. poklekneijo ǀ poklizheio ty domazhi Spovednika tož. ed. ǀ Kadar en velik greh je povedal v'ſpovednika tož. ed. je pogledal ǀ mutaſti rataio pred ſpovednikam or. ed. ǀ hozhe de ſo mutaſti, de ſe neobtoshio pred Spovednikam or. ed. ǀ kadar imajo rajtingo Bogu pred ſpovednikam or. ed. dati ǀ pred ſpovedniKom or. ed. de nevedo s'oben greh ǀ nijh greh sakrivaio, inu s'ſpovednikam or. ed. andlajo ǀ kadar ſpovedniki im. mn., inu Pridigary tebe suarè ǀ Nimaio Spovedniki im. mn., inu Pridigary ſe bati resnizo govorit ǀ ſvojo kry ſo prelili ſa ſveto Vero, ali teh ſvetih ſpovednikou rod. mn. ǀ neposhlushash vuk Spovedniku rod. mn. nemetsnikou Boshijh ǀ de bi ſe mij vſijh nashih ſmertnih grehou popolnama ſpovedali, ſpovednikam daj. mn. namestnikom Boshijm ǀ Poshle Preroke, Pridigarje, Spovednike tož. mn. ǀ puſtish shraiat Pridigarie, ſuariti ſpovednike tož. mn. ǀ Ah nemate vashe ſpovedniKe tož. mn. sa taKu nepametne dershati Etimološko upravičeno bi bilo treba nastaviti izpovednik.
srditi se -im se nedov. srditi se, jeziti se: Samy zhes ſebe imamo ſe ſerditi nedol., aku hudu nam ſe godj ǀ Sabſtoin ſe ſerdish 2. ed. ti S. Baſilius ǀ Sabſtoin ti S. Baſilius ſe sèrdish 2. ed. ǀ S. Peter Chryſologus ſe mozhnu ſerdj 3. ed. zhes takushnu govorjenie ǀ Kir ſe s' ſvojm bratam ſerdj 3. ed. ǀ Ieremia mozhnu ſe toshi, inu ſerdi 3. ed. zhes lete, kateri njega ſe naboje ǀ Se ſerdite 2. mn. vy Goſpoda, Kadar vashi hlapzi, inu dekle, vaſhi delauzi, inu Kmety vasho sapuvid prelomio ǀ nikar ſe ne ſerdi vel. 2. ed., nikar ſe nekregai ǀ ſami zhes ſebe ſerditeſe vel. 2. mn. dokler s' vashmi grehy perſilite lete ſtvary de vam shkodio ǀ neieſiteſe, neſerditeſe +vel. 2. mn. ǀ David tudi ſe je ſerdil del. ed. m zhes lete greshne ǀ dokler ſmò brata, bi bil velik greh kadar bi ſe ſerdila del. dv. m, inu kregala ǀ kadar ludje ſo shlishali, de resniza je v'meſtu pershla ſe ſo zhes njo ſerdili del. mn. m
svet2 -a m 1. nasvet: Variteſe de nebote bres Boshiga ſvità rod. ed., bres molitve, inu proshne v'leta ſtan ſe podali ǀ shlushai moj navuk, inu nefrahtai mojga Svità rod. ed. ǀ preſs ſvita rod. ed. S. Gotharda Skof nej obene rezhy sazhel, ali ſturil ǀ ſo bily shli Anaxiala sa ſvit tož. ed. uprashat ǀ Dershi mojo sapuvid, inu moj ſvit tož. ed. ǀ ta Modri Cato je bil leta lepi Svit tož. ed. vſem dal ǀ Kadar je leta Evangelski sfvit tož. ed. shlishal ǀ Ta Kateri hudt ſvet tož. ed. da, Sam ſebe sapele ǀ jeſt prezej sa ſvèt tož. ed. vuprasham to pervo Boshjo sapuvid ǀ vy letimu en dober sfet tož. ed. n'hozhete dati ǀ de bi s'eno dobro beſedo, inu sfetam or. ed. ny nepumozh prishli 2. posvet: Sò ſvit tož. ed. dershali, koku bi Ieſuſa pregnanu vjeli, inu vmurili ǀ vſelej ſe najde per Sveti TROYZI, kadar suit tož. ed. dershi ǀ Sazhneio mislit, inu ſvet tož. ed. dershati 3. na posvetovanju sprejeta zamisel: kadar bi ſe skupai shajali, inu pogovariali, bi Svit tož. ed. neshli, koku bi ſe mogli od njegove oblaſti reshit
svetal -tla prid. svetel: en ſvetal im. ed. m oblak ijh je obſenzhil ǀ vſelej je ſvètal im. ed. m ǀ Kadar en ſvetau im. ed. m oblak je bil napolnil Tempel Salamonau ǀ Zhe perlin nej sfetal im. ed. m taku nej nezh ureden ǀ ta ſvetli im. ed. m dol. dan v'shalostno nuzh ſe preoberne ǀ nash Svetli im. ed. m dol. Ceſſar ſe nej mogal taku hitru h' braningi perpravit ǀ Kateri je bil enu lepu rumenu ſonze sa volo njegoviga vuka, en ſfetli im. ed. m dol. dan sa volo zhednoſti ǀ on je taiſta ſvetla im. ed. ž lampa, katera Nebeſsa resfetli ǀ MARIA Diviza je Svetla im. ed. ž, kakor ta Daniza ǀ Kadar ſonze s' jutru ſvetlu im. ed. s, inu zhiſtu gor grè ǀ tu je taistu svetlu im. ed. s Nebu ǀ tu ſvètlu im. ed. s ſonze naſhe dushe bi pres oblaka tiga trupla nam ſe parkasalu ǀ vſelej ſe je sfetil kakor enu sfetlu im. ed. s ſonze ǀ nepoſnaio te ſvetle rod. ed. ž nebeske skriunoſti ǀ bi nebil ratal ena ſmerdezha Kopriua, is Svetle rod. ed. ž ſvejsde, ena paklenska glauna ǀ ſe je perporozhil Svetlimu daj. ed. m Papeshu Innocenziusu timu XI ǀ Perglihaio Mario Divizo Eni sfetli daj. ed. ž ſvejſdi Danizi ǀ S. Auguſtinus pravi, de to ſvetlo tož. ed. ž resnizo vſy lubio ǀ bi njemu pokasali tu ſvetlu tož. ed. s Nebu ǀ na ſvetlom mest. ed. s ſtoij s'sapertmi ozhmij ǀ oknu je bilu sapertu s' enem ſvetlem or. ed. m glasham, de desh nej mogal skuſi ǀ naſs je oskarbel s'to gorezho, inu Svetlo or. ed. ž baklo gnade S. Duha ǀ Taiſti lepi, inu ſvetli im. mn. m ludie, katire ſi videl per obhaili, ſo v' gnadi Boshy S. Rus. T. prejeli ǀ ſazhneo od temè inu potle ſvetlij im. mn. m rataio ǀ Svèſde sò ſvetle im. mn. ž, inu ſe navidi od kod ſvetlobo prajmejo ǀ Prideio tudi taiſte duei sheni k' Obhaili, ter vidi, de ſo ſilnu lepe, inu ſvetle im. mn./dv. ž ǀ Nebu polnu svetlih rod. mn. svejsd ǀ s'eno vmaſano rutto njega svetle tož. mn. ž ozhij so bilij saveſali ǀ dushe teh pravizhnih bodo neſhle ſvoja trupla lepe zhiste, inu ſvetle tož. mn. ž/s kakor ſonze ǀ ſvetla tož. mn. s oblizha kakor ſvejsde ſo imeli primer.> G: Bug jo oguanta, inu pokrje s'enem plajsham, kateri je ſvejtleshi im. ed. m kakor tu rumenu ſonze ǀ je bila Svetleishi im. ed. ž kakor tu rumenu ſouze ǀ en plaish ſo bily perneſli ſvetlejshi tož. ed. m kakor tu rumenu ſonze ǀ kadar Chriſtus na hribi Tabor je bil ſvoje Svetu oblizhe ſvetleishi tož. ed. s kakor ſonze pokaſal ſvojm Jogrom presež.> Je bila ta ner ſvejtleshi im. ed. ž, inu veſselejshi laterna ǀ Daniza je ta ner sfetlejshi im. ed. ž v' mej ſvejſdamy ǀ Milost ſvojo G: Bug nam greshnikom nar ozhitnishi, inu ſvètleshi tož. ed. ž ſturij vidit, inu skuſit
ta1 ta zaim. ta: Cain ta im. ed. m tudi je bil fardaman ǀ je rojena ta im. ed. ž Katera ijh bo v'dobrem poterdila ǀ tu im. ed. s je riſnizhnu kar jest danaſs oſnanem ǀ aku vashe djajne je angelſku, tuje im. ed. s+, aku vij vſe skusi Boga lubite ǀ vſy ludje tiga rod. ed. m ſvejta ǀ odreshenik tega rod. ed. m ſvejta Chriſtus Iesus ǀ dua talla tigà rod. ed. m ſvetà ǀ skushnave tigac rod. ed. m ſvejtà ǀ s'tiga rod. ed. m svejta ſe imate lozhit ǀ ſa tigo rod. ed. m volo ſam ſebe s'ſtrupam je bil umuril ǀ bote tedaj sa volo te rod. ed. ž loterze Nebeſhku krajleustvu, inu G: Boga hotel sgubiti ǀ imamo samerkat de cilu Ajdy ste +rod. ed. ž lubesni ozhitnu doli vſameio ǀ doſehmal obeden nej tiga rod. ed. s ſturil ǀ Sa volo tiha rod. ed. s S. Bernardus ta lepi navuK vam da ǀ de bi my doli s'tiga rod. ed. s vſeli ǀ S'tega rod. ed. s kar ſim do teh mal govuril lahku N: N: doli vſameio ǀ raunu odtiga +rod. ed. s bò danaſs pridigval ǀ temu daj. ed. m kateri je v'njega salublen kakor ena Neveſta, njemu ſe perkashe kakor ena rosha ǀ gorè stutaushenkrat timu daj. ed. m kateri v'druge, inu nikar G: Boga sauupa ǀ Odreshenik naſh je rekal h'timu daj. ed. m od Boshijga shlaka vdarienimu ǀ deklo k' taj daj. ed. ž vbogi sheni poshle ǀ kaj morebiti de nej temu daj. ed. s taku ǀ kaj vy sdaj h'temu daj. ed. s pravite ǀ vasha dusha je Boga sgubila, k'temu daj. ed. s ſe she ſmejate ǀ h'tej daj. ed. ž Goſpei je bil prishal hudizh v'shenski podobi ǀ ſe tulikain toshite zhes ta tož. ed. m ſvejt ǀ poklizhe tiga tož. ed. m ži. mladenizha ǀ enkrat tega tož. ed. m ži. S: Moſha veliku Minihu je bilu priſhlu obijskati ǀ tebe, inu tigà tož. ed. m ži. kateri tebe lubio tulikajn ludje ſaurashio ǀ kaj bi bilu kadar Bug bi Sapovedal Nebeſsom ſtrelat v'tiga tož. ed. m ži. greshniga zhloveka ǀ to tož. ed. ž reſnizo ozhitnu najdem samerkano v'S. Piſsmi ǀ v'to tož. ed. ž ſe je bil salubil ta mogozhni krajl Aſsverus ǀ Tu tož. ed. s tudi morio sposnati Perſianary ǀ taku vaſs je ſfaril mojſeſs, ali sa tu tož. ed. s nej ſte nezh màrali ǀ kaj je ſatu +tož. ed. s meni mari, de li nuza ǀ ſledni karshenik je dolshan verouati, tukar tož. ed. s+ ſe moli v'Apostolish Veri ǀ Ob tem mest. ed. m zhasſu pak, kadar Christus je bil od ſmerti gori vſtal ǀ Ieſt ſamerkam na tei mest. ed. ž poſtaui, de Chriſtus ie govuril od ſvoie velike lubesni ǀ v'tej mest. ed. ž vishi hudizha, inu meſsu premaga ǀ v'tei mest. ed. ž shaloſti ſaſpj ǀ jest ne bom na tem mest. ed. s mejsti prebival, kir Bug ſe je meni prikasal ǀ Dauid je bil ſilnu G: Buga reshalil, inu myr prelomil, v'tem mest. ed. s kir preshushtvu s' Bersabeio je tribal ǀ vtem +mest. ed. s kir imajo eno dobro sapuvid ǀ je shal s' to or. ed. ž ſtrashno vojsko zhes Israelskiga Krajla Aſa ǀ kaj bodò ouzhize s'to or. ed. ž poshreshno, inu nauſmileno sverino ǀ molitva tiga pravizhniga rejshi mesta, deshele, inu ſvejt pred vſem tem or. ed. s kar je shkodliviga ǀ uſe letubodem poterdil s'tem or. ed. s kar samerkam v 'viſsokijh peſmah ǀ Sklenem ſtem +or. ed. s kar ſim bral od eniga pametniga Gospuda Malteſaria ǀ ſo ga vprashali ty im. mn. m keteri ſe ſo v'prizhe naſhli ǀ nej ſim kakor ti im. mn. m ludje, kateri sdaj lubio, sdaj ſaurashio ǀ tij im. mn. m pak kateri bodo ijh prelomili, inu ſe nebodo pravu spokorili, ijh bo v'tu vezhnu pogublejne obſodu ǀ Rizite vaſs proſsim ſo tii im. mn. m ludje, ſo tij im. mn. m zhloveki vuredni imenuani bitij ǀ te im. mn. ž nove, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde, katere vezhkrat na Nebeſsoh nam ſe prikasheio ǀ kaj pomenio ta im. mn. s lepe driveſſa, katere v' teh Lublanskih Zerkvah ſim vidil ǀ jest teh rod. mn. rezhij kar nar vezh je meni mogozhe ſe varuam ǀ kadar Ribzhy eniga tyh rod. mn. vulovè, ty drugi Delphini ſa zholnam plavaio ǀ kiſsil, inu shkodlivu ſe perkashe tem daj. mn. kateri v'grehu ostanejo ǀ k'tem daj. mn. shivim, kateri ſo bily kjekaj pertekli ta ſtrashni shpektakel gledat pravi ǀ te tož. mn. m Kateri ſo ijh bilij v'pezh vergli lete je bil ſeshgal ǀ na te tož. mn. ž beſsede vmerje, inu do vekoma Nebu sgubij ǀ je ona vidila ta tož. mn. s zhuda velike ǀ raunu v'teh mest. mn. revah ſe je nekedaj nashlu tu mestu Ieruſalem ǀ u'teh mest. mn. uelizijh mejſtah ǀ mej temi or. mn. je bila ena s'imenam Iſidora ǀ s' temy or. mn. beſſedamy ǀ Bug na temij or. mn. offrij nijmà obeniga dopadeina ǀ s'temy or. mn. beſſadamy ǀ ſturi s'temij or. mn. karkuli tebi dopade Dvojinske oblike so navedene pri → tadva.
teči -čem nedov. 1. teči, tj. premikati se v teku: Kadar ſe ſaina, de vidi Saiza tezhi nedol. ǀ ludje ſó bily perſileni od pridige tezh nedol. ogin pogaſſiti ǀ pade ena shivina veno jamo, ti tezhesh 2. ed. taiſti vun pomagat ǀ Oh sonze, sakaj hitrei netezhesh +2. ed. ǀ ta shena hitru tezhe 3. ed. k'Iesuſu ǀ Poſtojna netezhe +3. ed., ampak kakor ſtrela letj ǀ s' shkodo vashiga shivota, inu blaga kiekaj tezhete 2. mn. ǀ kadar rajsha cillu ti ſlepi sa nijm tekò 3. mn. ǀ kadar v' nevarnoſti ſe najdeo, teko 3. mn. pod ſkalo nyh leben ohranit ǀ hlapzi tezheo 3. mn. vrata operat ǀ po potu tuojh S. Sapuvidi netezheio +3. mn. ǀ tezi vel. 2. ed. k'ſtudenzu te ſapuvidi ǀ tezite vel. 2. mn. k' njemu, kir vaſſ iszhe ǀ prezej sdaj bi k' njemu tekal del. ed. m, bi ga objel, inu myr ſtoril ǀ Paſs pak kateri je ſvojm Gospudam tekil del. ed. m ǀ gdu bi bil v'mesti de bi ne tekel del. ed. m njega gledat ǀ je tekla del. ed. ž ſe skriti pod en figavu dreu ǀ Cellu mejstu je teklu del. ed. s njegovo truplu gledat ǀ Leta dua s' veſſeljam ſta tekla del. dv. m povedat ǀ ona dua bodo sa kruham tekla del. dv. m ǀ ubushjzi ſo vezhkrat sa njim tekli del. mn. m ǀ ſo egypterske shene, inu dekilze na gaſſo, inu na oknu tekle del. mn. ž njega gledat 2. teči, tj. premikati se (o tekočini): sazhne voda v' zholn tezhi nedol. ǀ kakor voda, katera tezhe 3. ed. po semli ǀ Potoki ad nature imaio de na ſdul pruti morij tekò 3. mn. ǀ tuoje vjokane ozhij, is Katereh grenke Solſe teko 3. mn. ǀ enu morie, v'Kateru vſi studenici, inu potoKi tezheo 3. mn. ǀ ta ſtudeniz je njemu v' garlu tekal del. ed. m ǀ je veſſelu, frishnu, bres palze teku del. ed. m ǀ s'skale Israelitarjam je voda tekla del. ed. ž ǀ de bi pozhaſſi voda noter netekla +del. ed. ž ǀ Mleku, inu med je po taiſti teklu del. ed. s ǀ ſolſe nuzh, inu dan is ozhij ym bodò tekle del. mn. ž 3. biti v obtoku: kamenitvi, inu leſſeni danary ſo tekli 3. mn.
trpeti -im nedov. 1. trpeti: jest morem veliku lakote terpeti nedol. ǀ to bogo dusho pustimo terpèti nedol. lakoto, inu ſheio ǀ sa njegovo volo je hotel terpeiti nedol., inu umreiti ǀ sakaj n'hozhte enu malu terpejti nedol., de bi ta vezhni lon ſi sashlushili ǀ is nebeſſ je prishal na semlo, terpeiti namen., inu Chrishan biti ǀ v'pakli gorim takushno martro terpim 1. ed. ǀ s' te iskre bosh sposnal kakorshno martro terpin 1. ed. ǀ tulikajn ſa leto sgubleno ouzhizo terpish 2. ed. ǀ kulikain terpi 3. ed. kadar orje, ſeje, inu shajnie ǀ Bug ſe veſſelj, kadar zhlovek volnu terpj 3. ed. ǀ ſrezhna dusha katera na semli rada sa Boshjo volo lakoto, jnu shejo terpei 3. ed. ǀ veliku dobriga ſturj, inu polek nezh neterpj +3. ed. ǀ velikukrat terpimo 1. mn. de tardimu Kaminu bi ſe imeli ſmilit ǀ Vy pak terpite 2. mn. po ſili, sa poſvètni dobizhik ǀ de bi imel pridigvat od martre, katero terpe 3. mn. v' taiſtim ogniu ǀ de ſi lih veliku terpè 3. mn. vener frishni, inu veſseli ostaneio ǀ na gaugah bom en fertelz terpel del. ed. m martro ǀ kulikain ſi terpèl del. ed. m sa paku ǀ to vezhno lakoto bo na vnem ſvejtu terpil del. ed. m ǀ kar je torpel del. ed. m ǀ veliko martro v' porodi je terpela del. ed. ž ǀ kulikain je ona terpèla del. ed. ž, kadar je kose, inu koshlizhe paſsla ǀ tu dobru je veliku terpelu del. ed. s, inu nepoterpeshliu ratalu ǀ kulikain ſo terpeli del. mn. m ty S. S. Puszhauniki ǀ nejste sa lubesan Boshyo, ampak sa volo poſvètna nuza terpèli del. mn. m ǀ taiſti ludje nej ſò obene bolesni tarpeli del. mn. m, ſe nej ſo ſiſtarali ǀ de bi v' vizah dolgu neterpeli +del. mn. m ǀ de bodo s' taiſtem vashim dobrem dellam Bogu dolh plazale, ali vſai mainshi martro terpele del. mn. ž 2. prenašati: ty hudobni nemorio terpeti raven ſebe te pravizhne ǀ nemorem terpeti nedol., di bi my dva ſaurashnika bila ǀ ene muhe, ali komarja nemorite en fertilz vre na vashom obrasu terpèti nedol. ǀ nesamoresh ene gorezhe iskre eno minuto terpeiti nedol. ǀ zhe volnu terpish 2. ed. tvojo boleſan ǀ sakaj jo tedaj pod ſvojo ſtreho terpish 2. ed. ǀ zhes tuojo zhast, inu reputation neterpish +2. ed. de bi eden ti sturil ǀ faratarskiga sholnerja k'ſvoj vojski ne perpusti, inu ne terpi 3. ed. ǀ Prau imate de eniga takushniga poſla v'vashi hishi neterpite +2. mn. ǀ jo neiſo v' ſoſeski terpeli del. mn. m 3. trajati: sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi 3. ed. ijshzhete ǀ en kratik zhaſs terpj 3. ed. ǀ vſhe tulikain leiſt ta saurashna vojsKa tèrpi 3. ed. ǀ vſe nyh misli, inu fliſſe poſtavio ſadobiti lete poſvejtne rezhy, inu lushte, katere taku malu zhaſſa terpe 3. mn. ǀ en taku velik potreſs je bil de malu katera hisha je bila cella oſtala v' Canſtantinopeli ter ſesht meſizou je terpel del. ed. m ǀ je bila ena takorshna ſtrupena kuga vſtala v' Samurski desheli, ter po cellem ſvejtu ſe je bila reſtresla, ter deſſet lejt je terpela del. ed. ž ǀ ob zaſsu taiste velike lakoti, katera ſedem lejt je terpèla del. ed. ž ǀ bogaſtvu nebo dalei terpelu del. ed. s, kakor ena roshiza ǀ ſa Nebeſſa, katere bodo do vekoma terpele del. mn. ž/s je bulshi shena, kakor mosh biti ǀ vener nebodò ſtu lejt terpèle del. mn. ž
ubog -a prid. ubog, reven: Pride k'tebi uni vbogi im. ed. m dol. delauz ǀ ena vboga im. ed. ž Vduva ga je proſsila ǀ Meni ſe ſmila taista uboga im. ed. ž Mati ǀ obeniga ſe neshonai, ni vboſiga rod. ed. m, ni bogatiga ǀ kadar bi en mogozhen krajl, ali Ceſar sa suojo Nevesto isvolil eno dekilzo niskiga, inu vbogiga rod. ed. m ſtanu ǀ ne ſpumnite na isvelizheine vashe vboge rod. ed. ž dushe ǀ je bil neuſmilen prutu timu vbogimu daj. ed. m Lazaruſu ǀ ona shenka to semlo eni vbogi daj. ed. ž zerkvi ǀ sa volo taiſtih rezhy, katere ſe bodo godile tej ubogi daj. ed. ž dushi ob taiſti posledni uri ǀ Gdu bi mogal vervat, de prevelika obilnoſt zhloveka ubogiga tož. ed. m ži. ſturj ǀ proſſi, inu moli sa mene vbogia tož. ed. m ži. greshnika ǀ je proſsila sa suojo vbogo tož. ed. ž slahto ǀ de bi ſe zhes nje ubogo tož. ed. ž, inu potrebno shlahto vſmilil ǀ to ubogo tož. ed. ž dusho po ſili poshreiti hozheo ǀ ozha Nebeshki je bil oshenil suojga Ediniga ſijnu s'to vbogo or. ed. ž, inu nisko Navesto zhloveske nature ǀ Se meni ſmilio ty vbogi im. mn. m ludje ǀ ti ubogi im. mn. m ſtarishi sò perſileni ſa tiga urshoha volo perpuſtit ǀ ty vboſi im. mn. m ludje, ſo milu klagovali, inu zagovali ǀ nej ſo bogate, ampak uboge im. mn. ž ǀ Kateru skuſio te vboge im. mn. ž, inu sapushene vuduve ǀ en odertnik teh vboſih rod. mn. ſirotiz ǀ on je hotel vſeti blagu teh vbosih rod. mn. vudoviz, inu ſirotiz ǀ je vidil ohernike, odertnike teh vboſyh rod. mn. ludy ǀ teh vbosyh rod. mn. ludy pravizo nej ſo hoteli poshlushat ǀ Kar imajo je put, in Kry teh vbogih rod. mn. ſirotiz ǀ pijesh Krij teh vbogijh rod. mn. ſirotiz ǀ vus zhaſs kateri ima oberne k'shkodi nashih vbogoh rod. mn. dush ǀ lete restala tem vboſem daj. mn. Jetnikom ǀ zhe sa Boshio volo vbosim daj. mn. petlerjom yh daste ǀ pomagaite tedaj taiſtem vbogem daj. mn. dusham vun is viz ǀ velike almoshne je poshilal vbogim daj. mn. Duhounim ǀ tem ubogem daj. mn. dusham pomaga is viz ǀ bo sa te vboge tož. mn. m greshnike proſsila ǀ ſe zhes taistu usdigne ta neuſmilena lakota, inu hozhe uboge tož. mn. m, inu bogate sadavit ǀ te vboge tož. mn. ž vduve, inu ſirote je darl presež.> de bi ta prelepa Ariadna v' mej vſimy, tiga ner vbogiga tož. ed. m ži. sa Shenina isvolila ubogi m ubožec, siromak: ta vbogi im. ed. bo rekal, jeſt nepremorim almoshno dati ǀ bo en ſam glaſh frishne vuode enimu ubogimu daj. ed. shejnimu dal ǀ timu vboſimu daj. ed. drofftine je bil odpovedal ǀ en bogat Mosh je temu vbogimu daj. ed. eno ouzo vſel ǀ Kadar vidish tiga vboſiga tož. ed. ǀ Ty vbogi im. mn. tudi nemorio ſe sgovorit, aku Bogu neshlushio ǀ taku tij vboſi im. mn., kakor tij bogati, taku tij vuzheni kakor tij preprosti ſo mogli ſe obilnu oskarbèti ǀ samerkajte vy bogati, inu vbosi im. mn. ǀ enij na ſvetu ſo vboſy im. mn., drugi bogati ǀ dolge teh vboſih rod. mn. je naſe vſela ǀ Polnuzh pomeni ta reuni ſtan teh vbogih rod. mn. ǀ s'vbogih rod. mn. v'duhu, bogati s'shazhmy Nebeſhkimy imamo postati ǀ ony pak uſe ſo tem vboſim daj. mn. reſtalali ǀ kar ſe tem vboſem daj. mn. dà, v' Nebeſſih skrajnenu ſe najde ǀ radi tem uboſym daj. mn. almosno podelite ǀ aku bodò tem vbosym daj. mn. almoshno dali ǀ Daite almoshno vy bogati tem uboſim daj. mn. ǀ skuſi mirakel je bil celle spet ſturil, inu tem vboſym daj. mn. resdelil ǀ Gospojska bi pravizo tardila taku tem bogatem, kakor tem vbosim daj. mn. ǀ miloſt pruti tem vbſem daj. mn. ǀ je ſapovedal laſtnu blagu predati, inu v'boſem daj. mn. dati ǀ Kadar Bug bi tebi bil sapovedal vſe tuoje blagu v'ubosim daj. mn. dati ǀ je terbej de tem vbogim daj. mn. almoshno dash ǀ je bil vſmilen pruti tem vbogem daj. mn. ǀ de glih edn veliku almoſsne da vbogijm daj. mn. ǀ tem bogatem prepovej ohernio, tem vbogom daj. mn. pak lenobo ǀ ſmeram nepuſtj vboge tož. mn., inu bogate ǀ ble shelish s'krajly, inu Firshti ſpati, inu pozhivat, kakor pak s'temy ubogimy or. mn. → bog2
ukrasti -adem dov. 1. ukrasti: hozhemo tudi zhloveku ta zhaſs vkrasti nedol. ǀ kej ſe bo neshal en tat taku farbeshen, de bi ſe potſtopil kaj ukraſti nedol., kadar samerka de Rihter ga vidi ǀ kadar sheli blagu ſvojga blishniga vkraſſti nedol., poſſili vſeti ǀ kateru tatje nebodò mogli vkraſti nedol. ǀ kar moresh ukradesh 2. ed. ǀ kadar Njemu eno dusho vkradesh 2. ed. ǀ nej sadosti de nezh neukradesh +2. ed. ǀ eden enu malu vKrade 3. ed. prezei na gauge shnim ǀ y ukrade 3. ed. nye otroka shiviga ǀ kadar edn v'krade 3. ed. en ardezh slati ǀ ble skarbish de Tatije tuoje denarije ne ukradejo 3. mn. ǀ lete po nozhi vkradejo 3. mn., inu shnimi pobegneio ǀ vſak dan njemu kaj v'kradejo 3. mn. ǀ obeniga negolufaio, obenimu nevkradeio +3. mn. ǀ zhes sapuvid Boshio je bil ene rezhy ukradil del. ed. m ǀ Rasbojnik, de ſi lih je veliku vkradil del. ed. m ǀ poverni nasaj kar ſi ogolufal, inu v'kradel del. ed. m ǀ shena yh je vkradla del. ed. ž, inu Bug vej koku ponuzala ǀ Rasbojniki nebodo tebi ta shaz vkradili del. mn. m ǀ kar ſo obrupali, inu ukradli del. mn. m, polovizo ſò timu Gospudu dali 2. odtegniti: On ſi je ukradil ſpajne, de bi tudi po nozhi vahtal nad ſvoimy ouzhizhy
uloviti -im dov. uloviti, ujeti: kadar je velik mreſſ imaio pruti vezheru eno tizo vlovit nedol. ǀ ga je bil puſtil ulovit nedol., ſvesat, v' jezho poſtavit ǀ je bil sapovedal, de imaio morje s' palzami tepſti, inu vejter noter v' mehe vlouiti nedol., inu s' shibami ga gaishlat ǀ Letu je hudu gvishnu cello nuzh ſe muiat, inu martrat, inu vener nezh neulovit +nedol. ǀ ſo bli Iudje poſlali sholnerje Chriſtuſa vlovit namen. ǀ Syrianski Krajl je bil poſlal ſvojo vojsko njega ulovit namen. ǀ je bil poſlal ſvoje sholnerje vlouit namen., inu sveſat S. Anthimiuſa ǀ kadar doſti ulovj 3. ed. ǀ njega ulouij 3. ed. ǀ Aristoteles pak pishe od Delphinu, de kadar Ribzhy eniga tyh vulovè 3. mn., ty drugi Delphini ſa zholnam plavaio ǀ Vulcanus eno nuzh ga je bil v'mresho vulovil del. ed. m ǀ to peruo ribo katero bò vlovil del. ed. m ǀ ſim bral od Philoſopha Anaxersa, katiriga Saurashniki ſo bily vlovili del. mn. m ǀ Neſmo nezh vluvili del. mn. m ǀ tulikajn rib sò bili ulovili del. mn. m ǀ ijh uprasha aku ſo kejkaj ulouili del. mn. m ǀ cello nuzh ſo louili, inu vener nezh nej sò vlouli del. mn. m uloviti se ujeti se: Ta Kateri drugem mreshe proshi ſam ſe noter vulovij 3. ed.
utopiti -im dov. utopiti: de li pluni meini, de je hotel njega utopit nedol. ǀ je bil sapovedal vſe Iudauske otroke Kar je bilu moshkiga spola v'vodo vrezhi, inu vtopiti nedol. ǀ ſyn ie shal zhes en potok, hudizh mu ſe perkashe, ter ga ſgrabi, inu ga ie hotel otopit nedol. ǀ Puſtiteme nej ga vtopim 1. ed. ǀ satorai vtopi vel. 2. ed. v' morij teh ſolſs, inu grevinge te preklete grehe, katere ſi doſehmal doperneſel ǀ bi vas utupil del. ed. m veni shlizi vode kadar bi blu niemu mogozhe ǀ kadar bi bilu mogozhe veni shlizi vode bi edn tiga druſiga vtupil del. ed. m ǀ bi eden tega drugiga v'en shlizi vode vutupil del. ed. m ǀ is kateriga vſt je shla vun ena derezha voda, kakor en velik potok, de bi utuopil del. ed. m eno zhaſtito Gospo ǀ kadar bi bilu mogozhe bi ſerze edn timu drugimu is shivota ſtergal, veni shlizi vode vtopil del. ed. m utopiti se utopiti se, utoniti: perleti ena muha noter v' glaſſ, ſe utopi 3. ed., tu vinu popiti ſe tebi gnuſſi
visok -a prid. 1. visok, velik: je taku viſsok im. ed. m, de ſvoj verh poſdigne zhes oblake ǀ On Viſok im. ed. m, ona niſka, On moder, ona preproſta ǀ gdu je bil leta viſoki im. ed. m dol. hrib ǀ kadar ena shlahtna viſoka im. ed. ž Perſona vmerje ǀ nej ſó uprashali, kakorshne nature, inu ſorte je letu sheliszhe, ampak ſó li gledali, de je viſsoku im. ed. s, shroku, inu lepu selenu ǀ vſij niskiga, inu viſokiga rod. ed. m ſtanu lepu guantani ſo shlij ǀ is ſamiga verha tiga viſſokiga rod. ed. m hriba Parnaſſa ſuera ǀ nespodobna della nyh viſokim daj. ed. m ſtanu ſo dopernaſhali ǀ yh je pelal s' doline na en ſilnu viſſok tož. ed. m hrib ǀ leto sapovej nèdn viſok tož. ed. m tram obeſit ǀ Sisyphus pak more en velik teshak kamen na en visok tož. ed. m hrib neſti ǀ Caligula Ceſar ſhe hushi zhes ſvoj viſoki tož. ed. m dol. ſtan je ſturil ǀ ty trije Jogri ſo mogli pojti na ta viſſoki tož. ed. m dol. hrib Tabor ǀ super ſvoj visoki tož. ed. m dol. ſtan s'kauklery, inu s'komedianti pred folkam je skakal, inu pleſsal ǀ ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki tož. ed. m dol. hrib Armenie ǀ NA TA VISSOKI tož. ed. m dol. PRASNIK SS. APOSTOLOU PETRA, INU PAULA ǀ on pak stopi n'eno viſoko tož. ed. ž miso ǀ najdeio enu vſſoku tož. ed. s, lepu sheliszhe ǀ Chriſtus na tem viſſokim mest. ed. m nebeshkim ſtoli ǀ na tem viſokem mest. ed. m hribu Libanus ǀ na enem visokem mest. ed. m lorberiu ǀ na tem viſſokem mest. ed. m hribi Calvarie ǀ na tem viſsokim mest. ed. m mostu ǀ ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes, v' katerem ta zhaſs ſo bile te viſſoke im. mn. ž shule ǀ Goſpudi Boga ſodbe ſo tuku skriune, inu uiſſoke im. mn. ž ǀ raishi ſo v' vodo skozhili is viſſokih rod. mn. turnu ſe vergli ǀ Lucifer is viſſokih rod. mn. nebeſſ na dnu pakla je vershen ǀ ſe vezh nemore po ſvoy nauadi od te niske semle pruti tem viſokim daj. mn. Nebeſsom polsdignit ǀ viſſoke tož. mn. ž Nebeſhke rizhy bom imela v' moim ſerzu ǀ shtorkle ſvoje mlade na viſoke tož. mn. ž ſtrehe neſseio ǀ je hotela po enih viſokih mest. mn. lujtrah hodit 2. visokega stanu: On Viſok im. ed. m, ona niſka, On moder, ona preproſta primer.> Aman ta vishishi im. ed. m Firsht Krajla Aſſvera, on je djal de ima vſe kar sheli ǀ kulikajn je shlahtnishi Sonze, kakor luna, tulikajn je viſſokejshi im. ed. m, inu shlahtnishi Mashnik, kakor Ceſſar ǀ prezej ta vishishi im. ed. ž Gospoda, inu Firshti ſo njega ſa ſvojga Ceſſarja ſposnali ǀ Nej tedaj danaſs nehaio Judje nyh lejta shteti od ſvojga vishishiga rod. ed. m Maſhnika ǀ De bi Chriſtusa vlovili, inu svesaniga tej vikshishi daj. ed. ž Judouski Gospodi perpelali ǀ Firsht Hermanus je bil poſlal ſvojo vishishi tož. ed. ž Gospodo v' Vgorsko deshelo ǀ ſaulus je shal s'oblaſtio tyh vishishyh rod. mn. Iudou v' tu meſtu Damasco ǀ na ſemli te vishishi tož. mn. s mejſta yszheio ǀ Kadar je letu vidil Calfurnius eden v' mej timy vishishimy or. mn. Gospudy presež.> ſam ta ner vishishi im. ed. m Mashenik Joachim s'úſemi Duhouni je ny nepruti shal ǀ Aron, se ſi lih ta ner vishej im. ed. m Mashnik ǀ Chriſtuſa neſſe na ta ner vishishi tož. ed. m hrib ǀ ga je bil pelal na ta nar viſokeshi tož. ed. m hrib ǀ Jeſt bom poſtavil sa tiga ner vishishiga tož. ed. m ži. Mashnika Eliachima ǀ vaſſ hozheo sa to ner vishishi tož. ed. ž Gospo v' tem krajlevſti Sicilia ǀ vſe te ner vekshi, viſokèshi im. mn. ž rezhy ſò majhine, inu niske višjiši m predstojnik: en Vishishi im. ed. je bil umerl ǀ ta Viſhishi im. ed. ga v'djaniu najde, ter ga sazhne sfariti ǀ v'Kloshtri saperti pod oblastio svojga Vishishiga rod. ed. morio prebivat ǀ Kadar je bil Iesus noter shal v'eno hiſho eniga vihſhiga rod. ed. teh Fariſeou ǀ sa Nebeſhku krajleustvu ſo ſvojo volo temu Vishishimu daj. ed. podvergli ǀ sa ſvojga Vishishiga tož. ed., tu je Appata, ſo bily sbrali ǀ tiga Viſhishiga tož. ed. pohleunu proſſi ǀ ſo ga njegovi vishishi im. mn. perſilili ǀ veliku shtimaio ſodbo, inu oblaſt teh Vishishih rod. mn. ǀ Sveti Duh je Ozhetom, inu Matteram, Gospodarjom, inu Gospodiniam, tem vishishom daj. mn., inu Duhounom sapovedal ǀ imà ſturiti na gauge obejſit vſe te vishishi tož. mn. ǀ Je poſtavil Duhoune, inu deshelske: Sakonske, inu ledig: Viſſishi tož. mn., inu podloshnike višjiši ž predstojnica: Ta vishishi im. ed. odgovori nemanka obena, ampak ena nora ǀ leta shiba, v' rokah te Vishishi rod. ed. je ſilnu potrebna ǀ isvoliteſi sa vasho Vishishi tož. ed. to, katera je ta ner bulshi ǀ ta katera bo sa to Vishishi tož. ed. isvolena Narvišjiši m osebno lastno ime Bog: poshlushajte mene deklo tega ner Vishishiga rod. ed.
vojskovati se -ujem se nedov. vojskovati se, bojevati se: ſe ſazhne s' Bugam vojskovati nedol. ǀ S' letem paklenskem Lintvornam ti ſe imash voiskovati nedol. ǀ Theodoſius je tudi mogal ſe pomuiet, inu voiskovat nedol. ǀ Spumnite na uniga groſovjtnu velikiga Riſa Goliota, s'katerem vojſkovati nedol. obeden ſi nej upal ǀ bi bil imel ſe vojskouati nedol. zhes ſaurashnike Rimskiga krajlevustva ǀ kadar ga je bil vſhelesni guant oblekil de bi shal vojskovati namen. ſe s'Goliatom ǀ kadar ſe je shal vojskovat namen. s' tem groſovitem Riſam Goliatam ǀ zhes Boga ſe vojshkuiesh 2. ed. ǀ moj ſijn ti ſi en otrok prutu Goliatu, ta smladiga ſe vojskuj 3. ed. ǀ s'Luciferam ſe vojskujate 2. mn. ǀ ſveit, meſſu, inu hudizh vſe skuſi zhes nas vojskujeio 3. mn. ǀ s' mezham, s' puksho, inu s' drugem shelesnem oroshiam ſe voiskujeio 3. mn. ǀ kadar ſe je vojskoval del. ed. m zheſs Chanaanarje ǀ G. Bug ſe voiskaval del. ed. m zhes taiste dushe ǀ ta kazha ſe bò vojskovala del. ed. ž zhes eno shensko perſono ǀ s' modruſtio, inu ſaſtopnoſtio ſta ſe vojskovala del. dv. m ǀ veliku lejt shnimi ſe ſò vojskovali del. mn. m ǀ ſo per veri ſvojh malikou ſtali, inu s' Judy ſe preperali, inu vſe skuſi vojskvali del. mn. m ǀ ſó vidili v' luffti dua Odleria, ali Poſtoine, katere ſe ſó vojskovale del. mn. ž/dv. m
zagledati -am dov. zagledati: zhe jeſt nyh shlahtni Boppen pogledam dua lepa Turna noter sagledam 1. ed. ǀ kadar ga sagleda 3. ed. ſe reſveſsely ǀ Demetrius ſagleda 3. ed. ta peld ǀ s'kusi eno shpralizo sapleda 3. ed. eniga sholnerja ǀ kadar enu ſilnu lepu, inu kunshtnu dellu sagledate 2. mn. ǀ odprejo eno shrinjo v'taisti sagledajo 3. mn. eniga strashniga lintuorna ǀ koin, inu piſſy sagledaio 3. mn. tiga lintvorna ǀ ſagledajo 3. mn. veni kambri malike ǀ Kakor tiga Gospuda sahledajo 3. mn., ſe prestrashjo, inu bejshati sazhnejo ǀ Kadar ta dua Turna Mantvanus je bil sagledal del. ed. m ǀ kadar je bil lashko dezhelo saghedal del. ed. m ǀ bosh v' Nebù prishla, inu G. Boga ſagledala del. ed. ž ǀ Gospud Bug bo to ſilnu veliko Turshko vojsko preſtrashil, de pobishy, kakor bo nashe pod Dunaiam sagledala del. ed. ž ǀ kakor ſo njega sagledali del. mn. m, ſo nehali, umouknili, inu pobegnili
zašentati -am dov. zakleti: Kadar hozhesh ſashentat nedol., ali prekolnit ǀ En Turk nihder ſe nepotſtopy ſvojga Mahometa sashentat nedol. ǀ stukrat en dan s'njegovim S. Imenom prekounesh, inu sashentash 2. ed. ǀ taushenkrat tu s. Ime naunznu, inu nepridnu usta usame, inu s'letem sashenta 3. ed. ǀ vezhkrat nenuznu, inu shpotlivu njega S. Ime vſta vſameio, s'taiſtim sashentaio 3. mn. ǀ kadar bi eden tebi dall ſtu kron rekozh ſashentai vel. 2. ed. enkrat, taku krone ſo tvoje ǀ uni pravi jest ſim sashental del. ed. m, ali shena je bila urshoh ǀ Ieſt bi nihder na ſashental del. ed. m, kadar bi shena, otrozij, poslij, inu drugi ludje mene nereshalili ǀ ſtukrat njegovu S. Ime ſashentali del. mn. m → šent, → šentati
znositi1 -im dov. zanositi, spočeti: ti ſi uredna ratala ſijnu Boshjga snoſiti nedol. ǀ kadar Shena ſnoſi 3. ed. hzher ǀ katera meni otroke ſnoſſi 3. ed., inu porodj ǀ Kazha, Katera snoſsi 3. ed. ta strupeni porodt ǀ kadar Fantizha ſnoſſimo 1. mn. ſmo sdravishi, veſſelejshi, inu bulshi farbe, kakor pak kadar dekilzo ſnoſſimo 1. mn. ǀ vy ſte taiſte, katere v'vashim teleſſi ſnoſite 2. mn. fantizhe, inu dekelze ǀ neKatere nesrezhne dushe v'njeh mladosti s'noſio 3. mn. en ſmertni greh ǀ je bil eden meni ſilo ſturil, ter ſim bila ſnoſſila del. ed. ž ǀ Porodj Iſmaela, kateriga od Abrama je bila snoſila del. ed. ž ǀ Ti bosh snoſſila del. ed. ž, inu vener bosh Diuiza ǀ Maria Diviza nihdar nej hotela Judom povedat v' kakorshni vishi je ona Chriſtuſa snoſsila del. ed. ž, porodila < slovan. *vъz-nosi̋ti
žal prisl. žal: mu je bilu shal de more ta ſveit sapustiti ǀ Mu nej bilu sa volo hudizha shal, ampak sa volo dobizhika ǀ Ah kaku shal dej unimu ozheti, kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ zhloveku shal dej, kadar ſe njemu shkoda, alic krivizha godj ǀ kadar Abſolon leto nepokorszhino je vidil, je njemu shal djalu ǀ letu je taku shal djalu Amanu, de nej bilu rezhi, de bi ga mogla potroshtat
deti denem dov. deti, tj. položiti, postaviti, namestiti: Kadar ſtolo okuli ſebe dene 3. ed. ǀ v' frazho gadene +3. ed., ſavertij, luzhij, ter raunu v' zhelu ga vdari ǀ try zegle pod glavo mu deneio 3. mn. ǀ nje truplu gori de nejo 3. mn. ǀ Poſtavi ali deni vel. 2. ed. tvoi kruh na te tekozhe vode ǀ Alà Davjd; hitru deni vel. 2. ed. v' frazho ta drugi Camen ǀ Prozh denite vel. 2. mn. te selene, inu ardezhe shpegle ǀ Jeſt menem de vſaketiri bi prezei glaſſ prozh denil del. ed. m žal deti biti hudo: Ah kaku shal dej 3. ed. unimu ozheti, kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ zhloveku shal dej 3. ed., kadar ſe njemu shkoda, alic krivizha godj
evangeli(um) -ija m evangelij: s. Evangeli im. ed. naſs vuzhij ǀ shivij kakor naſs S. Euangeli im. ed. vuzhj ǀ shivite po vuku S: Euangelia rod. ed. ǀ kadar bi hotel per danashnimu Evangelimu daj. ed. oſtati ǀ jest verujem v's. Evangeli tož. ed. ǀ kadar danaſhni s. Evangelium tož. ed. ſim bral ǀ exempel v'danaſhnim s. Evangeli mest. ed. imamo ǀ v' danashnim S. Evangelij mest. ed. ozhitnu je vſem povedal ǀ kadar bi ne bil v'danaſhnimu S. Euangelju mest. ed. bral ← lat. evangelium ← gr. εὐαγγέλιον ‛evangelij’, prvotno ‛dobro oznanilo’; → evang., → evange., → evangel
faliti -im dvovid. 1. motiti se, zmotiti se: On ſam nemore faliti nedol. v' ſvoj ſodbi ǀ rajshi s'Platonam hozhe falliti nedol., kakor s' drugimy Vuzheniki reſnizo sadejti ǀ kadar shlishim od drugih ludy pravit, taku nemorem falit nedol. ǀ Falish 2. ed. mozhnu, aku letu miſlish ǀ fallish 2. ed. mozhnu, inu ſama ſebe sapellesh ǀ Ti Kupz pametnu andlash ti tuoij Kupzhij nefalish +2. ed. ǀ grobu fali 3. ed., ta kateri ſe huali ǀ Mozhnu tedaj falj 3. ed., ta kateri meni ǀ kadar edn falj 3. ed., on s' ſvojo shtimo perskozhi ǀ Mozhuu falyta 3. ed.+, kateri koprive ſeje, inu ſe troshta de bodo nagelni rasli ǀ vy mozhnu falite 2. mn. ǀ Pater vy mozhnu fallite 2. mn. danas, zhe menite de ſe bodo poſtili ǀ nej falil del. ed. m s. Ambrosh, kadar je dial ǀ Eden je bil navuzhil v'Rimi eniga Papagalla vſo ſvèto Vero molit, de cilu ene beſsede nej fallil del. ed. m ǀ leta de bi nefalil +del. ed. m, sklene ǀ Nej ſo tudi falili del. mn. m tij kateri ſo djali de lubesan je en velik zupernik ǀ de bi ob taiſti uri nefalili +del. mn. m, inu s' vezhnem shpotam neoſtali ǀ nikar nesamirite meni, zhe porezhem, de v' letem ſte mozhnu falile del. mn. ž 2. biti narobe: kaj falli 3. ed. aku bom jeſt martran ǀ de ſi lih je ſilnu veliku greshnikou, inu greshniz, nezh nefali +3. ed. sakaj je taku vſmilen de ſlednimu greshniku, inu greshnizi da ſvojo cello miloſt ǀ nezh nefalj +3. ed., de ſi lih sdaj neshivish po boshi sapuvidi, ampak v' grehi ǀ Tedaj Eduvardus je bulshi kakor jeſt? nezh nefallj. +3. ed. Bo urra prishla, de obedua ſe bota kaſſala ǀ nezh nafali +3. ed. ← it. fallire ‛motiti se, zmotiti se, zgrešiti’
glaž -a m 1. steklo: je bilu ſvetlu kakor ta nar zhistishi glash im. ed. ǀ ta tardi glaſh im. ed. Chryſtal bò veno slatko, inu nuzno shpisho ſe preobernil ǀ kadar pak Bogu imajo shlushit, imajo glavo s'glaſha rod. ed., perſi s'pavolne, shelodiz s'poperja, slabij ſo kakor grilli ǀ jo varvaio kakor de bi is glasha rod. ed. bila ǀ letu oknu je bilu sapertu s' enem ſvetlem glasham or. ed., de desh nej mogal skuſi 2. kozarec: zhuden je bil vni majhini glash im. ed., v'kateriga Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu ǀ glaſſ im. ed. tiga ſtrupa yh nej sadel ǀ sa volo eniga glaſſa rod. ed. vina ǀ bo en ſam glaſh tož. ed. frishne vuode enimu ubogimu shejnimu dal ǀ kadar tuoja shena, ali tuoij otrozij en glash tož. ed., ali majoliko ubijò ǀ ſi natozhi en glaſſ tož. ed. ǀ venem takorshnem glaſſu mest. ed. je gvishnu ſtrup ǀ v' katirem glaſſi mest. ed. je ſtrup ǀ s' enem glaſſam or. ed. frishne vode ſi ſamorite shaze nebeske ſadobiti ǀ vidio shpampet vus polomnen, skrinje vſe resverſhene, guant, inu nje zier restroshen glashi im. mn., inu druga poſsoda vſa resbita ǀ nepyte is glaſſou rod. mn. teh grehou ǀ Kulikajn neglaunih grehou ſturish tulikajn glashu rod. mn. s' ſtrupam napolnene Chriſtuſu napyesh ǀ nepjte is teh glaſſu rod. mn. ǀ druge poſsode, inu glaſsu rod. mn. nenuzaio ǀ dopoli nozhij quarte, inu glashe tož. mn. v'rokah dershite ǀ kadar je eno miso, ali almoro sa glaſhe tož. mn. dellal, je shuishgal ǀ veliku nyh ſo dolgu zhaſſa glaſſe tož. mn. teh grehou popjvali ǀ k' miſi ſtrezhi, inu glaſſe tož. mn. natakat ← srvnem. glas ‛steklo, steklen izdelek’, nem. Glas ‛steklo, kozarec’
izvedeti -vem dov. izvedeti: na skriunim greh dopernesesh, sa kateriga obedn ſveidit nedol. nesamore ǀ je bil en velik greh doperneſſil n' enem skriunem meiſti, sa kateriga obedn nej mogal ſvejdit nedol. ǀ nej mogal svejditi nedol., satorai je bil shalosten ratal ǀ Aurelianus prezej svej 3. ed., ter poshle po Hila ǀ Svej 3. ed. letu Ceſſar Maſſimianus, ſe mozhnu reſerdj ǀ David letu ſvej 3. ed. ſe skrie u eno luknio ǀ Kadar svei 3. ed. Koku ſe je godilu, ſposna pravizo Boshijo ǀ nikuli obedn nebo svedil del. ed. m ǀ kadar je on bil letu ſvejdil del. ed. m, y nej hotel vezh pomagat ǀ Krajl je bil letu ſveidil del. ed. m, ga h' ſebi poklizhe ǀ ſe mozhnu boijva, de bi vun neprishlu, de nje mosh nesvedil +del. ed. m ǀ kadar letu bi ona svedla del. ed. ž, gore bi bilu taushenkrat meni ǀ variſe kakor ti je luba tuoja glava, de mati nebode letu svedila del. ed. ž izvedeti se izvedeti se: vſak dan njemu kaj v'kradejo, inu vender ſe nemore svediti nedol. gdu ſo taiſti ǀ letei Firshtni po ſili divishtvu vſame, inu de bi ſe neſvejdilu +del. ed. s jo vbye, inu pokoppà
jokati -am nedov. jokati: ſpumni na ſodni dan, milu sazhne jokat nedol. ǀ milu sazhne jokati nedol., inu sdihovati ǀ s'Ieruſalema ſo bilij v'Bethanio pershli jokat namen., inu shalovati ǀ zhes ſvoje grehe milu plaka, inu joka 3. ed., Boshjo martro kushuje ǀ Celli duor ſe preſtrashi, klaguie, jamra, inu ioka 3. ed. ǀ otrozy po hishi shrajeio, inu jokaio 3. mn. ǀ jest ſim ſe zhudil, inu shalual, inu jokal del. ed. m ǀ milu ſe je jokol del. ed. m ǀ milu ſe ie iokol del. ed. m ǀ leta shena je upijla, inu jokala del. ed. ž ǀ Vy ſte jokali del. mn. m jokati se jokati se: s'krijvavimij ſolsami bi ſe zhlovik imel nad nepametio teh greshnijh ludij jokati nedol. ǀ milu ſe je sazhel iokat nedol. ǀ Zhaſs ſe je ſmeati, inu zhaſſ ſe jokoti nedol. ǀ Se jokam 1. ed., inu shalujen, kadar meni slu, ali hudu gre ǀ Se jokash 2. ed., shalujesh, inu zagujesh kadar deſset guldinariu sgubish ǀ ſe grima, inu joka 3. ed. de v'negnado ozheta Nebeshkiga je padla ǀ ſakaj ſe ioka 3. ed. Lintvorn ǀ nad Katerem s: Rojstuam ſe nejoKa +3. ed. ǀ danaſs vſy ſe jokaio 3. mn., poſtio, inu gaishlaio ǀ nad namy ſe jokajo 3. mn. ǀ narpoprej jokajte ſe vel. 2. mn. ſamij zhes ſebe ǀ iokajte ſe vel. 2. mn. ſedaj veliku vezh ǀ zhes vaſhe grehe nar poprej joKajteſe vel. 2. mn. ǀ tedaj ne shalujte, inu nejokajte +vel. 2. mn. ſe ǀ ta Bogabojezhi Iacobonus milu ſe je jokal del. ed. m ǀ Gdu bi ſe ne bil ioKal del. ed. m ǀ Gdu tedaj bi neshalual, inu ſe nejokal +del. ed. m ǀ ſe je milu jokala del. ed. ž po ſuojm martvom ſijnom ǀ Iokala ſe del. ed. ž je Anna Tobiava shena ǀ jeſt ſe bom milu jokola del. ed. ž ǀ kadar ſe bote jokali del. mn. m ǀ Iokali del. mn. m ſe ſo Betulery ǀ ſe ſo milu zhes Chriſtushauo martro joKale del. mn. ž
Kolumbus -ba m osebno lastno ime Kolumb: Columbus im. ed. pak kateri na morij ſe je bil sgubil, kadar je videl tize letejti, je bil savupil terra, terra, semla (I/1, 72) ǀ Veim de kadar kuli shlishite od Columba rod. ed., inu njegovih tovarshou, de kadar ſo bily ta pervikrat v' Jndie pershli (V, 149 s.) Kríštof Kolúmb (1451–1506), odkritelj Amerike
luna -e ž luna: kadar je polna luna im. ed., ta shival taku mozhna rata, de nej mozhnusti de bi jo mogla premagat, kadar pak luna im. ed. doli jamle, ta shival slaba prihaia, kadar luna im. ed. k'sadnimu firtilzu pride, takrat ta shival taku ſlaba rata, de ſledna ſtvar jo lahku premaga ǀ Kadar ſonze, lunac im. ed., ſvesde, inu nebu bi semli na pomozh ne prishli, ona bi nemogla roditi ni sheliszhe, ni ſadu, ni shita, ni vina ǀ my ſmo pres gnade Boshje, kakor vna ſhival Cinocefalus imenuana pres lune rod. ed. ǀ per ſvetlobi te lune rod. ed. ſe je vshpegu gledala ǀ ta Modri ſalamon je bil Mario Divizo perglihal luni daj. ed., inu ſonzu ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno tož. ed., ſonze, inu Nebu gleda ǀ Se bodo zhudeſa godila na Sonci inu na luni mest. ed. ǀ per luni mest. ed., inu ſvejsdah imà ſvoje prebivalszhe ǀ Bug, kateri je ſtuaril ta shroki, inu proſtorni ſvejt s' ſonzam, s' luno or. ed., inu s' ſvesdami pokrit ǀ Maria Diviza ſe je prikasala obuta s'luno or. ed.
naglaven -vna prid. naglaven: en naglauni im. ed. m dol. greh imà tebi dati to vezhno ſmert ǀ kateru bi nebil neglauni im. ed. m dol. greh ǀ gledaj de nimash naglauniga rod. ed. m greha na tvoj dushi ǀ kadar edn ga bres neglauniga rod. ed. m greha vshje ǀ En takorshen neusmilen Trinog je hudizh, kadar leta skuſi naglauni tož. ed. m dol. greh eniga v' ſvojo oblaſt perpravi ǀ en ſam neglauni tož. ed. m dol. greh imash ǀ vezhkrat v' naglaunem mest. ed. m grehi ſe je obhajal ǀ taiſti, kateri ſò v'naglaunem mest. ed. m grehu umerli pujdeio v'to vezhno paklensko martro ǀ obari nas Bug v' naglaunim mest. ed. m grehu k' Svetimu Obhailu ſe perſtopit ǀ kadar ſi v neglaunem mest. ed. m grehu ǀ je vmadeshan s' naglaunem or. ed. m greham ǀ ſo dolshni pod naglaunem or. ed. m greham pridigvat ǀ vſe ſpake teh naglaunih rod. mn. grehou ſò v' Magdaleni prebivali ǀ zhes teh ſedem naglaunyh rod. mn. grehou ǀ Kulikajn neglaunih rod. mn. grehou ſturish tulikajn glashu s' ſtrupam napolnene Chriſtuſu napyesh ǀ lenoba, ſanikornoſt,c samavolnoſtc ſturj pot tem vſakadainem greham, lety pak tem neglaunem daj. mn. ǀ en zhlovek skuſi naglaune tož. mn. m grehe sgubj ta lepi ohzetni gvant gnade Boshje ǀ nepade zhlovek prezei v' te velike neglaune tož. mn. m grehe ǀ shivj v' naglaunih mest. mn. grehah cellu lejtu ǀ v' pyanſtvi, inu v' neglaunih mest. mn. grehah ǀ ſapuvidi Boshje s' neglaunimi or. mn. grehy prelomit
nerodoviten -tna prid. nerodoviten, neploden: bò poſekan kakor en nerodoviten im. ed. m tern ǀ mladiza, katera je nerodovitna im. ed. ž ſe od terte odreſsè ǀ enu lejtu je neradoutna im. ed. ž semla, tu drugu pak je radovitnishi ǀ tu kar je nerodovitnu im. ed. s obenimu nej dopadezhe ǀ kadar je nerodovitnu im. ed. s lejtu, ſe toshio zhes bushtvu ǀ Tudi nash S. Roch je bil od ſtare, nerodovitne rod. ed. ž Liberiæ rojen ǀ Taista je ſturila rodovitno deshelo teh vernih, nerodovitno tož. ed. ž teh nevernih ǀ To nerodouitno tož. ed. ž nyvo obeden jo n'hozhe dellat ǀ nej hotel obenu nerodovitnu tož. ed. s drivu v'Paradiſhi imèti ǀ kadar David je bil prekonil te hribe Gelboe vſelej ſo bily oſtali nerodovitni im. mn. m ǀ s'shenskih pershon nekadaj shpot ſo dellali, kadar ſo nerodovitne im. mn. ž bile ǀ vſy taiſti, kateri od bogaboyezhih ſtarih nerodovitnih rod. mn. Mater ſo bily rojeni ǀ ſo bilij v'te velike, inu nerodovitne tož. mn. ž pushzhave prishli ǀ ſo 40 lejt pò nerodovitnih mest. mn. pushavah rajshali
nevaren -rna prid. nevaren, poguben: nevaren im. ed. m ſtan je teh Vishishih ǀ Sboly, bolesan nevarna im. ed. ž rata ǀ samerka, de bolesan je neuarna im. ed. ž ǀ ta ſvejt je enu globoku, inu nevarnu im. ed. s morje ǀ v'temmi tiga neuarniga rod. ed. m Svejta rajshamo ǀ My plavamo po mory tiga nevarniga rod. ed. m Svejta ǀ ne pobegne s'te nevarne rod. ed. ž deshele tega greha ǀ G. Bug bi ne bil shene h' teshkimu, inu nevarnimu daj. ed. m porodu obſodil ǀ ſvoi nevarni tož. ed. m dol. greshni ſtan je bil ſposnal ǀ to glaboKo, inu nevarno tož. ed. ž rano oſdravi s'ogniom, inu shelesom ǀ na tako dalno, hudo, nevarno tož. ed. ž pot ſe ſta poſtavila ǀ aku ſi padla v'tu nevarnu tož. ed. s morje teh ſmertnih grehou ǀ bres vſiga premishlovaina ſe po tem nevarnem mest. ed. m morju tiga ſvejtà ſpoſtè ǀ v'tem neuarnem mest. ed. m Egypti tiga ſapalaviga ſvejta ſe najdemo ǀ dèrjeio taku ferbeshnu po potu neuarnim mest. ed. m ǀ kaj tedaj imamo ob taiſti nevarni mest. ed. ž uri ſturiti ǀ nevarni im. mn. m ſo porodi shenskem pershonam ǀ takorshne shlushbe ſo nevarne im. mn. ž ǀ takorshne nevarne tož. mn. ž mreshe njemu proshio ǀ kadar v' teshkih inu nevarnih mest. mn. bolesnah ſe najdete ǀ njeh dusha v'nevarnih mest. mn. duhounih bolesnah ſe najde primer.> Svejt je nevarnishi im. ed. m kadar nas lubi, kakor kadar nas ſaurashi ǀ morje tiga ſvejtá je veliku golufnishi, inu nevarnishi im. ed. s presež.> ſtan te Vishishih je ta ner teshishi, inu nevarnishi im. ed. m ǀ ſama ſeniza tiga ſvetiga Dreva je osdravila vſe bolnike od nyh ner hushi, inu neuarnishi rod. mn. bolesni ǀ s' maihinih vſakadainih grehou pride v' te ner vekshi, inu nevarnishi tož. mn. m
obiskati -iščem dov. obiskati: shenin Nebeski je hotel obiskati nedol. to Duhouno Neveſto ǀ sproſſi de bi ga puſtili poprei obyskat nedol. ſvojo Gospo Natalio ǀ hozhem te ludij obijskati nedol. ǀ ſo dolshni obyskati nedol. pilde ſvojh S Shtifterjou ǀ Mashnik pride ga obyskat namen. ǀ Prau ſturite de greſte obyskati namen. to Sveto Capello Loreto ǀ prideta dua Duhouna to Goſpo obiskat namen. ǀ Ioseph s'veliko bratausko lubesnjo je bil shal objeskat namen. suoje brate ǀ kadar Ceſar tu shlishi ga grè ſam obijskat namen. ǀ je shal ſvojo lubo Sveto Mater obiskati namen. v' Bettanio ǀ enkrat tega S: Moſha veliku Minihu je bilu priſhlu obijskati namen. ǀ nyh ozha Tranquillinus yh je shal obyskati namen. ǀ nej bila shla objskat namen. Generala Olofernuſa ǀ kadar po nozhi je shal zerkui objiskat namen. ǀ vſaku lejtu yh obyshzhe 3. ed. ǀ Ga obyſzhe 3. ed. Prerok Naum ǀ kadar zhloveka obyszhe 3. ed. s'revami, inu terpleinam ǀ G. Bug tebe obiszhe 3. ed. s'revamj, nadlugi, boleſni, vbushtvam ǀ po ſili obeniga neobyshe +3. ed. s' ſvojo Sveto gnado ǀ te bolne obyshzheio 3. mn., inu ym ſtreisheio ǀ andohtlivu nje Svete Zerke obyszheio 3. mn. ǀ de bi ſe ſamimu Papeshu ſpovedal, inu vſe Rimske Cerkvi obijskal del. ed. m ǀ de bi enkrat v'tedni prauu spumnil, inu andohtlivu objeskal del. ed. m ǀ de bi priatele obiskali del. mn. m ǀ vy bote naſhe duſhize po goſtim obyskali del. mn. m
premoči -morem dov. 1. moči: jest hozhem lete moje dobre priatele pohleunu bugat, inu tulikain ijm pomagat kulikain premorem 1. ed. ǀ koku ti premoresh 2. ed. tulikain terpèti ǀ lahko premorish 2. ed. tu sturiti, zheli ſe bosh pravu ſpovedala ǀ vidjo kaj premore 3. ed. ta strah ǀ ta greshna dusha ſe v' paku udere, de nikuli obedn vezh y nepremore +3. ed. pomagat ǀ my ſe pofliſſamo kar premorimo 1. mn. ǀ s' gnado boshio pak vſe premorémo 1. mn. ǀ Chriſtus nas je premagal, inu s' gorezhimi ketny savesal de nezh vezh nepremorimo +1. mn. ǀ Bres tuoje S. Gnade nezh nepremoremo +1. mn. ǀ aku bote ſturili tu vaſhe, inu ſe pofliſsali kar premorite 2. mn. G. Bogu shlushiti ǀ Aku tedaj tulikajn premorio 3. mn. muhe, komary, kobilize, inu grilli, kaj bi bilu kadar Bug bi Sapovedal Nebeſsom ſtrelat v'tiga greshniga zhloveka ǀ po tem bodezhim poti tiga terpleina hodit nepremorio +3. mn. ǀ cilu te nepremagane rokè Boshje sadershjsh de tebe shtrajfat nepremorjo +3. mn. ǀ zhlovek ſi je pomagal, kar je premogal del. ed. m ǀ Obedn zhlovek bi ne premogil del. ed. m tulikajn saneſti ſvojmu Saurashniku ǀ Bug hotel de bi premogla del. ed. ž tu sturiti ǀ Kar nar vezh ſo snali, inu premogli del. mn. m s'arzniamij, inu flajshtrij njemu pomagat 2. premagati: S'tem bom premogal del. ed. m ſmert ǀ Philiſtery so bily njega lahku premogli del. mn. m, s'shtrikami, inu ketnamy ſo ga bily ſveſali ǀ So morebiti tuoij Saurashniki, ſvejt, hudizh, inu meſsu tebe premogli del. mn. m, inu ranili tuojo dusho s'oroshiam teh pregreh 3. biti dovolj premožen: jeſt nepremorim +1. ed. almoshno dati ǀ de ſi lih pohleunu yh s'en dar proſſio, s'to beſsedo, nimam, inu nepremorem +1. ed. vſelej s'hishe yh ſpravio ǀ Aku nepremoresh +2. ed. doſti dat, daj tu maihinu kar premoresh ǀ enimu petleriu pak eno restargano ſuknio, ali en koſs kruha dati nepremore +3. ed. ǀ poverniti Tebi nepremorimo +1. mn. ǀ ſe sgovariate, de nepremorite +2. mn. almoshno dati ǀ ony nepremorio +3. mn. taku lepu taiſto gvantat ǀ k'sadnimu sklene, de hozhe eno Zirku Bogu h' zhaſti ſiſidat, kadar bo premoril del. ed. m ǀ kadar bi premogli del. mn. m radi bi vboſim podelili, lazhne naſſitili, nage pokrili 4. imeti, posedovati: S. Chryſologus pravi vam, katiri veliku nepremorite +2. mn., dajte eno droftinizo, de bote celli hleb prejeli ǀ je ſuete ſacramente andohtlivu prejela, inu kar je premogla del. ed. ž vbuſhizom dalla ǀ ta S: Mosh Saba prezei sapovei de ym imaio dati, tu kar ſo premogli del. mn. m
rad -a prid. v povedno-prislovni rabi rad: Tobias rad im. ed. m almoshno da ǀ per nyh rad im. ed. m prebiva ǀ ieſt rat im. ed. m tebi verujem de nezh ne veish ǀ Iest bi hotel radt im. ed. m vedit sakai vni Rasbojnik taku hitru ſi je bil Nebeshku krajlestvu sashlushil ǀ Vſmilena je bila Rebecce, katera tem popotnem je rada im. ed. ž poſtregla ǀ So vaſs v'miſlih imeli, de bi vij rada im. ed. ž tiga mladiga Gospuda imela ǀ Sahvalem tebe moje garlu, dokler radu im. ed. s ſi ſe poſtilu ǀ leta dua Sveta Jogra rada im. dv. m ſta ſvojo kry prelila sa lubesan Chriſtusavo ǀ vejm de ijh bodo radi im. mn. m imeli ǀ By rady im. mn. m takrat vidly, de bi Maria Diviza vam na pumozh prishla ǀ kadar noter prideio bi spet rade im. mn. ž vun pershle ǀ radè im. mn. ž ſò vaſſouale, ſe ſo lepotizhile primer.> ſatoraj ſtanovitnu to groſovitno martro rajshi im. ed. m je bil preſtal ǀ rajſhi im. ed. m ie hotel vmrejti od lakoti ǀ sheli raishi im. ed. m mertu, kakor ſlep shiveti ǀ Democles en Ajd raijshi im. ed. m kakor de bi bil veno nezhistost padu je bil v'en vreli kotu s'kozhu ǀ ie raiishi im. ed. m shnimi terpel ǀ raishe im. ed. m hozhe taushenkrat umreti ǀ Origines rejshi im. ed. m ſe je bil Malikom perklonil ǀ je bil taku pravizen, inu de bi raj im. ed. m bil vmerl, Kakor to nar manſhi Krivizo, ali shkodo enimu sturil ǀ ti greshna dusha rajshi im. ed. ž ſi bosh sbrala to vezhno paklensko martro ǀ de bi rajſhi im. ed. ž ſmert ſi iſvolila ǀ lucretia Rimska Gospa, raijshi im. ed. ž kakor de bi bila preshetvu dopernesla, ſe je bila s'kusi oknu vergla ǀ rajſſi im. ed. ž bi ſi hotela ſmert isvoliti ǀ takorshhna bi po reſnizi Mashniku odgovorila, kadar jo per Altariu vprasha: zhe ga hozhe ſa ſvojga mosha? bi gvishnu odgovorila, kakor una, katera je djala: Gospud Duhouni, rashi im. ed. ž njegovu blagu, kakor nlegouo pershono ǀ my imamo rajshi im. mn. m taushentkrat ſmert ǀ rajſhi im. mn. m hozheo do vekoma v'pakli goreti ǀ norze, loterze raiſhi im. mn. m per ſvoy misi imajo, inu shpishejo, kakor te vboge ſirotize ǀ Eny raishi im. mn. m resbeleni sfiniz ſi ſo puſtili v' garlu liti ǀ raijshi im. mn. m ſo shlij vun na nijve orat, koppati ǀ raiſhi im. mn. m norzhje, inu fabale, kakor to Boshjo resnizo poshlushaio ǀ raiſſi im. mn. m hudizha hozhete bugat, inu shlushit ǀ rayshi im. mn. m v'njeh negnuſni bolesni oſtanit ſi isvolio ǀ Ene suoje ozhij s'glave ſi sderejo, rajſhi im. mn. ž kakor de bi njega reshalile ǀ Ene raijſhi im. mn. ž ſe puste v'kolu upleſti, kakor de bi njega gnado sguble presež.> ſvoje miloſtovie ozhij nar rajshi im. ed. m oberne na takushno sgrevano dusho ǀ nam hozhe dat sastopit de nar raijshi im. ed. m prebiva v'nashm, ſerzu ǀ kadar nar rayshi im. mn. m bi ſpali
rajžati -am nedov. potovati: bo mogal raishat nedol. po puszhavah ǀ je mogal veno dalno deshelo po morij rajshat nedol. ǀ vam nej treba dalezh rayshat nedol. ǀ de bi hoteli danaſs s'mano po ſvejtu rajſhat nedol. ǀ povej nam, kam rayshash 2. ed. ǀ raishash 2. ed. na vni ſvejt ǀ kadar eden rajsha 3. ed. pò ptvy deſeli ǀ raisha 3. ed. v' to deshelo Phrygio imenovano ǀ vſako minuto h' konzu raishamo 1. mn. ǀ my v'temmi tiga neuarniga Svejta rajshamo 1. mn. ǀ vij is deshele te oblube v'ægypt raishate 2. mn. ǀ Vi kateri po gostim raijshate 2. mn. ǀ kadar ony raishaio 3. mn. po ſimi ǀ nekateri dny ſrezhnu rajsheio 3. mn. ǀ v' Gallitio rajshejo 3. mn. is celliga ſvejtà Firshti, Krajly, inu drugi ludje ǀ Nikartaku nepametnu ne rayshaj vel. 2. ed. o moj zholnar ǀ Od tot rajshaimo vel. 1. mn. v'tu veliku Meſtu Ninive ǀ rajshejmo vel. 1. mn. tedaj v'Imenu Boshjm ǀ kadar je pò Egypti raishal del. ed. m ǀ stu mil delezh bi rajshal del. ed. m ǀ 600000. Israeliteriou je raishalu del. ed. s pruti desheli te oblube ǀ ſo v'to deshelo te oblube rajshali del. mn. m ǀ try Karsheniki ſò raishali del. mn. m is Antiochiæ v'tu meſtu Thracunta ǀ Chriſtus je naprej shal, de bi mij sa nijm rajshai del. mn. m ← srvnem. reisen ‛potovati’
razpet -a prid. razpet: Kadar na Chrishu respet im. ed. m je viſsil ǀ Kadar je na kryſu reſpet im. ed. m dol. viſſil ǀ Sam Chriſtus letukaj na Chrishu respett im. ed. m dol. vaſs proſsi ǀ kadar je na Chriſh respèt im. ed. m dol. njo sheli objeti ǀ vinu, kateru ſo bily dali piti Chriſtuſu na chriſu reſpetimu daj. ed. m ǀ andohtlivu na Christuſa na Chrishu respetiga tož. ed. m ži. pogledat ǀ ſvoje S. roke na Chrishi reſpete tož. mn. ž krijvave, prebodene, inu ranene nam kashe ǀ na krishu perbit s' respetemi or. mn. rokami ǀ s' respetimi or. mn. rokami ǀ s' reſpetmi or. mn. rokami tebe zhakam ǀ s'respetèmy or. mn. rokamy te greshne dushe zhaka
Sara -e ž osebno lastno ime Sara: kadar pak je bila Sara im. ed. umerla ſe nebere vezh, de bi Bug bil hodil Abrahama troshtat ǀ Sara im. ed. Abramava Shena ǀ Sara im. ed. je bila nerodovita ǀ Proſſili ſo ta mladi Tobias, inu njegova Neueſta Sarra im. ed. ǀ ſara im. ed. je bila lepa ſa volo nje pokorshine ǀ kadar ſara im. ed. ſe je toshila zhes ſvojo Deklo Agar ǀ ſamerka de Iſmael ſe iegra s'Isalkam, sarà im. ed. to iegro sa slu vſame ǀ hudizha ſò bily od Saræ rod. ed. odgnali ǀ Abraham odgovorj ſari daj. ed. ǀ inu rezhemo tu kar nekadaj Abraham, kadar je pò Egypti raishal k' ſvoj Sheni Sari daj. ed. ǀ ſvojo Sheno Saro tož. ed. je s' ſabo pelal ǀ je bil shal v' tu meſtu Arbee ſe jokat nad ſvojo mertvo sheno Saro or. ed. 1. Sára, lat. V Sara, gr. Σάῤῥα, Abrahamova žena (SP 1 Mz 17,15) 2. Sára, Raguelova hči in Tobijeva nevesta (SP Tob 3,7)
stan -u m 1. stanje: Polè, v' kakushen neſrezhen ſtan tož. ed. greh tiga … reuniga zhloveka perpravi ǀ ta greshni zhlovek ſposna ſvoj nevarni ſtan tož. ed., ſe k' G. Bogu is praviga ſerza oberne ǀ gre tankaj en Mashnik, ga vidi, v'taistim tudi reunim ſtanu mest. ed., gà pustileſhati ǀ Kadar ſo jo v'tem ſtanu mest. ed. te druge shivali vidile, ſe je taiſtom ſmilila ǀ leta Syn veliko shaloſt pozhuti, sakaj on je v' ſtani mest. ed. taiſto erbeſzhino vshivat ǀ Kakor pak dusha ſe lozhi od teleſſa, takrat je v' ſtani mest. ed., de bi mogla Boga vidit 2. stan, tj. človekovo stanje glede na zakonsko zvezo, poklic ali družbeni sloj: ſakonski ſtan im. ed. je veliku teshei kakor ledig ǀ ta duhouni ſtan im. ed. ſe je bil pre teshak sdel ǀ Stan im. ed. teh Kupzou je en ſtar ſtan, nuzen, inu potreben vſem deshelam, inu ludem ǀ kadar bi en mogozhen krajl, ali Ceſar sa suojo Nevesto isvolil eno dekilzo niskiga, inu vbogiga ſtanu rod. ed. ǀ je bil en mladenizh shlahtniga ſtanu rod. ed. ǀ Po tem pak shiher ſe obernete K'vezheru teh poſvetnyh oprauil, inu andlu vashimu ſtanu daj. ed. ſpodobnyh ǀ sakaj ste v'sakonski ſtan tož. ed. ſtopile ǀ nekiteri kmetushki ſtan tož. ed. malu shtimaio ǀ Kadar Bug bi ne bil mene v'ta duhouni stan tož. ed. poklizal ǀ koku ſte v'vashim duhounim ſtanu mest. ed. shiveli ǀ Se nimaio tedai ſramovati v'ſvojm Stanu mest. ed. oſtati ǀ Chriſtus naſh Odrèſhenik vſijh ſtanu rod. mn. ludy je bil poklizal na ta hrib Tabor ǀ vſyh ſtanu rod. mn. moshke pershone, Krajly, Papeshi, Firshti, Mashniki, Dohtary, Shlahniki, Purgary, inu Gmain moshie ſo sheleli, inu pomagali Chriſtuſa umorit ǀ vſym pred ozhy poſtavim Davida, kateri je vſe ſtani tož. mn. skuſil ǀ te shteri ſtrani tiga ſvejta pomenio te shteri ſtany tož. mn. teh ludy ǀ uſe ludij, vſe ſtanij tož. mn. uabi k'ohzeti Nebeſhki ǀ S. Martin je try ſtane tož. mn. imel, je bil sholnier, Minih, inu Shkoff ǀ vſih treh ſtanih mest. mn. ſe je taku dobru ſadershal ǀ Nam lepu Sveti Martini vſyh ſtanah mest. mn., kakor dalaj Nem. Nem. bodo shlishali
svariti -im nedov. svariti, opominjati, grajati: ga ſazhne sfariti nedol., inu opominat ǀ sakaj ti greshnik, ti greshniza puſtish shraiat Pridigarie, ſuariti nedol. ſpovednike ǀ Satoraj bi jeſt vekshi vrshoh imel kregat inu sfarite nedol. takorshne karshenike ǀ Prerok Samuel gre obiskati Krajla Saula, ter taiſtiga mozhnu sazhne kregat, inu ſvoriti nedol. ǀ jeſt ij pravim s'farim 1. ed., kregam, inu vuzhim ǀ Ti Goſpodar, inu Goſpodina kregash, suarish 2. ed. tvoje posle ǀ S. Duh sfarij 3. ed., inu ijm shuga rekozh ǀ naſs ſfary 3. ed., inu krega s'kusi Preroke, Apostelne, Vuzhenike ǀ S. Baſilius ga sfarj 3. ed. ǀ satoraj yh ſfarij 3. ed. s'danaſhnim Euangeliſtam ǀ poshlushaite kaku vas sfari 3. ed. S. Auguſtin ǀ katero nehvaleshnost ſfarji 3. ed. S. Bernardus ǀ ga sffarj 3. ed., poduzhy ǀ nepametno ſodbo vasho ſvarj 3. ed. S. Auguſtinus, rekozh ǀ dober exempel teh bogaboyezhih ſvari 3. ed., inu krega te greshne ǀ shiher ſuarimo 1. mn., inu pokregamo te greshne ǀ kadar vashe otroke, posle, ali blishne kregate, suarite 2. mn. ǀ aku yh nesfarite +2. mn., inu neshtrajfate kadar ony vaſs nebugaio ǀ kadar ſpovedniki, inu Pridigary tebe suarè 3. mn., inu kregaio ǀ Pridigvai Boshjo beſſedo, nebojſe resnizo govorit, ſtonovitnu ſuari vel. 2. ed., kregai ǀ vuzhite yh, sfarite vel. 2. mn. proſſite yh, inu ſturite vſe kar je mogozhe ǀ mozhnu yh je sfaril del. ed. m, inu tudi vuzhil ǀ vezhrat vaſs ſim kregal, inu ſfaril del. ed. m ǀ ijh je Kregal, inu ſvaril del. ed. m, inu djal ǀ je Sijna ſvarijl del. ed. m, inu je djal K'njemu ǀ Pridigar je svaril del. ed. m taiſte, kateri kauneio ǀ jest bi nemogal ſe sdershat, di bi neſfaril +del. ed. m, inu kregal ǀ de bi tebe neshtraifal v' ſvoim ſerdi inu neſvaril +del. ed. m v' ſvoi slobnoſti ǀ shlahta je Mosha sfarila del. ed. ž ǀ ſta jo sfarila del. dv. m ǀ vaſs bodo sfarili del. mn. m s' taistimi beſsedami ǀ te greshne ſo ſuarili del. mn. m, inu shtrajfali ǀ so njega ſfarili del. mn. m de veno tako nevarnost sa eniga hlapza volo ſe je podal
štimati -am nedov. 1. ceniti, čislati: dusho imamo vezh kokar vus volni ſvet shtimati nedol. ǀ ſamu letu Nebesku Krajleſtvu ſe imà shtimati nedol., inu yskati ǀ iest tuoio dusho tulikain shtimam 1. ed. de rat, inu volnu vus ſvejt bi hotel tebi sa nio dati ǀ sa tiga volo jeſt veliku shtimam 1. ed. leta andverh ǀ vezh shtimash 2. ed., vezh lubish en denar, kakor pak G: Boga tuojga odreſhenika ǀ ſam ſebe shtimash 2. ed., vſe druge sanizhujesh ǀ tvoje ſmerdezhe truplu vezh sktimash 2. ed. kakor dusho, inu G. Boga ǀ on tebe shtima 3. ed. tulikain kakor ſam sebe ǀ kateri taiſto maihinu ſtima 3. ed. ǀ ſledni ſam ſebe ſhtima 3. ed., druge sa greshne dershi ǀ Kadar edn nezh nima obedn ga neshtima +3. ed. ǀ taku malu G: Boga shtimamo 1. mn., inu lubimo ǀ lubesniviga Gospuda nesposnano, neshtimamo +1. mn., inu nelubimo ǀ taku malu shtimate 2. mn. to nebesku slatkuſt ǀ vy karsheniki neshtimate +2. mn. enu takorshnu Krajleſtvu ǀ ludje tebe vidio, hualio, shtimaio 3. mn., inu sa bogabojezho Perſhono dershè ǀ nar nuznishi je zhloveku, kadar ti drugi ga shtimajo 3. mn., inu zhastè ǀ aku pak n'hozhe dellat, ga nezh ne ſhtimaio 3. mn. ǀ taiſte majhine della, katere ludje nezh neshtimaio +3. mn., preobilnu polona ǀ ony slatu, ſrebru, inu veliku prehodiſzhe neshtimaio +3. mn. sa drugu, ampak sa tu, de taiſtom shlushi sa dobru shivit ǀ Shtimajte vel. 2. mn., inu lubite ò nazhisti lushte tiga meſsa ǀ shtimaite vel. 2. mn. zhes vſe ſtuarjene rezhy Nebeſſa ǀ taku malu vash leben neshtimaite +vel. 2. mn., inu vashe otroke nikar nesapuſtite ǀ Ariſtoteles je taku mozhnu shtimal del. ed. m ſuojga Precepteria Platona ǀ kateriga ti ſi taku malu ſhtimal del. ed. m, kateriga ſi tulikajn krat reshalil ǀ Mosha nej nezh shtimala del. ed. ž, vſe hishne pod nogami je hotela imeti ǀ Tudi Poeti ſó petelina shtimali del. mn. m ǀ bi io tudi vezh ſhtimali del. mn. m ǀ Palomena ſo tulikain stimali del. mn. m Loodicenſery ǀ je nej taku shleht rezhij na svejtu de bi taisto ludje vezh neshtimali +del. mn. m, inu lubili kakor G. Boga 2. imeti za, pojmovati: JEſt ſizer malu, ali cilu nezh ne darshim na ſaijne, inu shtimam 1. ed. ſa norzhie, kar nekateri od ſain pisheo ǀ jeſt te danashne ozhitne greshnike sa pametne shtimam 1. ed. ǀ sa ſrezhniga shtimaio 3. mn. Lazaruſa ǀ vſelei Spovedniku te nesramne grehe je sataila, de bi jo vſy sa dekelzo shtimali del. mn. m štimati se 1. hvaliti se, ponašati se: nihdar nema zhloviK ſe shtimati nedol., de bi bil prevezh ſvèt, inu pravizhen ǀ ſe shtima 3. ed. s'tem s: Imenam ǀ Vni ſe shtimà 3. ed., de vſe ſnà ǀ Sakaj ſe tulikain shtimate 2. mn. ǀ s' laſmyj je drugem mrejshe prejdla, inu ſe s' taiſtimi shtimala del. ed. ž ǀ kadar eniga s'laſsio ſte ogolufali, inu ſte ſe shtimali del. mn. m rekozh 2. imeti se za: neuredna ſe shtima 3. ed. mati Boshia ratat ǀ de ſi lih ſe shtimaio 3. mn. ſa Modre, inu vuzhene ſo norzi ǀ Sa ſrezhniga ſe je shtimal del. ed. m Albutius ǀ on ſe sa pravizgniga shtimal del. ed. m ǀ sa Deklo ſe ie shtimala del. ed. ž ǀ She sa ſrezhnishi bi ſe shtimali del. mn. m ← it. stimàre ‛ceniti, imeti za, čislati’ < lat. aestimāre ‛ceniti, čislati, misliti’
ta2 ta določni člen (ta): Jubal je bil ta im. ed. m pervi, katiri ſi je bil ſmislil Muſico ǀ kateru prepovej ta im. ed. ž sheſta ſapuvid Boshja ǀ tu im. ed. s ſonze je bilu od shalosti omedlelu ǀ beſsede tiga rod. ed. m dobrutliviga Dauida ǀ s'temy negnusnimy gobamy tega rod. ed. m greha ſo obdani ǀ je bil s'tiga rod. ed. m veſseliga Paradisha stepen ǀ lastnust te rod. ed. ž semle na ſe potegne ǀ jest gori hozhem vſtati s'te rod. ed. ž jame te rod. ed. ž nezhistosti ǀ Pishe Nicolaus Leonicenus, de en gvishen folk iste +rod. ed. ž shlahtne Grekish deshele ſo bili zhes morje ſe prepelali ǀ od tiga rod. ed. s prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga dalej bom Nem. Nem. govurl ǀ kashel tjga rod. ed. s marmrajna ǀ kar je sgubil v'tem zhaſſu tega rod. ed. s ſaurashtua ǀ ſi noſſil te velike, teshke shelesna urata tigá rod. ed. s meſta Gaza ǀ ſo vun shli s'tiga rod. ed. s zhistiga Telleſsa Marie Divize ǀ vinu resfrisha tiga sdraviga, inu vekshi bolesan ſturj temu daj. ed. m bolnimu ǀ ſvojga Nebeshkiga shenina pergliha timu daj. ed. m grosdu Botrus ǀ ſdai nezhe tjmu daj. ed. m reunimu ene ſame kapelze vode dati ǀ kakor edn ſe h'temu daj. ed. m S: Sacramentu prebliſha ǀ ſe je bil podstopil pojti k'temu daj. ed. m S. Preroku Samvelu ǀ eden k'timu daj. ed. m drugimu je djal ǀ pruti tei daj. ed. ž deshele te oblube ǀ k' tey daj. ed. ž dushi pravi ǀ keha polna kryvizhnih ludy k'tej daj. ed. ž grenki ſmerti obſojenih ǀ preusetnu ſe je bil podstopel h'tej daj. ed. ž Skrinij Boshij perblishat ǀ je poshilal v'shulo h'tei daj. ed. ž nepametni shivini ǀ Iudith je opominala k'tei daj. ed. ž Sueti, inu nuzni pokuri ǀ dua velika zherna pſsa planio k'temu daj. ed. s martvimu truplu ǀ vaſs bo s'tiga reuniga ſvejta h'timu daj. ed. s nebeshkimu veſseliu poklizal ǀ Luna pak je polna ta tož. ed. m shterynaiſti dan ǀ Tiga ſe imate bati, kateri vaſho dusho, inu telu samore v'ta tož. ed. m vezhni ogin vurezhi ǀ tiga tož. ed. m ži. punterskiga Abſolona je pohleunu sa myr proſsil ǀ ta nedolshni, ſa tiha tož. ed. m ži. dolshniga, bò mogal vmrejti ǀ Eua kadar je bila tega tož. ed. m ži. praviga Synu porodila ǀ Mojſses je bil sturil to tož. ed. ž skrinjo Boshjo poslatiti ǀ vaſs bode v'to tož. ed. ž paklensko jezho vergal ǀ ta mati popade enu gorezhe shelesu, inu tezhe sato +tož. ed. ž nepokorno ǀ takushnim per Misi tu tož. ed. s pervu mejstu ſo dali ǀ S. Paulus je bil v'tu tož. ed. s Meſtu Athenes prishal ǀ vtu +tož. ed. s Meſtu Rages ǀ po tem mest. ed. m gmain potupu prezei je G. Bogu sahvalil ǀ kar je sgubil v'tem mest. ed. m zhaſſu tega ſaurashtua ǀ Vashe trupla gnieio v' tei mest. ed. ž zherni semli ǀ v' tey mest. ed. ž slati Moshtranzi ǀ v'tej mest. ed. ž slati Mohtranzi, katera ſtoy na S. Misi tiga Altarja ſe najde ena takushna arznia ǀ Prerok Danjel nej bil od levu v'tei mest. ed. ž Babilonski iami reſtargan ǀ Hoſanna v' ti mest. ed. ž viſſokuſti ǀ nah po tem mest. ed. s bodezhijm ternu ſe vala ǀ pò tim mest. ed. s meſti Jeriho hodit, inu prangat ǀ v'tem mest. ed. s Mesti Taranto, anno 1531. En Gospud dolgu zhaſsa je neuarnu bolan leſhal ǀ Kadar bi v'ten mest. ed. s mesti eno lushtno komedjo komedianti dershali ǀ Taku ſe godi v'mej Bugom, inu tem or. ed. m greshnom, kadar moli ǀ sakaj li po tem or. ed. m semelskom, inu malu terpezhnem tulikajn ſe fliſsate ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem or. ed. m dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ je ovarval shpansko deshelo pred to or. ed. ž ſaurashno vojsko teh Samurizou ǀ s'to or. ed. ž nasramno loterzo Anno Boleno nezhistu je shivil ǀ Sto +or. ed. ž ner lepshi tanzhizo ſo bily ogvantani ǀ My ſe hozhemo ſtem +or. ed. s ner bulshem vinom napolniti ǀ en ſam syn je njega laſtni, ta im. dv. m druga dua pak de ſta pankarta ǀ vſy ſo bili v' tejh mest. dv. meistah ſodomi, inu v' Gomori sgoreli ǀ pride v'Rim, kir ty im. mn. m nar grosovitnishi Ajdij ſo regerali ǀ ti im. mn. m povableni samerkajo, da taistim levom sobi ſo bilij polomneni ǀ kateriga nuzh, inu dan tij im. mn. m Chori teh Angelou zhastè ǀ tj im. mn. m gmain ludje pak de njimaio nenuznu Stati ǀ lete ſo bile te im. mn. ž nar vezhi loterze tiga ſvejta ǀ nihdar is ſvojo roko nej so krij teh rod. mn. ſaurashnikou prelili ǀ Tem ſgublenem je pravi pot prutu desheli tyh rod. mn. isvolenyh ǀ njega ime je sapiſsanu v' Bukvah tih rod. mn. Isvolenijh ǀ shibo tijh rod. mn. shtrajfing v'rokah dershi perprauleno ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam tèh rod. mn. nagnuſnih lushtu sapelati ǀ na uogeleiih tiih rod. mn. gaſs ǀ vſi Chori the rod. mn. Angelu ſe ſo veſselili ǀ v' shtazunah tes rod. mn. kupzou ǀ s'teh rod. mn. creatur katere je Bug ſtuaril ǀ ſo njega zhastili v'Pildah, inu figurah teh rod. mn. pravizhnih ǀ per tih rod. mn. ledig nemore prebivat ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem daj. mn. reunem, inu potrebnem ſirotizam ǀ vezh savupal, kakor tim daj. mn. drugem ǀ vam ſo ushe perpraulene te vezne grenkusti, inu tijm daj. mn. zhistim tij vezhni troshti ǀ ſe oberne h'tem daj. mn. drugim ter pravi ǀ tize shive, ſo k'tem daj. mn. smalanem letele ǀ gauge nej ſo sa te tož. mn. m velike taty, ampaK sa te tož. mn. m maihine ǀ ſe troshtash taisto uro vſe skusi s'pravo andohtio v'uſtih imèti te tož. mn./dv. s ſlatke imena Iesus, Maria ǀ voda te tož. mn. ž lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne ǀ v'te tož. mn. ž narvekſhi neuarnosti ſe ſo podali ǀ Katere G. Bug je postavil regierat te tož. mn. s Krajlestva ǀ jest imam veliku veſselje prebivat per te mest. mn. pravizhneh ǀ v'teh mest. mn. ſmerdlivih mlakah te nazhiſtoſti ǀ pred temi or. mn. deshelskimi gologlavi morite ſtati ǀ S. Gothard, je bil v' tem kloshtri v' mej temy or. mn. pohleunimy ta ner pohleunishi ǀ shpegaio sa timi or. mn. drugimy ǀ eden v' mej timy or. mn. vishishimy Gospudy ǀ s'temy or. mn. negnusnimy gobamy tega greha ſo obdani ǀ tovarshtvu ſi vſelej shelil imèti s'temi or. mn. greshnimi ǀ G. Bug bi nebil Mojſeſſavo ſeſtro s'temij or. mn. negnuſnimij gobamij shtrajfal ǀ Bug yh je bil s'timy or. mn. gorezhni Kazhamai oſtraſil ǀ je bila ena slata misa s'timi or. mn. nar shlahtniſhimi kamini shtikana
težak -žka prid. 1. težek (po teži): kakor en teshak kamen im. ed. m mojo volo s'greham tlazhi ǀ ta teshki im. ed. m dol. kamen te hude navade yh tlazhi ǀ obeniga teshkiga rod. ed. s della nimaio ǀ Sisyphus pak more en velik teshak tož. ed. m kamen na en visok hrib neſti ǀ ta teshki tož. ed. m dol. krish je mogal na hrib kalvarie vulezhi ǀ raijshi hozhe ta theshki tož. ed. m dol. jarm hudizhau na vratu noſsit ǀ on premishluje to veliko, inu teshko tož. ed. ž butaro ǀ sapovej Vida, Modeſta, inu Creſcentio na tla pervesat, inu enu ſilnu teshku tož. ed. s ſpizheſtu sheleſu na nyh trupla poſtavit ǀ ſi ſturila lahku tu teshku tož. ed. s kamine ǀ s'njegovo teshko or. ed. ž roko ga vudari ǀ s'enem teshkem or. ed. s kladvam ga satauzhejo ǀ temu ſvejtu terdi shtriki, inu teshke im. mn. ž ketne naprej prideio ǀ ſi noſſil te velike, teshke tož. mn. ž/s shelesna urata tigá meſta Gaza 2. težek, težaven: ſlasti en terd, inu teshak im. ed. m ſtan je ſakon ǀ de ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak im. ed. m, je vener lagak ǀ k'shlushbi eniga Gospuda obena rezh nej teshka im. ed. ž ǀ Sara taku dobra, inu pohleuna shena je bila Abrahamu taku teshka im. ed. ž, inu nedaleshna ǀ Theska im. ed. ž guishnu terbei de ie bila ta sapuvid tem starishom ǀ tu teshku im. ed. s lahku, tu grenku slatku, tu shalostnu veſselu naprej pride ǀ te nar manshi teshke rod. ed. ž rezhij G: Bogu k'zhasti n'hozhe prenesti ǀ G. Bug bi ne bil shene h' teshkimu daj. ed. m, inu nevarnimu porodu obſodil ǀ S. Bugam andlaite, popri kakor v'ta teshki tož. ed. m dol. ſtan ſe podate ǀ v' enem lejti ſe je bil navuzhil ta teski tož. ed. m dol. Perſianski jeſik ǀ jeſtimam eno teshko tož. ed. ž praudo ǀ cell dan imaio teshku tož. ed. s dellu ǀ de bi imeli poterpleine v' ſvojm teshkim mest. ed. m ſtanu imeti ǀ S. Mechtildis enkrat v' veliki, inu teshki mest. ed. ž bolesni je leshala ǀ po tvojm teshkim mest. ed. s dellu bosh ta vezhni pozhitik doſegil ǀ Sapuvidi pak Boshje nej ſo theske im. mn. ž ǀ ſerza teh kupzou vſe skuſi bodeio, inu griseio kazhe teh teshkih rod. mn., inu skerbnih miſly ǀ teshke tož. mn. ž raishe sa nyh volo imeli ǀ v'teshke tož. mn. ž nevarnoſti ſe poſtavio ǀ sapuvidi pak tiga greshniga ſveta, inu hudizha ſo silnu theshke im. mn. ž ǀ S' velikem veſſeljam, inu poterpeshlivoſtio je ſvoje teshke tož. mn. ž/s della dopernashal ǀ ty, kateri njeh della teshka tož. mn. s, inu njeh terplejne Bogu neoffraio ǀ Bug vam nesapovej taku theshka tož. mn. s della 3. hud: Is tiga ſe lahku doli vsame, Koku velik, inu teshak im. ed. m greh je pohujshaine dati ǀ Teshka im. ed. ž, inu nevarna bolesan je ta ǀ bi mogal en potreſs priti, inu taiſtiga podrejti, ali en mozhan vejter inu taiſtiga reskriti, ali ena teshka im. ed. ž tozha inu cegle, inu ukna pobiti ǀ sa volo teshke rod. ed. ž bolesni nej mogla k' Juternzam uſtati ǀ pade v'eno teshko tož. ed. ž, negnusno boleſan ǀ ò Moj Bug! ti nas s' leto teshko or. ed. ž shibo gaishlash ǀ pred to teshko or. ed. ž shtrajfingo Boshjo ſe reshio ǀ s'teshko or. ed. ž roko te neporkne greshnike sazhne tepsti, inu gajshlat ǀ Nashe pregrehe ſo vſhe taku teshke im. mn. ž ratale ǀ G. Bug tulikain teshkih rod. mn., inu ſtrashnih shtrajfinh je bil poſlal zhes Pharaona, inu Egypt ǀ sdaj v'teh teshkeg rod. mn. boleſnah ſe najdesh ǀ naſhe truplu je podvershenu tem bolesnom, Kakor rekozh, tej merselzi, vurozhini, vodenizi, inu drugim teskim daj. mn. bolesnom ǀ velike, inu teshke tož. mn. ž bolesni poterpeshlivu je prestal ǀ kadar v' teshkih mest. mn. inu nevarnih bolesnah ſe najdete ǀ kadar v'teshkijh mest. mn. boleſnah ſe najdesh ǀ vſe glide je niemu s'ſtrupam napolnila, inu s'teshkimi or. mn. bolesnimi napolnila 4. težaven, počasen: ſmò prepoſti, teshke rod. ed. ž ſaſtopnoſti, inu neumni 5. betežen, bolan: Ta shlahtna tiza phenix imenovana, kadar sazhne ſtara, inu teshka im. ed. ž prihajat ǀ Ta Medvèd, kakor samerka de glava teshka im. ed. ž, inu bolna mu rata sa volo te hude krijvi 6. noseč: nej dolgu ſtalu, de noshezha rata, ty drugi samerkajo, inu ſe y shpotaio, kateriga shpota nei mogla preneſti, videozh de obeden jo nej vezh shtimal, ſe pobere taku teshka im. ed. ž na ſvoj dum primer.> ſakonski ſtan je veliku teshei im. ed. m kakor ledig ǀ she veliku teshej im. ed. ž njegova butara bo ratala ǀ koku tedaj veliku teskejshi im. ed. ž je ſa ta pervikrat Abrahamu, inu njegovem ludem naprei prishla ǀ menite da nej na semli teskejshiga rod. ed. m ſtanu kakor je vaſh ǀ katerem ſe sdij de nej mogozhe sapuvidi Boshje dershati hudizhave pak de ſi glih ſo teshej im. mn. ž, stonovitnu ijh darshè presež.> ſtan te Vishishih je ta ner teshishi im. ed. m, inu nevarnishi ǀ shentovajne, inu shpotdellaine tiga S. Imena boshiga je ta ner teshei im. ed. m greh ǀ k'dopadeniu timu zhloveku te nar teshkeshi tož. mn. ž rezhij ſe doperneſsò
trd -a prid. 1. trd, trden: kadar dolgu leshj, de ſonza nevidi en tard im. ed. m led, inu tudi criſtol rata ǀ Thomash terd im. ed. m kakor diament nej hotel verjeti ǀ Kumaj lete ſe je bil doteknil ta terdi im. ed. m dol. diamant Thomash ǀ ta tardi im. ed. m dol. glaſh Chryſtal bò veno slatko, inu nuzno shpisho ſe preobernil ǀ kosha na kolenah je bila taku tarda im. ed. ž, inu debela ratala, kakor ene comele ǀ postela ſe vam bo terda im. ed. ž, kakor kamen sdela ǀ kadar tu grosdie je tardu im. ed. s kiſsilu, grenku, inu vesdravu ǀ Ste kadaj shlishali, ali samerkali Nem. Nem. naturo tiga Shlahtniga, inu terdiga rod. ed. m Diamanta ǀ is ene tarde rod. ed. ž Skale frishna voda ſvera ǀ tardimu daj. ed. m kamenu bi ſe bil imel ſmilit ǀ terdimu daj. ed. m kamenu bi ſe imel ſmilit ǀ eni tardi daj. ed. ž ſkali bi ſe imel ſmilit ǀ tard tož. ed. m kruch ſo jedli ǀ katira kry omezhj cilu ta terdi tož. ed. m dol. diamant ǀ tardo tož. ed. ž kosho ſlèzhe, inu supet po ſvoij navadi ſe savia ǀ kei bo nashal takushnu tardu tož. ed. s oblazhilu ǀ tu terdu tož. ed. s shelesu taku dolgu tauzh ǀ umreti pak je hotel nag na tem terdem mest. ed. m krishu perbit ǀ na tem terdim mest. ed. m krishu ǀ s'enem tardem or. ed. m kamenam pot glavo ſo leshali ǀ v'kaj s'eni vishi taku terdi im. mn. m djamanti ſe morio omezhiti ǀ kadar ſe ſaina de terde tož. mn. m orehe griſe ǀ sa koſti, inu tarde tož. mn. ž skorie, katere njemu Gospodar dà, vſyh vishah paſs ſe njemu hualeshen iskashe ǀ pelen, inu terde tož. mn. ž koſti vshafaio 2. strog: Gdu ſe bode podstopu sdaj ſodit Krajla Cambiſa de je bil prevezh oster, inu tard im. ed. m ǀ taku terd im. ed. m, inu oſter ſe iskashe pruti taiſtom kateri v' Tempelni ſo kupzhuvali ǀ de bi taKu tardt im. ed. m, inu oſter s'temy drugimi nebil ǀ Nezh nepomaga ta tardi im. ed. m dol. poſt Curianu Philoſophu ǀ neketeru ſtu leit potle je taku tarda im. ed. ž ta sapuvid ludem naprei prishla ǀ od katere tarde rod. ed. ž sapuvidi S. Peter je dial ǀ Sdaj enimu ostrimu, inu tardimu daj. ed. m oblastniku ǀ koku ti samoresh en tak tard tož. ed. m post dershati ǀ Polona nikar li ta terdi tož. ed. m dol. poſt S. Joannesa karſtnika ǀ Ceſarſtvu je bil sapustil, inu venem Kloshtru tardo tož. ed. ž pokuro dellal ǀ ſvoje truplu s'poſtam, inu tardo or. ed. ž pokuro martrat ǀ Vy nejſte tulikajn s' poſtam, inu s'terdo or. ed. ž pokuro ſmartrali vaſhe truplu, kakor Iacob Puszhaunik 3. neusmiljen: Tard im. ed. m je ratal, sa volo te hude navade ǀ moje ſerze je tardu im. ed. s kakor kamen ǀ Serze tiga greshnika bò terdu im. ed. s ratalu ǀ gdu bo taku terdiga rod. ed. s serza ǀ satoraj ſte takorshniga tardiga rod. ed. s ſerza, kakor Judesh Iskariot ǀ on je urshoh de imate taku tardu tož. ed. s ſerze ǀ bo omezhil tu terdu tož. ed. s neuſmilenu ſerce teh Iudou ǀ hudizh je na njega terdom mest. ed. m ſerzu ſydel ǀ de bi naſha tarda im. mn. s ſerza ſe omezhila ǀ ſerza takorshneh hudobnih karshenikou taku terda im. mn. s rataio ǀ Kej ſo sdaj taiſte terde im. mn. ž/s kamenitve ſerza ǀ omezhiti tudi ſvoja tarde tož. mn. ž/s ſerza ǀ je bil pregovuril taiſte taku terde tož. mn. ž/s, inu oherne ſerza 4. hud, naporen, težek: ſlasti en terd im. ed. m, inu teshak ſtan je ſakon ǀ ſe ſo bily rejshili od tarde rod. ed. ž shlushbe Faraonave ǀ od te terde rod. ed. ž shlushbe faraonave ǀ Job ſe je veſſelil pod britkoſtio tega terdiga rod. ed. s terpleina ǀ Nuna rata, enu tardu tož. ed. s shivejnie pele 5. neumen: dokler ima terdo tož. ed. ž glavo, ſe nezh glave nepopade 6. popoln: do terde rod. ed. ž nozhj vkupaj lebaio, inu pyanzhuaio primer.> Gdu je bil terdeishi im. ed. m djamant kakor S. Thomash ǀ O ſerze tardeishi im. ed. s kakor skala ǀ she neusmileniſhi, inu terdejshi im. ed. m pruti Iſraeliterjom ratal ǀ ti bi tardeishi tož. ed. s ſerze imel ǀ en tatushen bi tardeshi tož. ed. s ſerze imel kokar je ta terd kamen ǀ Kir terdejshi tož. mn. s ſerza kakor je Djamant prezej omezhij trde glave trmoglav: ſa tiga volo só shene taku tarde glave, de vſe po ſvoj glavi hozheo imeti
tvoj -a zaim. tvoj: tvoj im. ed. m brat je vmerl ǀ Pravi de je tuoj im. ed. m priatel ǀ Jeſt ſim tvoi im. ed. m Gospud Bug ǀ vſai ſe vej gdu je bil tuovj im. ed. m ozha ǀ tvoja im. ed. ž preuſetnoſt bo tebi preſhla ǀ tuoja im. ed. ž mati je tebe v'grehu spozhela ǀ nej ſe ysde tvoia im. ed. ž S: vola ǀ Kai tebi pomaga tuoia im. ed. ž dolga molitvu ǀ Tvoje im. ed. s garlu je, kakor Davidau Turn ǀ tuoje im. ed. s serze je paunu offerti ǀ nebò mogozhe de bi ſe tvoie im. ed. s ſerze neomezhilu ǀ tuoie im. ed. s ſerce je polnu offerti ǀ gledaj ner poprei de tvóje im. ed. s opravilu bo pravizhnu ǀ nej sadosti de blagu tvojga rod. ed. m blishniga neukradesh ǀ ſe boijsh tuojga rod. ed. m Gospuda ǀ Dusha tvoiga rod. ed. m Ozheta ǀ kaku bi mogal s'shkodo tuoiga rod. ed. m bliſhniga obogatit ǀ My ſposnamo de ſmo seſhli s'tvojga rod. ed. m pota ǀ ti kateri raven tvoje rod. ed. ž shene druge lubish ǀ G: Bug tudi neushlishi tuoje rod. ed. ž proshne ǀ Dusha tvoiga Ozheta … tvoie rod. ed. ž priatelze ǀ ti pres tvojeshode rod. ed. ž+ bi lahku porok sa njega bil ǀ is tvojga rod. ed. s ſerza vun ſtepſti ǀ slabust tuojga rod. ed. s meſsa ǀ do ſadne minute tvoiga rod. ed. s shiuejna ǀ de bi ſi glih polovizo tuoiga rod. ed. s blaga vbogim dal ǀ pride s'tuojga rod. ed. s negnusniga, inu nezhistiga serza ǀ govorish od tvoje kupzhie, od tvoja rod. ed. s ned. (?) prehodisha inu blaga ǀ kadar bi ti shena doma per tvojmu daj. ed. m Moshu ſtala ǀ de bi tvoimu daj. ed. m moshu vero prelomila ǀ nihdar pak nepremislish kaku bi mogla tuojmu daj. ed. m G: Bogu dopasti ǀ Ti ſi danas odpuſtil sa mojo lubesan tuoimu daj. ed. m ſourashniku ǀ Poverniſe ſupet ò vſmilen Ozha k'tvojmu daj. ed. m sapuſhenimu otroku ǀ ſe nenajde tinte, inu poperja, de bi piſſal tvoy daj. ed. ž shaloſtni matteri ǀ Kej tedai ſi neshal pomozh tvoi daj. ed. ž mersli dushi ǀ on je tuoi daj. ed. ž S: gnadi ſe samiril ǀ jeſt ſim tebi, inu tvoj daj. ed. ž ner Svetejshi Materi shlushil ǀ ſe bojsh pregreſhit tuoij daj. ed. ž poſvetni Gospoijski ǀ koku ti premoresh tulikain terpèti, inu maſso tvoij daj. ed. ž navadi ſturiti ǀ en takushen shpot ſebi, inu tvoji daj. ed. ž shlahti ſturila ǀ n'hozhesh yh k'tuoj daj. ed. ohzeti pustiti ǀ tulikain dobrih shpish tvojmu daj. ed. s teleſſu uſak dan perpraulash ǀ h' shlushbi tiga ſveità, tvoimu daj. ed. s truplu, inu hudizhu ǀ h'tvojmu daj. ed. s pogubleinu ǀ hozhem na tvoj tož. ed. m exempel gledat ǀ s'krijvash v'ſijh vishah tuoj tož. ed. greh pred mosham ǀ deni tvoi tož. ed. m kruh na te tekozhe vode ǀ Pogledaj v'tvoj tož. ed. m keudar ǀ Sgubish tuojga tož. ed. m ži. kojna, tvojga tož. ed. m ži. vola ǀ ſi vſelej bodil, inu martral tvoiga tož. ed. m ži. Boga ǀ ti saurashish tuoiga tož. ed. m ži. blisniga ǀ gresh pogledat tuoijga tož. ed. m ži. koijna ǀ tiga shalostniga Syna tuoga tož. ed. m ži. ſi reveſselila ǀ podeli meni tvojo tož. ed. ž S. Gnado ǀ Hozhesh tuojo tož. ed. ž pusledno vro potroshtan biti ǀ shentovaine tuoio tož. ed. ž dusho vumorij ǀ my bomo do vekoma tvoio tož. ed. ž pravizo zhastili ǀ Bug bode ozhistel tuoju tož. ed. ž duſho ǀ de bi taistu blagu mogal v'tuojo tož. ed. ž oblast perpravit ǀ ſe pofliſash offertnu tvoje tož. ed. s telu guantat ǀ Bug bode suoj s: shegendal zhes tuoje tož. ed. s telu, inu prehodishe ǀ kadar bi ti letu ſposnalu, bi ſe tudi milu plakalu, inu vſe tvoie tož. ed. s veſſelje v' shaloſt preobernilu ǀ tuoie tož. ed. s meſsu s'postom noter dershish ǀ ena muha lejse pò tvojm mest. ed. m obraſu ǀ de bi na tuojm mest. ed. m shivotu imal noſsit eno shelesno bodezho Srajzo ǀ v'tuoijm mest. ed. m s. strahu ſe bodem pofliſsal do moje pusledne urre shivejti ǀ Oſtani li per tvoy mest. ed. ž veri ǀ ſtoy v' tvoi mest. ed. ž dobri voli ǀ de bi v'tvojm krajleſtvi edn ſidel na tvoj mest. ed. ž deſnizi, ta drugi na tvoj levizi ǀ po tuoij mest. ed. ž pregrehi tebe shtrajfat ǀ po tvoij mest. ed. ž veliki milosti ǀ my ſmo yh lepu vuzhili po tuoj mest. ed. ž sapuvidi shiveti ǀ v'tuoj mest. ed. ž hishi je enu dobru koſsilu perpraulenu ǀ dershat taiſto sheno v'tvoj mest. ed. ž hishi ǀ v' tvojm mest. ed. s Svetem Jemenu ſmò Karsheni ǀ Angely tvoy brati shalujemo na tvoim mest. ed. s pogublejni ǀ v' tuojm mest. ed. s Imenu ſmò prorokuali ǀ rezi ſam v'tvojm mest. ed. s Serzi ǀ v'tvoim mest. ed. s ſerzu imash ferahtan biti ǀ de bi ti bil talal s' tvojm or. ed. m ozhetam kakor ſi bil dolshan ǀ Kadar ti s' tvoim or. ed. m ſupernikom pred Goſpoſzhino gresh ǀ s'tuojm or. ed. m greshnim jesikam ǀ Poberiſe damu s'tvojm or. ed. m hudizham, kateriga v'trebuhu imash ǀ Se ti glihash s'tvoim or. ed. m Moſſam ǀ pojde s' mano tvojo or. ed. ž Materio ǀ s' tvoio or. ed. ž oblubo teh meſſenih lushtou ǀ tudi ſi dolshan s'tvojo or. ed. ž sheno v'spodobni dobruti shiveti ǀ ga ranish s'tuojo or. ed. ž hudo miſlio ǀ s'tuoio or. ed. ž ſveto proſhno nam bosh miloſt, inu gnado sproſsila ǀ de bi neimele ſe jokat nat tvojm or. ed. s britkom terpleinom ǀ s' tvoim or. ed. s greshnem diainom ǀ s'tuojm or. ed. s greshnim djaniom ǀ s'tvojm or. ed. s ſaurashtvom ǀ s'tuoim or. ed. s shentovaniam ǀ obedua tuoja im. dv. m Syna bodo n'en dan umerla ǀ tvoy im. mn. m grehi ſo tebi odpuzheni ǀ Shelish ti Ozha, ti Matti, de bi tvoi im. mn. m otrozy, kakor vſtaneio dol pokleknili ǀ ſi tudi dolshna skarbèti de tuoy im. mn. m otrozhi, inu poſly brumnu shive ǀ shlishish de tuoij im. mn. m otrozi, tuoij im. mn. m poſli shentuijeio ǀ tuoij im. mn. m otrozi, tuoij im. mn. m poſli shentuijeio ǀ tvoij im. mn. m grehi ſo tebi odpuszheni ǀ tvoji im. mn. m tovarsh bodo levi, medvedi, kazhe, inu shkarpiani ǀ letij tuoji im. mn. m poshlushavizi ſo fajn Gospudij ǀ tvòij im. mn. m grehy ſe tebi maihini vidio ǀ Tebi nezh nepomagaio tvoje ſpuuidi, tvoie obhaila, tvoj im. mn. m poſti, tvoie almoshne ǀ kaj tedaj tuoj im. mn. m Iogri bodo opravili ǀ ſe bodo tvoje im. mn. ž ozhij odperle ǀ vſe tuoje im. mn. ž slatkusti ſo grenke ratale ǀ slatke ſo tvoie im. mn. ž beſſede ǀ Tvoie im. mn. ž/s leita, inu ure ſo pretekle ǀ Sa odpushajnie tvojh rod. mn. grehou ǀ sa sdrauje tuojh rod. mn. Priatelnu ǀ sprizho tvoih rod. mn. beſſedy ſe nemore omoshit ǀ Bug Vſigamogozhi tvoj ozha, kakor ti ſi tvoyh rod. mn. otrouk ǀ kaj menish de bom tajſte shlake, inu rane s'tvoyh rod. mn. rouk vſel ǀ hitru sbriſhi s'tuojh rod. mn. bukov taiste beſsede ǀ yh bom rad, inu volnu s'tvoijh rod. mn. rouk prejel ǀ ti ſe bosh preusela, inu bersdo tvojm daj. mn. greshnim shelam perpustila ǀ hozhesh is praviga ſerza tvoim daj. mn. ſaurashnikom odpuſtiti ǀ Hozhesh de tuojm daj. mn. otrokam dobru pojde ǀ tuoym daj. mn. Nameſtnikom spovedat ǀ tvoje tož. mn. m dnij ſe nej ſi prau postu ǀ takrat tudi Bug tebe sapustij, inu na tuoje tož. mn. m otroke posabi ǀ Si proshish de bi Bug tebi odpuſtil tvoie tož. mn. m grehe ǀ ti pokuro sa tuoie tož. mn. m grehe sturish ǀ nebosh ene ſolsè zhes tvoige tož. mn. m grehe prelila ǀ obernesh tvje tož. mn. m S. glide na krishu perbite ǀ s'kusi tvoje tož. mn. ž velike pregrehe ǀ Vſdigni tuoje tož. mn. ž ozhij ǀ s'tem slatkem olam gnade Boshje bo toje tož. mn. ž rane osdravil ǀ odpri vsheſa tuoja tož. mn. s ǀ jeſt shelim na tvojh mest. mn. naruzhaih vmreti ǀ v'ſameh tedaj tuojh mest. mn. S. Rokah pozhitik najde ǀ de bi v'tvojh mest. mn. S. Ranah isvelizhejnie, nikar fardamaine nashal ǀ v'tuojh mest. mn. potrebah ǀ ſe taku s' tvojmy or. mn. priately andla ǀ de ſi lih s' tvoimi or. mn. ozhmi nevidish ǀ imash umreti mej hudizhy tvoymi or. mn. priatily ǀ imash vſelei mene pred tvojmi or. mn. ozhmy imeti ǀ pred tuojmi or. mn. ozhmij nezh skritiga nemore biti ǀ Operi s'tuoijmi or. mn. ſolsami S. S. Rane ǀ to moio britko martro taushentkrat s'tvojmi or. mn. grehomi ſi ponovil ǀ s'tuojmy or. mn. vſmilenimy ozhmy ǀ ò Opimius neshlishish koku s' ſtuomy +or. mn. denary dellaio
užiti užijem dov. užiti, zaužiti: imaio tulikain shpishe vshiti nedol. kulikajn je potrebnu sa nyh shiuleine ǀ Je hudu ſnamine kadar en bolnik n'hozhe enu majhinu grenko arznio vſhiti nedol., de bi ſdravil ǀ Svetu Reshnu Telu ſe je podſtopil v' ſourashtvi ushiti nedol. ǀ ti ſe varvash teh shkodlivih shpish, celli dan neushyesh +2. ed. s'en vinar urednoſti ǀ katiri pak leto Sveto shpisho vshje 3. ed., bo do vekoma shivil ǀ vſe kar ushie 3. ed. ſe v' ſtrup preoberne ǀ zhe pak v' grehi ſe vshije 3. ed. je shkodliu ǀ Kadar pak neurednu, inu greshnu edn vshie 3. ed. tu S. Rus. T. ǀ kadar ſe zhastij inu moli, ali pak vſhije 3. ed., ſad te gnade Boshje nam perneſe ǀ kateriga vſak dan na shpisho naſhiga shivota vſhyemo 1. mn. ǀ Svetu Reshnu Telu ſturj de ratamo tu kar vshiemo 1. mn. ǀ ſo bile en ſpomin Svetiga Reshniga Teleſſa, kateru ob veliku Nozknim zhaſſu ty verni karsheniki vshieio 3. mn. ǀ kateri vrednu vshijeio 3. mn. ta S: Sacrament ǀ v'ſpumladi arznje vshyeio 3. mn., inu shilo odpreio ǀ vshite vel. 2. mn. s' pravo andohtio, s' zhiſtim ſerzam ta Sveti Sacrament ǀ ſe najdem per Chriſtuſu Jesusu, kateriga po goſtim ſim vshil del. ed. m v' tem Svetem Sacramenti tiga Altaria ǀ kakor je bil to arznio vſhil del. ed. m, prezei je bil osdravil ǀ Judesh Iskariot pak dokler neurednu je bil ushil del. ed. m, to vezhno ſmert je sadubil ǀ vari ti mene, de bi jeſt v' leto veliko pregreho nepadil, inu tebe v' S. Rus. T. neurednu neushil +del. ed. m ǀ ſim bila ſnoſſila, inu eno arznio vshila del. ed. ž ǀ per tej S. Misi bote nashli, inu vſhili del. mn. m to nar zhudnishi, inu nar shlahtnishi spisho S. Rus. T. ǀ proſſitega de bi Sveti Sacrament urednu vshili del. mn. m ǀ po tem kir ſo vſy sadoſti ushili del. mn. m, je taiſtom tulikajn Kruha oſtalu
vesel -a prid. vesel: edn bo sdrau, inu veſſel im. ed. m shal ſpati, inu s' jutru ga bodo mertviga neshli ǀ Veſsel im. ed. m je jaſni dan ǀ grè veſſèl im. ed. m damu ǀ Srezhen, inu veſſeli im. ed. m dol. dan je bil Betulerjom, kadar ta ſerzhna Judith je bila Olophernuſu glavo odſekala ǀ O stutaushenKrat ſrezhni, veſseli im. ed. m dol., inu shegnani dan na Kateri nepade toshba Iobaua ǀ bodi veſsela im. ed. ž, nikar nemisli vezh na letu kar ſe je sgudilu ǀ ſi veſſela im. ed. ž, inu potroshtana ǀ ſdaj vam odvſamem vſe kar je dobru, veſselu im. ed. s, inu lepu ǀ je bil s'tiga veſseliga rod. ed. m Paradisha stepen ǀ kaj dobriga inu veſſeliga rod. ed. s s' ſabo perneſſe shtima te garlize ǀ pres lete nezh vesſeliga rod. ed. s biti nemore ǀ nam perneſſe veſſeli tož. ed. m dol. ſpumlat ǀ NA TA VELIKI GVD, INV VESSELI tož. ed. m dol. DAN, SVETE VELIKE NOZHII ǀ de bi jeſt na leta vesheli tož. ed. m dol. Dan s' shaloſtnem oblizham na leto pridishenzo prishal ǀ shiriga, inu veſseliga tož. ed. m ži. najdejo ǀ veſſelo tož. ed. ž ſvetlobo v' taiſtih temnizah je vshival ǀ naſs opomina pejti to veſselo tož. ed. ž, inu S. pejſsem ǀ de bi njemu drugi enu veſſelu tož. ed. s, ſrezhnu, sdravu, obilnu novu lejtu voshili ǀ je bil oblubil zhloveskimu ſpolu enu dobru, ſrezhnu, myrnu, inu veſselu tož. ed. s novu lejtu poslati ǀ Vij kateri shelite lepu, inu vesſelu tož. ed. s perbivalshe ǀ Preroka Iſaia k' njemu poshle s' leto veſſelo or. ed. ž poshto ǀ ony ſo bily veſſeli im. mn. m ǀ sdaj ſo veſseli im. mn. m, sdaj shalostni ǀ Bodite veſſelj im. mn. m, inu od veſſelja vashe ſerze gori poskozhi ǀ od sunej se vidio veſſili im. mn. m, inu slatki ǀ Kaj pravite vy shenske pershone ſte veſſele im. mn. ž ǀ Dobre, ſrezhne, veſſele tož. mn. m, inu vſyh troshtu Nebeſhkyh polne te sazhete S. Boshizhne prasnike od G. Boga Nem.N. proſſim, inu voszhim ǀ te veſſele tož. mn. ž pejſſmi … je prepovedala ǀ veſsele tož. mn. ž zhajtinge ym perneſſem, inu osnanem primer.> v' tem ner vekshim vbushtvi je veſſeleshi im. ed. m bil, kakor ta ner bogatishi ǀ obeden meſſz nej bogatiſhi, inu veſſeleſhi im. ed. m, kakor je Jeſſenik ǀ kadar Fantizha ſnoſſimo ſmo sdravishi, veſſelejshi im. mn. ž, inu bulshi farbe ǀ ſo bile taku veſsele, de nihdar veſselèſhi im. mn. ž nej ſo bile ǀ nemore veſſeleishi tož. mn. ž zaitinge ſvojm tovarshizam perneſti presež.> ta danashni dan mej vſemi drugimi je ta ner zhaſtitishi, inu veſſeleishi im. ed. m ǀ Je bila ta ner ſvejtleshi, inu veſselejshi im. ed. ž laterna, kakor pravi S. Effrem ǀ ſmò dozhakali ta nerveſselejshi tož. ed. m Veliki Nozhni Prasnik ǀ ner te veſſelejshi tož. mn. ž zajtinge bi imel, kadar bi shlishal de je umerla
zadržati -im nedov. 1. zadržati: obena rèzh jo nemore sadarshati nedol. ǀ nej hishe de bi ga mogla sapertiga sadershati nedol. ǀ kumai trye perſti Boshy, ga morio ſadarshat nedol. ǀ cilu te nepremagane rokè Boshje sadershjsh 2. ed. de tebe shtrajfat nepremorjo ǀ ta nar manshi neperloshnost ga sadarshi 3. ed. de nagrè k'S. Mashi ǀ Milost Boshja pak prezej ij na pomozh pride, inu jo sadarshij 3. ed. de nej taistu greshnu djajne doperneſla ǀ yh mozhnu ſadarshy 3. ed. od tiga greha ǀ Is tiga lahku dol vſamemo, kaku zhloveka sadershi 3. ed., de od greshniga shiveina neha ǀ tvoje potrebnu opravilu tebe ſadershi 3. ed. ǀ yh je sadarshal del. ed. m de mu nej ſò offrovali ǀ Moiſses je rokè Boshje bil sadershal del. ed. m ǀ bi mogla Boga vidit, kadar bi jo nesadarshal +del. ed. m madesh teh grehou 2. obdržati: kadar bi bil miſlil delauzam lon sadarshat nedol. ǀ v'serzu ſauurashtvu ohrani, inu sadarshi 3. ed. ǀ Aku S. Duh sadarshi 3. ed. ſvojo S. gnado de nepride na semlo naſhiga ſerza vſe ſe poshushi ǀ ſaurashtvu v' ſerzi ſadarshi 3. ed. 3. pridržati: On ſam ſi je sadarshal del. ed. m oblaſt nashe djaine, inu misly ſodit zadržati se 1. zadržati se, ostati dalj časa: letukaj ſe nemorem ſadershati nedol. ǀ nezhiste misli, iuu shele preletè, ali ſe nasadershim +1. ed. dolgu v'leteh ǀ prideio nezhiſte … miſly … ter zhlovek volnu ſe v'tajſtyh sadarshi 3. ed. ǀ aku volnu ſe noter ſadarshi 3. ed., inu reslushta je djanu shnim ǀ S. Lourenz v' vizah ſe sadarshj 3. ed. ǀ ſazhneio hude misly, inu shelje ga obhaiat v' leteh ſe noter volnu ſadarshj 3. ed. ǀ zhe li vy v'tei vishi terpite, inu ſe sadarshite 2. mn. v'vashih revah ǀ kadar bi ti premislil, de Bug tebe vidi, gvishnu bi v' taiſtih ſe nesadershal +del. ed. m 2. vzdržati se: Bug je bil tebi sapovedal de bi ſe imel sadershati od nezhistosti, poshreshnosti, inu pijanstvua 3. obnašati se, vesti se: sa volo tiga, ſim ſi naprej vſel danaſs N: N: podvuzhiti v' kakushni viſhi imamo v'Cerkvi ſe sadarshati nedol. ǀ ſledniga je podvuzhil, koku imà v'ſvojm ſtanu ſe sadarſhati nedol. ǀ Bo ena dekelza, katira ſe taku lepu sadarshi 3. ed., de obedn nemore kaj hudiga od nje govorit ǀ nespodobnu nikiteri ludje v' Zerkuah ſe sadershè 3. mn. ǀ ta kovazh pak ſe taku grobu, inu hudobnu prutu krajlu sadarshal del. ed. m ǀ taku dobru ſe je sadershal del. ed. m, de je bil Generaliſsimus ratal ǀ vſih treh ſtanih ſe je taku dobru ſadershal del. ed. m ǀ neſpodobnu, inu greshnu v' Zerkvi ſo ſe sadarshali del. mn. m ǀ kakor ſe spodobi pravem shlahtnikom ſe ſo sadershali del. mn. m 4. imeti odnos: G: Bug ſe bode s'nami sadarshal del. ed. m, kakor mij s'nijm ǀ ſta ſe sadarshala del. dv. m, pruti Chriſtuſu kakor dua praua priatela
andlati -am nedov. kupčevati, trgovati, ravnati, postopati, delati: Balaam je bil navajen s'hudizham andlat nedol. ǀ jeſt hozhem golufat, kraſti, krivizhnu andlat nedol. ǀ bushtuu me ſili krivizhnu andlat nedol. ǀ Ti Kupz pametnu andlash 2. ed. ǀ ta Kateri pravizhnu andla 3. ed., more ſtradati ǀ ſe taku s' tvojmy priately andla 3. ed. ǀ dolgu zhaſſa vkupai na tihama govorita, inu andlata 3. dv. ǀ taku my nepametnu andlamo 1. mn. ǀ Pametnu andlate 2. mn., de uprashate kulikajn G. Bug hozhe sa ſvoje Nebesku Krajleſtvu imeti, sakaj obenimu ga sabſtoin ne dà ǀ Nej ſi li ti dolshan vejditi, koku tvoy otrozi andlajo 3. mn., inu shivè ǀ ſa te poſvejtne rezhy, inu ſa nyh zhaſt andlaio 3. mn. ǀ kupzovaj tedaj, andlaj vel. 2. ed., inu barantaj ǀ pravizhnu andleite vel. 2. mn., inu bogaboyezhe shjvejte ǀ Pravizhnu andleite vel. 2. mn. ſizer v'pakli bodo hujshi vaſſ meſsarili, kakor vy sdaj shivino meſſarite ǀ S. Bugam andlaite vel. 2. mn., popri kakor v'ta teshki ſtan ſe podate ǀ Krivizhnu ſi andlal del. ed. m, v'tem Kir shleht blagu, sa dobru ſi predal, predragu ſi ſhazal, mire prave nej ſi dal ǀ Oh dusha! kadar bi sgruntala kai ti sgubish, kadar gnado boshio sgubish, bi taku norsku neandlala +del. ed. ž ǀ zhe pak greshnu bote shiveli, krivizhnu andlali del. mn. m, hujshi bodo vashe dushe, kakor koſhe ſmerdele ← nem. handeln ‛kupčevati, trgovati, delati, ravnati’
bi člen. bi: de bi ijm moje ſlovenske pridige poſſodil ǀ kadar pak bi ſe kateri nashal ǀ tezhe sato nepokorno, nikar vſhe de bi jo vbila, ampak de pi jo ostrashila ǀ Bug sapovej Preroku Ionu de bj imel pojti pridigvat v'tu veliku Mestu Ninive ǀ bij ſe nesmiſlila ǀ merka debi mogal kateriga oshpegat ǀ de biſe imeli dobru uaruat ǀ de bishnio nezhiſtoſt doperneſsil ǀ Kadar bitatye po nozhi k'vam prishli ǀ Letu binam mogal sprizhat ta Bogabojezhj Ioannes
bolnik -a m bolnik: Kadar en bolnik im. ed. oterpne ǀ S. Reshnu Tellu je ſpremil do bolnika rod. ed. ǀ kadar vidio de enimu bolniku daj. ed. arznie nezh nepomagaio ǀ ſama ſeniza Petrava ſledniga bolnika tož. ed. je oſdravila ǀ bolniki im. mn. ſe ſò njega kute doteknili ǀ Trydeſet Bolnikou rod. mn. ǀ bolnikom daj. mn. shkodlive shpishe prepovedò ǀ kadar ſo h' Bolnikom daj. mn. nesli ǀ h'bolnikẽm daj. mn. ǀ ſama ſeniza tiga ſvetiga Dreva je osdravila vſe bolnike tož. mn. od nyh ner hushi, inu neuarnishi bolesni ǀ per teh drugih bolnikoh mest. mn. ǀ per takorshneh bolnikah mest. mn.
brati berem nedov. 1. brati, čitati: ſo bily meni dali brati nedol. ene velike Bukve ǀ nej snal ni brat nedol., ni piſſat ǀ Berem 1. ed. v'lebni S. S. Puſzhaunikou ǀ TA Kateri shlishi, ali bere 3. ed. od teh mogozhnih Firshtu ǀ kadar S. Maſha ſe bere 3. ed. ǀ V'Lebni Svetih Puszhaunikou ſe berè 3. ed. ǀ Zuperniki, de ſi lih druge zhuda ſò dellali skuſi Zupernio, vener ſe nebere +3. ed., de bi is kazh shibe bli ſturili ǀ kateri andohtliu ga berò 3. mn. ǀ vſaj ſnash brat, dokler ſi Dohtar, beri vel. 2. ed. hiſtorie ǀ berite vel. 2. mn. S. piſsmu ǀ kadar bi jest shlishal, ali bral del. ed. m de ſvomu ſaurashniku ſo odpustili ǀ kar ſi brala del. ed. ž od Meſſiasa per Prerokah ǀ ludje bi bili brali del. mn. m taiſte ſtrashne rezhy 2. razumeti, razlagati: Hebræus pak bere 3. ed. ǀ Caldæus pak bere 3. ed. ǀ Luchesh Burgenſis pak berè 3. ed.
častito prisl. spoštovano, s častjo: ſo vidili de taku zhastitu Chriſtus je v'Nebu shal ǀ gardu ſe vidi lepu, tu shpotlivu, zhastitu ǀ po ſmerti njegovi ga pustil taku pokoppat zhastitu, kakor de bi njega ſijn bil ǀ je zhaſtitu od ſmerti gor vſtal ǀ zhiaſtitu, inu slovitu je regeral Salamon ǀ kadar zhistitu ſi bil premagal tiga Riſa Goliata ǀ kadar bo zhaſtitn od ſmerti vſtal ǀ kokar ſi zkaſtitu od ſmerti gori vſtal presež.> Apollo pak bi djal, de tu nar potrebnishi, inu zhestitishi je dobru suojmu blishnimu sturiti Zapis zhaſtitn (V, 288) vsebuje pogosto tiskarsko napako, na glavo obrnjeni u, ki je enak črki n; → častejše.
čuditi se -im se nedov. čuditi se: ſedaj ſe nezhem vezh zhudit nedol. ǀ Mij pak ſe imamo zhuditi nedol. nad dobruto Naſhiga Odrèshenika ǀ jest ſe zhudim 1. ed. de letu glashavu Morje je bilu taku terdu ǀ jest ſe nezhudim +1. ed. sakaj ta shenin pomeni G: Boga ǀ Iest samerkam, inu ſe zhudjm 1. ed. ǀ Se Iest zhudem 1. ed., de tij Modri Iudij ſe ſo pustili taku hitru pregovorit eno kazho molit ǀ Iest ſe nezhudem +1. ed., sakaj tem sapovedo ludje, tem drugem pak sapovej Bug ǀ Sakaj ſe tedaj ti zhudish 2. ed. ǀ Syn Boshy ſe na letem zhudi 3. ed., kir ſizer ſe nezhudi +3. ed. nad modruſtio teh Seraphinou ǀ Philo Hebræus ſe zkudi 3. ed. ǀ Kadar pak kaj noviga vidimo na tem ſe zhudimo 1. mn. ǀ dokler letu vſak dan vidimo na tem ſe nezhudimo +1. mn. ǀ kar pak po goſtim shlishimo, inu zhutimo, inu vidimo na tem ſe nezhudjmo +1. mn., sa tiga volo my ſe vezh nezhudmo +1. mn. ſvetlobi tiga ſonza, ni lepoti te lune, ni ordingi teh ſvesd ǀ sakaj ſe zhudite 2. mn., de vni vaſs je ogolufal ǀ ſe zhudio 3. mn. de Christus ima tako muzh ǀ ſe zhudijo 3. mn. niKateri de ta folsh PreroK Balaam ſe nej bil prestrashil ǀ nikar ſe temu nezhudite +vel. 2. mn. ǀ ſe bo mozhnu zhudil del. ed. m tem beſsedam ǀ jest bi ſe vam nezhudil +del. ed. m ǀ Zhudu ſe del. ed. m je Faraon, kadar je vidil, de palza Mojſeſsoua veno kazho ſe je bila preobernila ǀ nemore de bi ſe nezudil +del. ed. m ǀ cella deshela od tiga je govorila, inu ſe zhudila del. ed. ž ǀ Ta dua Cardinala ſta ſe timu zhudila del. dv. m ǀ vſi bi ſe letemu zhudili del. mn. m, inu sa nepametniga dershali ǀ ſe ſo zhudilij del. mn. m, inu djali
dajati -am/-em nedov. dajati: na pusodo dajati nedol. ǀ tvojmu ſoſedu ſlatke beſſede daiash 2. ed. ǀ Senocrates Philoſophus je ta lepi nauk dajal del. ed. m ſvoim shuleriom ǀ nej debele koſtij na mejſti meſſa daial del. ed. m ǀ de bi s' enem bobnem ſerzhe dajala del. ed. ž tem vernem Karshenikom ſe vojskovati ǀ Nebu … shkodlive rezhy nebo meni doli daialu del. ed. s ǀ Pred Goſpudam semle, inu Nebeſs bomo raitingo daiali del. mn. m ǀ greshne rezhy ſo v' Tempelni tribali, inu pohujshaine daialli del. mn. m ǀ Kadar ſo jo v'tem ſtanu te druge shivali vidile, ſe je taiſtom ſmilila, ter obilne almoshne ſo ij daiale del. mn. ž dajati se delati se, vršiti se: v' Tempelni, v' veshi Boshy ſe pohujshaine daia 3. ed. noter dajati navajati, nagovarjati, nakazovati: hudizh … ſe letei Divizi prikashe, inu hude zagovitne misly noter daje 3. ed. srce dajati opogumljati: Gdu vaſs trashta, inu ſerze daja 3. ed., kadar v' teshkih inu nevarnih bolesnah ſe najdete ǀ de bi s' enem bobnem ſerzhe dajala del. ed. ž tem vernem Karshenikom ſe vojskovati
delavec -vca m delavec: Pride k'tebi uni vbogi delauz im. ed. ǀ kakor en gmain dellauz im. ed. ſe je pomujal ǀ is tega dole vſamem pravizo te shlushbe, inu neurodnoſt tiga dellauza rod. ed. ǀ Aku nepovernesh, kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu, tajſtimu dellauzu daj. ed., hlapzu, dekli ǀ ti drugi delauzi im. mn. ſo bilii posdravili Booza ǀ Dellauzi im. mn., inu Antuerhary predajeio ſvoje dellu: Malary ſvoje pilde: Shribary ſvoje piſſma ǀ kadar bi posly, inu delauzy im. mn. ſvejſtu ſtregli ǀ Christuſ je govuril od tyh takushnih pod pergliho taistih nehvaleshnih delauzu rod. mn. ǀ nepuſtite ſe vezh od jeſe … od delauzou rod. mn. … premagat ǀ ſedem cellih lejt je dershal 30000. deluuzu rod. mn. ǀ Sdaj bom ſhenkal en par fazonetelou Antverharjom, delauzom daj. mn., inu deklam ǀ imà popolnoma plazhat taiſtem dellouzom daj. mn. ǀ ti okratesh lon delavzom daj. mn. ǀ kadar bi bil miſlil delauzam daj. mn. lon sadarshat ǀ ta bogati Mosh Booz je bil poſlal ſvoje delauze tož. mn. shitu shieti ǀ Vuol pomeni te kmetushke ludij, inu delouze tož. mn. ǀ Satoraj je dellauze tož. mn. klizal v'venograd ǀ ſe vidi na dellauzah mest. mn., katiri eno ſamo uro ſo dellali ǀ En dan kir je s'drugimy dellauzy or. mn. en traunik koſſil
desetina -e ž desetina, tj. 1. del na deset enakih delov razdeljene celote: enu lejtu imà 365. dny, deſſetina im. ed. od leteh oſtane 40. dny ǀ kadar bi uni ſholner li deſsetino tož. ed. sa Boga prestal, uniga, kar sa ſvojo reuno plazho prestoij ǀ nej ſo deſſetino tož. ed. grehou doperneſli ǀ je vidil … Melchiſedech v'deſsetini mest. ed. 2. podložniška dajatev gosposki: menite obogatit kadar deſſetine rod. ed. pravizhnu Mashnikom neopravite ǀ plazhai Gospojſki deſſetino tož. ed. ǀ Kulikajn krat taiſte v' deſſetini mest. ed. ogolufati ǀ de bi njegova dershina Prasnike poslovala deſſetine tož. mn. je pravizhnu opraulal
desni -a prid. desni: desna im. ed. ž roka nikuli nej bila v' sihnila ǀ kadar je kushoval to Sveto Rano deſſne rod. ed. ž ſtrani ǀ is deshne rod. ed. ž ſtrani voda, inu kri je vun tekla ǀ te toplize sverajo s'desne rod. ed. ž strani ǀ Verſite mresho na deſno tož. ed. ž roko ǀ de ſe ima poloshit na leuo ſtran, ter de ſe nima obernit na to deſno tož. ed. ž ſtran ǀ pogledai moje Rane, potipai mojo deshno tož. ed. ž ſtran ǀ kadar Longinus pak je bil mene v'deſno tož. ed. ž ſtran vubodil ǀ v'suoij deſni mest. ed. ž roki je dershal ſedem ſueisd ǀ je imel v'roki deſni mest. ed. ž eno gorezho ſvejzho desna ž desna stran: gre na desno tož. ed., ta drugi na levo ǀ ſedy Christus Iesus na deſni mest. ed. Ozheta Nebeſhkiga ǀ ſakaj na deſni mest. ed. ſtoy kir tij iſvoleni Stoje, inu nikar na levi kir ty pogubleni
Dion m osebno lastno ime Dion: Gdu navej de ta Vuzheni, inu saſtopni Dion im. ed. skoraj bi bil vumerl od prevelkega zhuda, kadar je vidil de ta slana, inu grenka morska uoda je bila slatka ratala, kadar ta neuſmileni Trinog Dionyſius je bil is Siracuſe pobegnil (III, 92) Díon iz Sirakúz, gr. Δίων (409–353 pr. Kr.), filozof in državnik
dobiček -čka m dobiček: Faush prizhaviz ſe ſgovarja de dobizhik im. ed. ga je oslepel ǀ kadar je rodovitnu ſe toshio de nej obeniga dobizhika rod. ed. ǀ lejtena ſo huda, nadauKi ſo preveliKi, dobizhKa rod. ed. malu, semla nerodovitna, drushina veliKa ǀ sa volo eniga maihiniga dobizhiga rod. ed. ǀ Kaj s'en dobizhik tož. ed. imash, Kadar druge golufash, dokler ſam ſebe ogolufash ǀ negledaite tulikajn na ta poſveitni lon, inu dobizhig tož. ed. ǀ imate tem vboſim sa vash nuz, inu dobizik tož. ed. dati ǀ eny ſò per dobizhiku mest. ed., drugi per sgibizhiku ǀ vſelej per dobizhku mest. ed. ostanesh ǀ s' ſvojm lastnem dobitzhikam or. ed. ǀ hudizh je bil folku s' dobizhikam or. ed. sabelil ǀ nemario ſa S. Masho, sa Pridigo, sa Odpuſtike, ampak li sa dobizhike tož. mn. → dobič
doprinesti -nesem dov. 1. opraviti, narediti, izvršiti: vſe kar ym je sapovedanu morio bugat, inu dopernesti nedol. sizer ſo shrtajfani ǀ vſe tu bi bulshi bilu doperneſti nedol., KaKor paK v'paKal priti ǀ je dolshan dobra djania doparnesti nedol. ǀ ene dobre, inu s. Manunge nemate G: Bogu doponaſti nedol. ǀ de li perloshnost imash v'greh te nezhistosti doparneſesh 2. ed. ǀ kadar greh doperneſesh 2. ed. v'shterno padesh ǀ kakor to shlushbo Boshio doperneſe 3. ed., prezej prozh s' ſvoio drushbo potegne ǀ en ſmertni greh doperneſse 3. ed. od G: Buga ſe lozhi ǀ en ſmertni greh doperneſſe 3. ed. ǀ kadar greh doperneſemo 1. mn. ǀ takorshne grehe, katere is zhloveske slabusti doperneſſimo 1. mn. ǀ je sadoſti zhe vy imate enu pravizhnu dellu, inu de taiſtu pravizhnu po Boshy voli doperneſſete 2. mn. ǀ vſe Kar mu je super doperneſeio 3. mn., dokler ga pod semlo spravio ǀ de ſi lih veliku dobrih dell doperneſsejo 3. mn. vener obene dobre manunge nemajo ǀ s'en majhin dobizhik vſaki greh doperneſo 3. mn. ǀ hudizhu k'shlushbi, k'dopadeniu timu zhloveku te nar teshkeshi rezhij ſe doperneſsò 3. mn. ǀ veliku ſadu dobrih dell doperneſsio 3. mn. ǀ malukadai enu dobru dellu doperneſò 3. mn. ǀ je sadosti de li velike grehe nedoperneſeio +3. mn. ǀ ſe nemorio sgovorit, de volnu greh nedoperneſsò +3. mn. ǀ po nozhi doperneſite vel. 2. mn. vaſho molitvu ǀ kaj s'eno pregreho je bil doperneſil del. ed. m uni nesrezhni hlapez ǀ Chriſtus je vſe lete zhuda doperneſsil del. ed. m ǀ de bi bil kaj nespodobniga doperneſel del. ed. m ǀ po nozhi ſam, ali ſamadrug ſi doperneſal del. ed. m ǀ dokler nebò njega post enu cellu letu ob ſamem kruhu, inu vodi doperneſsu del. ed. m ǀ nej taku teshke rezhy njemu sapovedane, de bi jo volnu nedoperneſu +del. ed. m ǀ Gospa, raijshi kakor de bi bila preshetvu dopernesla del. ed. ž, ſe je bila s'kusi oknu vergla ǀ jo sadarshij de nej taistu greshnu djajne doperneſla del. ed. ž ǀ obeniga greha nej ſo doperneſli del. mn. m ǀ kakor de bi bily en ſam greh dopernesli del. mn. m ǀ nej greha taku velikiga de bi ga s' en maihin dobizhik nedoperneſli +del. mn. m ǀ Ta pushtob, Z, Zhaſs nej ſta dobru, inu nuznu doparneſli del. mn. m, de ſi lih S. Paulus vaſs je opominal ǀ nej greha taku velikiga de bi ga s' en maihin dobizhik nedoperneſli +del. mn. m ǀ de bi vezh grehou nedopernesli +del. mn. m 2. preživeti (čas): tuoje mlade dnij v'nezhistosti, inu poshreſhnosti Si doperneſsel del. ed. m V prvem pomenu je beseda kalk po nem. vollbringen ‛opraviti, narediti’, v drugem pa po nem. zubringen ‛preživeti, preživljati’.
Egipt -a m zemljepisno lastno ime Egipt: Egypt im. ed. je ta Kateri oskerbi te lazhne ǀ je is AEgypta rod. ed. raishal ǀ ta Isvoleni folk s'Egypta rod. ed. je pobegnel ǀ h'Firshtu celliga Egijpta rod. ed. je bil poviſhan ǀ bò mene ſpelal s'Egijpta rod. ed. ǀ rajsha pruti Egyptu daj. ed. ǀ Ioseph je imel veliku skerbij, inu opravila, dokler cell Egypt tož. ed. je regeral ǀ Bug sapovej pojti Mojseſsu v'Egijpt tož. ed. ǀ S. Shimon pak gre v' AEgypt tož. ed., v' Affrico, inu Britanio ǀ s'beſsedo napauni zevu AEgijpt tož. ed., s'Kobilzami, inu s'Komarij ǀ te negnusne shabe, katere cell ægypt tož. ed. ſo bile napolnile ǀ vus Egijpt tož. ed. resfrisha ǀ tudi Abraam njega Ozha ta je bil shal v'Egypt tož. ed. ǀ v'AEgijpt tož. ed. je imela beshati ǀ sklene de hozhe v'ægypt tož. ed. pojti ǀ kadar je pò Egypti mest. ed. raishal ǀ kadar ſe ſo v' AEgypti mest. ed. nashli ǀ shlishi de v'AEgypti mest. ed. je vſiga obilnu ǀ ena shena v'Egijpti mest. ed. eniga krokotila je lubila kakor ena Matti lubi ſuoje edinu deteze ǀ njega lubi Syn Joſeph shivj, inu Krajlova v'ægypti mest. ed. ǀ G. Bug je bil sklenil pomorit te pervo rojene po cellem AEgyptu mest. ed. metaforično dežela greha: ſe lozhi s'Egypta rod. ed. tiga greha ǀ poſili jeh hozheo v'Egypt tož. ed. tega pakla perpravit ǀ v'tem neuarnem Egypti mest. ed. tiga ſapalaviga ſvejta Egípt, lat. Aegyptus, gr. Αἴγυπτος, kraljestvo v Severni Afriki
en2 ena zaim. neki: en im. ed. m Astrologus je njemu prerokoval ǀ ena im. ed. ž shena v'Egijpti eniga krokotila je lubila ǀ Enà im. ed. ž bogaboyezha Diviza is imenam Anna, en dan je bila ſamaknena ǀ Tedaj terbei de je enu im. ed. s drugu meiſtu na vnim ſveitu, kir dushe ſo sadershane ǀ Bug enimu daj. ed. m greshniku, kateri je molu, je djal ǀ hitru ſdere ſvojo ſablo, inu enemu daj. ed. m sholnerju uhù odſeka ǀ ſim poklizan h' enomu daj. ed. m bogaboyezhimu bolniku ǀ Nej grè edn k'nnimu daj. ed. m Gospudu, inu nej rezhe ǀ ta lepi navuk je bil piſsal eni daj. ed. ž shlahtni Gospej Celantia s'imenam ǀ en tož. ed. m dan v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli ǀ èn tož. ed. m dan ta sholner ſvoje perſy reskrie ǀ ſede n'en tož. ed. m kamen ǀ najde kmeta de ſe je nen +tož. ed. m hrast obeſel ǀ vſame pojti ven +tož. ed. m grad sa Mujshkro shlushit ǀ leto sapovej nèdn +tož. ed. m viſok tram obeſit ǀ Videm eniga tož. ed. m ži. Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ ſe je bila salubila veniga +tož. ed. m ži. Dohtaria ǀ Kamen luzhij v'eniga tož. ed. m ži. pſa ǀ de bi en sgon kupu s'eno tož. ed. ž cerqvu ǀ je bil salublen v'eno tož. ed. ž Dekelzo ǀ Ie mogozhe de bosh vezh lubil eno tož. ed. ž Creaturo … kakor pak to lepoto Nebeſhko ǀ gre veno +tož. ed. ž drugo kambro ǀ stopi n'eno tož. ed. ž viſoko miso ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena +tož. ed. ž Ajdousko sheno ǀ kadar je bil ſholner Ceſarja Constantiuſa prishal vèno +tož. ed. ž deſhelo ǀ Chriſtus enu tož. ed. s jutru je rajshal ǀ Je bil Angel Gabriel od Bogâ poſlan v'venu tož. ed. s meſtu v' Galilei ǀ gre venu +tož. ed. s veliku meſtu na ſemein ǀ ſe bere od Elia Preroka, Kateri je bil na enem mest. ed. m nerodovitem hribu, shteri lejta ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim mest. ed. m gorezhim lintuornu ǀ v' tej desheli Noricenski venem +mest. ed. m tergi je bil en velik ogin vun pershil ǀ venim +mest. ed. m bodezhim grastu ſydi ǀ Tityus pak je per eni mest. ed. ž skali pervesan ǀ Ieremias je molil veni +mest. ed. ž ſtari ſhterni ǀ enkrat Aulus Gellius ſe je po mory pelal s'enem or. ed. m Philosopham ǀ je ozhitnu ſourashtvu s' enem or. ed. m drugem imel ǀ s' enam or. ed. m ſvojm Shlushabnikam ǀ je bil saveso sturil s'enim or. ed. m Ajdouskom Krajlom ǀ Potroshtaite tudi vy Nem. Nem. dusho vashe ranze shene … s' enim or. ed. m S. Roshenkranzam ǀ Katera ushe dolgu zhaſsa ima snanje, priasnost s'eno or. ed. ž moshko pershono ǀ ſe je kregala s' eno or. ed. ž ſosedo ǀ s'eno or. ed. ž shlizo je vodò s'morja jemal inu veno tož. ed. ž jamo vulival ǀ pod enem or. ed. m drevam ſò ſijdele ǀ Rezite sdaj vy ſoldati, katerih eni im. mn. m ſte roko, eni im. mn. m nogo, eni im. mn. m oku na voiski sgubili ǀ inu kodar ie imel pojti enij im. mn. m ſo ſvoje oblazhilu pò poti resgrinali ǀ eny im. mn. m otrozhy ſo bily vgledali Eliſeuſa ǀ shlishim de ene im. mn. ž Pershone ſlasti shenske bodo odogovorile ǀ Is enih rod. mn. vſt gre vun shegen, inu kletvina ǀ imà laſſye, kakor koisnske griue, ali ozhy bele kakor mazhika, vſta kakor meſtna urata, ſobie, kakor ene tož. mn. ž lopate ǀ ſim bral venih +mest. mn. bukvah eden m nekdo: je bil edn im. ed. na orgle sapiſsal ǀ Nej sadosti de edn im. ed. hudù neſturj temuzh je dolshan dobra djania doparnesti ǀ kadar eden im. ed. en ſmertni greh doperneſse, takrat sgubi vſe njega dobra della ǀ edin im. ed. tiga drugiga ſe nej ſò doteknile ǀ od eniga rod. ed. berem de cilu s'vodo ſe nej hotel vumivat ǀ Pedagogus pishe od eniga rod. ed., kateri nuzh, inu dan je quartal ǀ kadarkuli ſe kejkaj enimu daj. ed. superniga sgody ǀ Veſselili ſe ſo ſuſebnu Archangeli, dokler ſo vidili taisto Krajlizo, h'Kateri s. Troijza je imela eniga tož. ed. v'mej nijmi poslati osnanit de ena s'kusi muzh s. Duha bo snoſila Meſsia ǀ shene bi nihdar ne imele veniga +tož. ed. drugiga pogledat ǀ sdaj s' enem or. ed., sdaj s' tem drugem ſe ſiſnani ǀ eni im. mn. bodo ſe toshili zhes luft; drugi zhes nerodovitnost te semle ǀ eni im. mn. k' dauram, drugi k'oknam ſe perblishejo ǀ enij im. mn. na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati ǀ eny im. mn. pak ſe najdeio kateri imaio peruti kakor Shtrauſ ena ž neka ženska: Ene im. mn. suoje ozhij s'glave ſi sderejo, rajſhi kakor de bi njega reshalile, kakor je sturila Diviza Lucia kaj za en kakšen: kaj s'en im. ed. m Arzat bode tebe osdravil? ǀ jest nevejm kaj s'ena im. ed. ž arznja je bila taista ǀ kaj s'enu im. ed. s S. Mejstu je Cerku ǀ kaj je s' enu im. ed. s meiſtu, katiru grem vam perpravit ǀ kaj menite Nem. Nem., de s' enu im. ed. s oblazhilu je bilu letu ǀ kaj ſenu im. ed. s blagu je letu kateru danas na Cant grè ǀ kaj je bilu letu senu im. ed. s mejſtu, v' kateru je imel pojti ǀ kaj s'ene rod. ed. ž ſorte, ali nature je taiſtu sheliszhe ǀ kaj s'ene rod. ed. ž farbe je liurea krajla Nebeſkiga ǀ kaj s'en tož. ed. m sguvor bomo nashli ǀ kaj s'eno tož. ed. ž pregreho je bil doperneſil uni nesrezhni hlapez ǀ kaj s'enu tož. ed. s dobru dellu je bil ſturil ǀ v'kaj s'eni vishi mest. ed. ž taku terdi djamanti ſe morio omezhiti ǀ kaj seny im. mn. m hudobni, inu greshni ludje ſò toiſti ǀ kaj s' ene im. mn. ž veſſele zajtinge ſò bile lete cellimu ſvejtu ǀ kaj ſo lete sene +im. mn. ž bukve, inu kaj je v' taiſtih sapiſſanu ǀ kaj ſo tedaj s' ena im. mn. s zhuda ǀ kaj s' enih ludy rod. mn. je ner vezh na ſvejti ǀ Mojſter kaj s'ene tož. mn. m Iogre imash ǀ Bug ſam vej kaj s'ene tož. mn. ž misli, kaj s'ene tož. mn. ž beſſede, inu djaine vkupai imata ǀ Kaj s'ene tož. mn. ž sapuvidi v'nih deshelah imaio
fantič -a m fantič: Kadar kuli jeſt ſpomnim na beſſede tiga fantizha rod. ed. ǀ per tej vidi eniga fantizha tož. ed. ǀ ta dua fantizha im. dv. ſta njemu ſtregla ǀ uſame gori sa suoije sijni dua sapushena fantizha tož. dv. ǀ ſapovej fantizham daj. mn., de ta pervikrat kadar bo spet yh ſa frushtik proſſil, imaio rezhi ǀ bote vidili ene fantizhe tož. mn., kateri ſo lepij kakor Angelzi ǀ v'vashim teleſſi ſnoſite fantizhe tož. mn., inu dekelze ǀ na gaſſi s' drugimi fantizi or. mn. je jegral → fant
Francisk(us) -ka m osebno lastno ime Frančišek: S. Ozha Franciſcus im. ed. je enkrat hudizha vidil ǀ S. Franciscus im. ed. je bil vmerl takrat, kadar to britko martro Chriſtuſa Ieſusa je premiſhlual ǀ Kadar Sveti Franciſcus im. ed. Xaverius Apoſtel noviga ſvejta, je bil v'taiſte Indianske deshele od Svetiga Ignatiuſa poslan ǀ S. Franciſcus im. ed. de Paola im. ed. vſame v' roko gorezhe vogle ǀ kar pishe Franciſcus im. ed. Alverez ǀ kakor pravi Franciſcus im. ed. Mayeron ǀ Franciſcus im. ed. Mendoza od S. Antona pravi ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Franciſcus im. ed. Svarez … Franciſcus im. ed. Tolletanus ǀ Franciſcus im. ed. Baldus je djal ǀ satorai Franciſcus im. ed. Vatablus pravi ǀ pishe Franciſcus im. ed. Ximenius ǀ v' tem Meſti Salamanca ſe naide en vuzhen Pater Dominicanar, Franciſcus im. ed. de Victoria ǀ Ta vuk tudi je bil dopolnil ta shlahtni Franciscus im. ed. Pizzarus ǀ en Oberſter Franciſcus im. ed. s' imenam, gre zhes Tartarie ǀ Moj S: Ozha Francisk im. ed. je veni veliki, bolezhini ſe nashal ǀ S. Francisk im. ed., inu S. Anton ſe letei Goſpei prikasheio ǀ satorai Franciſcus im. ed. Vatablus pravi ǀ Chriſtus pravi: Franciſce cit. zv. ed., ti nezh lubishiga nemoresh meni shenkat ǀ od rojſtua Svetiga Franciſca rod. ed. ſtu lejt poprej je prerokoval v' Benetikih ta bogaboyezhi Appat Joachimus ǀ Amadeus ordna S. Franciſca rod. ed. ǀ berem od Polj. Franciſca rod. ed. de Bergamo Capucineria ǀ Franciſcu daj. ed. tudi vſi elementi, inu shivali ſo pokorne bile ǀ G: Bug poshle eniga Angela s'Nebeſs, de bi S: Francisku daj. ed. ſagodil ǀ Videm S. Franciſca tož. ed., nad letem eniga Seraphina ǀ proſſio tiga bogaboyezhiga Pater Franciſca tož. ed. Hispalensa ǀ cilu v' Zirku je shla sa S. Franciſcam or. ed. ǀ Se nenajdeio vezh Fransciski im. mn., de bi tem bolnem, inu gobaſtem ſtregli 1. Sv. Frančíšek Asíški s pravim imenom Giovanni Bernardone (1182–1226), redovni ustanovitelj 2. Sv. Frančíšek Ksavêrski (1506–52), zavetnik misijonov 3. Sv. Frančíšek Páolski (1416–1507), ustanovitelj reda najmanjših bratov 4. → Alverez 5. Frančíšek Tolédski (1532–96), filozof, teolog in razlagalec Svetega pisma 6. → Mendoza 7. → Vatablus 8. Frančíšek iz Viktórije, profesor teologije v Salamanci (16. stol.) 8. Frančíšek Ksiménez, špan. Francisco Ximénez de Cisneros (1436–1517), frančiškan, kardinal 9. → Majron 10. → Suarez; → Francišk
general -a m general, tj. 1. poveljnik vojske: kaj ſtury en General im. ed., kadar hozhe enu Mestu noter vſeti ǀ ob zhaſsu tiga ſerzhniga Generala rod. ed. Anibala ǀ Na grob tiga ſerzhniga Generala rod. ed. Achilleſa ſò bily ſturili saresat veliku kranzelnou ǀ Gdu je bil Generalu daj. ed. Joſvu na pomozh prishal, kadar ſe je vojskoval zheſs Chanaanarje ǀ s'kuſi Eliſea Preroka ſi bil ozhiſtil od gob Sironskiga Generala tož. ed. Naamana ǀ vſi Generali im. mn., inu Vojszhaki Rimſki ſe ſó zhudili ǀ Generali im. mn. teh Sholnerjou, ſvoje sholnerje dolgu zhaſſa mushtraio ǀ Je bilu vezh Generalu rod. mn. vmej tem isvolenem folku, ali trye ſo bily ty ſerzhnejshi: Mojſſes, Joſve, inu Gedeon ǀ Ta kateri poprej je isdaril sa Generalami or. mn. poln oroshja 2. redovni predstojnik: ſe bere od Pater Joaneſa de Parma Generala rod. ed. Naſhiga Ordna ǀ S. Bonaventura, kateri je bil od G. Boga poſtaulen, inu povishan sa Generala tož. ed. tiga Seraphinskiga Ordna S. Franciſca 3. predstojnik zbora angelov ali svetnikov: General im. ed. teh Angelou … ſam Sveti Michael je djal k' Joſvi ǀ gvishnu bi ſe branil veliku vezh General im. ed. biti teh lubih Svetnikou 4. predstojnik oddelka hudičev: Lucifer … poklizhe Generala tož. ed. Behemata ← nem. General ← frc. général ‛general’ < lat. generālis ‛splošen’
glih1 -a in nepreg. prid. enak, podoben, primerljiv: en takorshen je glih im. ed. m eni spaki ǀ kadar je hotel Svetiga Franciſca ſebi glih daj. ed. m v' podobi sturiti ǀ nej ſó glih tož. ed. m lon imeli ǀ greh vſelej ſebi gliho tož. ed. ž shtrajfingo perneſse ǀ s' glih or. ed. s veſſeljam, inu dopadeinam Gospud je bil gori vſel taiſtiga hlapza ǀ s'glih or. ed. s opravilam, nej ſó glih lon imeli ǀ v' Jeſſeni, kadar dan, inu nuz ſta gliha im. dv. m ǀ njeh pushtobi ſo glih im. mn. m njegovim pushtabam ǀ ſo bilij spazhenij, inu glih im. mn. m tej napametni shivini ratali ǀ lashniki ſo glih im. mn. m hudizhom ǀ Ti nezhisti ſo snotrej glih im. mn. m temu Krajlu ← srvnem. gelīch ‛enak, enako’
gol -a prid. gol: Kadar bi li en ſam laſs enimu padel, Kadar ſe slaſhe, bi skoraj vſy ludie golo tož. ed. ž, ali vſaj pleſhesto glavo imeli ǀ na goli mest. ed. ž ſemli en kratik zhaſs ſo ſpali ǀ leshy na goleh mest. mn. shaganzah, ali na slami
Goljat -a m osebno lastno ime Goljat: Goliat im. ed. pade na ſvoie oblizhe ǀ de je en Goliad im. ed. kateri bi hotel vſe premagat ǀ S: piſsmu od Riſsa Goliata rod. ed. pravi ǀ ti ſi en otrok prutu Goliatu daj. ed. ǀ je bil timu groſovitnimu Riſu Goliatu daj. ed. glavo odſekal ǀ kadar je k'Goliatu daj. ed. djal ǀ David je bil okuli perneſsal Riſsa Goliata tož. ed. ǀ Spumnite na uniga groſovjtnu velikiga Riſa Goliota tož. ed. ǀ David, kadar ſe je shal vojskovat s' tem groſovitem Riſam Goliatam or. ed. ǀ on hozhe s'Goliatam or. ed. ſe skuſsit ǀ de bi shal vojskovati ſe s'Goliatom or. ed. Góljat, lat. V Goliath, hebr. Goljat, dobesedno ‛velikan’, orjaški Filistejec iz Gata, ki ga je David v dvoboju premagal s pračo (SP 1 Sam 17,4, 2 Sam 21,20).
grešiti -im dvovid. 1.nedov. grešiti: kadar bi vidil s' ſvojmy ozhmy greshiti nedol. eniga Duhouniga ǀ My negremo molit, ampak shfazat, negremo ſe ſpovedat, ampak s' miſlio, inu s'sheljo greshit namen. ǀ takrat greshish 2. ed. zhes sapuvid te nature ǀ Zhlovek ſam od ſebe greshi 3. ed. ǀ Kadar ta zhlovik greshij 3. ed., harbet G: Bogu, oblizhe pak hudizhnu oberne ǀ kadar na milost Boshjo greshj 3. ed. ǀ Blo gar je tedaj taiſtimu, kateri ſna varvat ſvoje vſta, inu jeſik, de s' taiſtimi negreshi +3. ed. ǀ Bug yh neshtrajfa prezej kakor greshè 3. mn. ǀ sa volo lushta tiga meſsa je bil greshil del. ed. m ǀ hudizh nej mutaſtiga ſturil tiga zkloveka de bi s' jeſikam negreshil +del. mn. m ǀ hudizh me je omotil de ſim greshila del. ed. ž ǀ vaſs sagvisham de ne bote greshili del. mn. m ǀ ſte tudi vy grèshili del. mn. m ǀ veljku vezh je skerbel sa nyh dushe, de bi negreshili +del. mn. m ǀ ene shene ſe podstopio v'Spuvidi urshoh hudizha dellat de ſo greshile del. mn. ž 2. dov. zgrešiti: Smo tedaj ta pravi pot grishili del. mn. m
grmeti -i nedov. grmeti: En dan sazhne garmeiti nedol., ter treshi v' leta ſteber ǀ kadar shlishim garmejti nedol., spumnem na ſodni dan ǀ je bil ſturil germejti nedol., bliskat, inu en velik desh ǀ Ieſt ſim dobru vejdil, de pò tem kir dolgu zhaſsa garmi 3. ed., k'ſadnimu de ſe deshu ulije ǀ Bug od ſerda garmi 3. ed. nad nymi ǀ shrai garmi 3. ed. po celli desheli ǀ je na Nebu garmelu del. ed. s, bliskalu, shumelu, inu erjulu ǀ vezh vela kadar ena dusha v' gnadi boshi en ſamkrat sdihne, kakor vſe vojske Alexandra Macedonskiga, od kateriga po celli ſemli je garmèlu del. ed. s ǀ taku mozhnu bo germelu del. ed. s, inu blisKalu de ludje bodo oſlipeli
gvišen -šna prid. gotov, določen: ena gvishna im. ed. ž shena nei obene ſrezhe s' zhibelami imela ǀ Oh ſtrashna ſodba! vener guishna im. ed. ž, inu pravizhna ǀ Letu je enu gvishnu im. ed. s ſnamine de ta dusha bò pogublena ǀ sazhne petlerzo uprashat, zhe je bila v'hishi eniga gvishniga rod. ed. m Gospuda ǀ Bug do ene guishne rod. ed. ž mere, inu vage perpuſti zhloveka greshnu shiveti ǀ pride k' enimu gvishnimu daj. ed. m konzu hudiga djaina ǀ ſo bily prishli k' nyh guishnim daj. ed. m konzu ǀ Mashnik ym en gvishen tož. ed. m pepel na glavo poſtavi ǀ Ti pravizhni Bug ſi ludem en guishen tož. ed. m konz poſtavil ǀ Kazham po simi Bug je perprauil en guishin tož. ed. m Kamen pod semlo ǀ Sveti Auguſtinus je djal de G. Bug ima na ſveiti duei Meſti, inu uſaketerim meſti ſvoj gvishni tož. ed. m dol., inu domazhi jeſik ǀ kadar zhlovek bo eno gvishno tož. ed. ž mero grehou napolnil ǀ edn mu pokashe enu gvishnu tož. ed. s sheliszhe ǀ ſi ſo beſsedo dale ob eni gvishni mest. ed. ž vri vKupaj priti ǀ katiri s' zhiſtem ſerzam, inu s' vishnem or. ed. s saupajnam MARY Divizi ſo ſe perporozhili ǀ je shla mimu enih gvishnih rod. mn. Gospudou ǀ je bila ſapuvid, inu navada ene gvishne tož. mn. m dny praſnovati ǀ krajl v' ſvoim duoru je imel ene gvishne tož. mn. ž kambre, v' katerih je goſtarje raunal ǀ je bil sapovedal tudi de imaio ene guishne tož. mn. ž rezhy Niemu offrat ǀ peteln kadar hudu ſe pozhuti, ene gvishne tož. mn. ž/s sheliszha poſna ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna tož. mn. s mejſta vode poſtavil, inu morje ǀ hodi po enih gvishnih mest. mn. andlah presež.> ta ner gvishni im. ed. m pot, inu ner lusheishi je ta lubesan pruti G. Bogu ← srvnem. gewis ‛gotov, določen’
hoteti hočem nedov. 1. hoteti: jest hozhem 1. ed. vſe morje v'to jamo spravit, inu stozhit ǀ Poprei ozhem 1. ed. govorit od lashnikou katerih je veliku vezh, kakor krivyh prijzh ǀ Aku hozhesh 2. ed. dolgu shiueti, imej strah Boshij ǀ vſhe sastopimo, kaj hozhes 2. ed. rezhi ǀ ſe usdigne nezhistost, inu hozhe 3. ed. Dekelzom, inu tem brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti ǀ aku menite de skuſi leto kupzhio Chriſtus vaſs huzhe 3. ed. obushat ǀ de ga ozhe 3. ed. per Rihtariu ſatoshit ǀ roko ſi data, de hozheta 3. dv. priatela biti ǀ aku hozhemo 1. mn. pred oblizhe Boſhje priti ǀ Kadar ſe hozhmo 1. mn. spovedat, inu obhajat ǀ hozgemo 1. mn. s' ſolsamy naſho nezhiſto dusho osnaſhit ǀ zhe ozhemo 1. mn. kupit ǀ vij hozhete 2. mn. od shalosti zagat ǀ kaku hozhte 2. mn. de bi Bug uniga ushlishel ǀ hozhite 2. mn. tu shlishat s'ust tiga vuzheniga Originesa ǀ Aku hozhate 2. mn. greha ſe varuat ǀ pred nymi hozheo 3. mn. myr imeti ǀ Naj li ſdaj drugi Piſsary hualio kulikajn hozheio 3. mn. taiſte Firshte ǀ sa suojga krajla ga hozhejo 3. mn. imejti ǀ Meſſary pak hozheó 3. mn., de bi ludjè meſſu, inu tudi koſty jeidili ǀ ſe hozhio 3. mn. taistiga greha prau ſpovedat ǀ ako pak hozhjo 3. mn. nijh lepo zhlovesko podobo nasaj vudobiti ǀ nas kozheo 3. mn. v' greh perpravit ǀ otrokam puſtj, de dellaio kar hote 3. mn. ǀ raunu tu je hotel del. ed. m nam saſtopit dati Iob ǀ s' krivavimi, inu umasanimi rokamij bi vaſs hotu del. ed. m objeti ǀ Aku bode hotal del. ed. m tebe v'keho svesaniga djati ǀ Bug hotil del. ed. m de bi taKu ne bilu rejſs ǀ Bug jo ne bo hatel del. ed. m imeti ǀ jeſt bi kotel del. ed. m moj leben vagat ǀ od ſlatkusti dusha od teleſsa ſe je hotela del. ed. ž lozhit ǀ jem nej hotla del. ed. ž vezh pokorna biti ǀ Serce mu je hotelu del. ed. s ſe vtergat ǀ Vy dua bi hotela del. dv. m ſabſtoin Nebesku Krajleſtvu imeti ǀ ſo hoteli del. mn. m en Turn sijdat, de bi do Neba doſegel ǀ Atteniensary ſo ga hotle del. mn. m perſilit ǀ ſo nekotere dekelze ga hotele del. mn. ž kupit 2. pomožni glagol za tvorbo prihodnjika: Ti ſi Petrus, inu na leto Skalo hozhem 1. ed. jeſt sydati mojo Cerkou ǀ poidi s' mano hozheua 1. dv. mojga Ranziga skopat, inu na mejſti tiga vkradeniga nagauge obeſsit ǀ daj ſem tuojga ſijnu, de ga danaſs sneva, jutre pak hozheva 1. dv. mojga ſijnu snejsti ǀ ſe toshi zhes Iudje kadar ſo bily sklenili de hozheo 3. mn. Christusa vumorit ǀ Dauid nej hotel del. ed. m Boga sa myr proſsit ǀ jest bi n'hotel del. ed. m, de bi ſe kateri taku hudoben nashal ǀ vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda, de bi kateri she vaſs neutel del. ed. m ǀ Ta hudi pak li hitel del. ed. m rezhi ǀ nihdar ij nej hotela del. ed. ž odpustiti ǀ jeſt bi n'hotela del. ed. ž vboga biti ǀ letu truplu, kateru ſe nej hotelu del. ed. s postit ǀ nej ſo hoteli del. mn. m dobra djajna doparnashat ǀ Sakaj tedaj tudi my bi ſe nehoteli +del. mn. m pomuiat kjekaj pojti zanikane sedanjiške oblike n'hozhem 1. ed. shpota ſturiti moy shlahti ǀ vam n' hozhem 1. ed. tiga troshta okratit ǀ ſedaj ſe nezhem 1. ed. vezh zhudit de Tiberius Ceſar ſe je bil ſalubil v'eniga strupeniga lintuorna ǀ n'hozhesh 2. ed. yh k'tuoj ohzeti pustiti ǀ nhozhesh 2. ed. tvoj reuni ſtan ſpoſnati ǀ nozhesh 2. ed. povedat Kulikukrat ſi greshila ǀ n'hozhes 2. ed. Kroh jeiſti ǀ Nehozhesh 2. ed. faliti ǀ nikar negolufaj, aKu nezhesh 2. ed. ogolufan biti ǀ n'hozhe 3. ed. ni mene, ni ozheta bugat ǀ meni nozhe 3. ed. pomagat ǀ ſdai nezhe 3. ed. tjmu reunimu ene ſame kapelze vode dati ǀ kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj rata, nezhevezh 3. ed.+ vejdit sa pokorshzhino pruti ſvojmu ozhetu ǀ ſta bila perſegla, de n'hozheta 3. dv. od pyanzhvojna nehat ǀ my n'hozhemo 1. mn. vezh poshlushat vaſhe fable ǀ aku v'tej ſodbi nhozhemo 1. mn. falliti ǀ ſe imamo varvat hudu ſodit, aku n' hozhomo 1. mn. ſojeni biti ǀ nihozhemo 1. mn. my nasho dusho ſa lashko deshelo dati ǀ neprej vsemiteſi de n'hozhete 2. mn. vezh pregreshit ǀ sakaj n'hozhte 2. mn. enu malu terpejti ǀ zhe meni nhzhete 2. mn. vero dati ǀ aku n'hozheo 3. mn. hudo ſmert ſturiti ǀ n'hozheio 3. mn. vezh praviga Boga molit ǀ nozhejo 3. mn. enu malu pomujat ǀ aku meni verjeti n'hozhejo 3. mn. ǀ nhozheo 3. mn. bugat hoteti reči pomeniti (v prevodu): Kaj menio Nem. Nem. de hozhe rezhi 3. ed. ta Latinska beſſeda Religio ǀ katera beſſeda v' nashim jeſiku hozhe rezhi: 3. ed. Noua Savesa ǀ Jubal, katiru imè hozhe rezhi 3. ed. odpuszhaine ǀ leta ſvejt bi ſi neimel imenovati Mundus, ſakaj v'nashim jeſiku hozhe rezhi 3. ed. zhiſt ǀ jeſt vejm kaj hozhe rezhi 3. ed. dò vekoma sgublen biti ǀ premislite kaj hozhe rezhi 3. ed. do vekoma v' paklenskim ognu goreti Zveza hoteti reči se uporablja tudi v dobesednem pomenu, npr. S'kusi katere beſsede nam hozhe rezhi, de my nihdar nemamo zagat nad milostio Boshjo.
hud -a prid. slab, hud: velika lakota je bila uſtala, inu hud im. ed. m lufft, de ludje, inu shivina ſo konz iamali ǀ Oh hud im. ed. m jeſik, katiri zhloveka v' tulikajn grehou perpravi ǀ ſo djali, de je ta pravi hudi im. ed. m dol. potagrom ǀ letina je huda im. ed. ž ǀ je bila huda im. ed. ž sima ǀ huda im. ed. ž beſſeda oſter odguvor prajme ǀ djanie je bilu hudu im. ed. s ǀ Tu drivu nej obeniga hudiga rod. ed. m ſadu imela ǀ nihdar ene hude rod. ed. ž beſsede, ali nespodobniga djaina nej bilu v'mej nima ǀ ſe nej nezh taziga hudiga rod. ed. s sgudilu ǀ vſe misly ſo nagnene k' hudimu daj. ed. s ǀ Konez timu hudimu daj. ed. s, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila ǀ drivu, Kateru en takushn hud tož. ed. m ſad perneſse ǀ ludje ozhitnu grehe tribaio, inu hud tož. ed. m exempel tem nedolshnem dadò ǀ videm de imash en hud tož. ed. m jeſik ǀ ti Mashnik namejsti dobriga hudt tož. ed. m exempal ſi dal, inu druge pohuishal ǀ zhe pak bote imeli hut tož. ed. m, shleht glaſs greshniga djaina ǀ na ta hudi tož. ed. m dol. pot ſe bila postavila ǀ imam hudiga tož. ed. m ži. mosha, vſak lubi dan je pijan ǀ ta kateri ima to hudo tož. ed. ž miſsu v'grehi oſtati ǀ vſe tu hudu tož. ed. s voshish ǀ nesapustish taistu hudu tož. ed. s tovarshtvu ǀ on perpusti v'shpot, inu hudu tož. ed. s ime s'kusi lete hudobne jesike priti tebe, tuojo sheno, tuoje otroke ǀ v'hudu tož. ed. s tovarshtvu ſe je bil podal ǀ Iest ſim vam djal de nemate shivèti po vashi hudi mest. ed. ž naturi, kakor ta nepametna shivina ǀ cello nuzk v'nezhistih miſlih, inu hudim mest. ed. s djainiu doparnashajo ǀ Jonatha po enem hudem or. ed. m potu je pelal ſvojga hlapza ǀ po tvojm hudem or. ed. m exempelnam dellaio ǀ je bulshi petlati, kakor s'hudem or. ed. m mosham ſtanovati ǀ s'nyh hudim or. ed. m exempelnom yh pohushaio ǀ ga ranish s'tuojo hudo or. ed. ž miſlio ǀ nikar s'hudo or. ed. ž mislio ǀ tebe pred vſim tem hudim or. ed. s varvat ǀ ti tulikain saquartash, sapijesh, inu s'hudim or. ed. s tovarshtuom sapravish ǀ naſs imaio pred vſem hudem or. ed. s reshit ǀ S' hudem or. ed. s povernio tu dobru ǀ tudi ty hudi im. mn. m Ozheti ſvojm otrokam kruha odpovedat nemorio ǀ En drugi Krat Kadar ſo zhes njo marmrali, inu hudij im. mn. m bilj ǀ Meni ſe ſmila taista uboga Mati, de nje hzhere ſo taku ſamavolne, inu hude im. mn. ž ǀ Ena galea polna galiotu s' ketenamy ſvojh hudih rod. mn. ſhell ſvesanih ǀ ſtu druſih hudih rod. mn. dell ǀ vy ſnate tulikajn hudyh rod. mn., neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh beſſedij ǀ polni luken hudijh rod. mn. sheijl ǀ vſyh hudjh rod. mn. shtuku ſo polne ǀ shtriki naſhyh hudeh rod. mn. shejll ǀ ſvojm hudim daj. mn. shelam sadosti ſturj ǀ na ſemli ſi prenesl maſso tvojm hudem daj. mn. sheljam ſturil ǀ hozhejo nijh hude tož. mn. ž, inu greshne shelje dopernesti ǀ Bug vidi, inu poſna nyh huda tož. mn. s della, inu misly ǀ po shelah hudih mest. mn. vashijh pozhutku, inu meſsa ǀ s' hudimi or. mn., inu sashpotlivimi beſſedami ſe lozhio primer.> She huſhi im. ed. m ſtrah je bil krajla Artemona ǀ ena huda greshna shena je hujshi im. ed. ž, kakor hudizh ǀ Lakota je ena velika shtrajfinga … huishi im. ed. ž kakor mezh ǀ Bolesan zhe dalej li hushi im. ed. ž prihaja ǀ she hvishi im. ed. ž lakota bi zhes vaſs prishla ǀ Kadar ena shena ſe grehu poda nej hujshi rod. ed. m hudizha, kakor je ona ǀ hujshiga rod. ed. m ſtrupa ſe nenajde na semli ǀ nemamo hushiga rod. ed. m ſaurashnika na semli ǀ Vy ſe toshite, de nej na ſvejti huishi rod. ed. ž Gospoiske kakor je vasha ǀ kaj more na ſvejtu hujshiga rod. ed. s, inu greshnishiga biti, kakor na mejſti Boga, kazhe, mazhike, inu hudizha molit ǀ Ah more kejkaj hushiga rod. ed. s, ali nespodobnishiga na ſvejtu ſe shlishat, kakor G: Boga v' Cerkvi reshalit ǀ pravio de ſte hujshi im. mn. m kakor Turk ǀ Sizer bote hushi im. mn. m kakor Iudy ǀ hujshi tož. mn. ž rezhy Nem. Nem. bote shlishali presež.> kakor de bi ta nar huſhi im. ed. m puntar bil ǀ ta folk je ner huishi im. mn. m, inu greshnishi ǀ mej temy tremy shibami ta ner hushi im. ed. ž je kuga sakaj leta vſe glih mory ǀ leta je ta ner huyshi im. ed. ž martra ǀ kar je ner hujshi im. ed. s, de ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram, inu s' shenkingo do vekoma ǀ veliku krat s'eno shlehtnishi rejzh preda, nikar vſhe ſvojmu bratu, ampak ſvojmu narhushimu daj. ed. m ſaurashniku ǀ kakor de bi tiga ner hujshiga tož. ed. m ži. Rasbojanika pelali ǀ David to ner hushi tož. ed. ž revo, inu neſrezho Judeſhu Iskariotu voszhi ǀ vse tu nar hushi tož. ed. s od tebe rezhe ǀ ſe nepreſtrashio v' tem ner huishem mest. ed. m vejtri po mory ſe pelat ǀ lety ſo ty ner hujshi im. mn. m, inu shkodlivishi ǀ ſama ſeniza tiga ſvetiga Dreva je osdravila vſe bolnike od nyh ner hushi rod. mn., inu neuarnishi bolesni ǀ en boi s' temi ner huishimi or. mn., inu mozhneshimi ſaurashniki hudi m hudič: enkrat ta hudi im. ed. v'podobi zhloveski je suestu enimu bogatimu Gospudu shlushil ǀ Zuperniki, inu zupernze skuſi muzh tiga Hudiga rod. ed. takorshna della doparnashaio ǀ skuſi katiri poſt bodo vſe skushnave tiga kudiga rod. ed. premagali ǀ nej ſi nas timu hudimu daj. ed. sdajala, ampak Bogu ſi nas perporozala ǀ ſo bily h'Christuſhu eno shensko Pershono s'tem hudim or. ed. obdano perpelali ǀ v' Nemski desheli v' tem meſti kelen je bila ena dekelza s' tem hudem or. ed. obdana ǀ veni hishi ty hudi im. mn. ſo bily oblaſt vſeli ǀ s'molitvo je te hude tož. mn. pregajnal
Indije -ij ž mn. zemljepisno lastno ime Amerika: kadar kuli shlishite od Columba, inu njegovih tovarshou, de kadar ſo bily ta pervikrat v' Jndie tož. mn. pershli ǀ En lep mirakel pishe Dominicus Marcheſius od miloſti Boshje, kateri v'Indiah ſe je bil sgudil. Je pridigval en dan S. Ludovicus Bertrandus v'tem meſti Tubara ǀ Sposnaj ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku, Shpansku … inu celli ſvejt, tudi ta novi v' Indiah mest. mn. Poimenovanje temelji na zmotnem Kolumbovem prepričanju, da je odkril zahodno pot do Indije; → Novi svet.
Iskarijot(a) -ta m osebno lastno ime Iškarijot: raven njega ta faratarski Iudesh Iskariot im. ed. ſijdi ǀ kakor en drugi Iudash Iſkariot im. ed. pravi ǀ Polè Iudesh iskariot im. ed. ie vſhje prishal s'eno veliko companio sholneriou ǀ kadar Judje je bil perpelal Jskariot im. ed. v' ta Vert Gezemani ǀ kakor Iudas Iskariota im. ed., kateri je bil prishal k'Chriſtuſu ǀ nezh negovori, ad Judesha Iskariota rod. ed., kateri je bil na miloſti boshy zagal ǀ Od Judesha Iskoriota rod. ed. ǀ Iskariotu daj. ed. sa volo njegove prevelike pregreha trebuh po ſredi na dvuje ſe je bil reſpozhil ǀ kadar tiga duanajſtiga Jogra Iskariota tož. ed. je bila sgubila ǀ G. Bug je bil is ſtola Apoſtolishkiga suergil tiga greshniga Jskariota tož. ed. ǀ s'Iudesham Iskariotam or. ed. dò vekoma bodo v'pakli goreli ǀ velik Iskariotou rod. mn. na ſemli se najde ǀ kulikajn takorshneh Iskariotu rod. mn. bi vidili k' S. Rus. T. perblishat → Iškarijot
iskati iščem nedov. iskati, tj. iskati z namenom najti in želeti, hoteti: sazhne te Nebeshke shaze yskati nedol. ǀ per pridigi nimate druſiga iskati nedol., ampak to gorezho resnizo ǀ Krajl puſtj iskat nedol. taiſtu sheliszhe ǀ nimamo yſkati nedol., na ſemli naſſe iſvelizainje ǀ Abraam njega Ozha ta je bil shal v'Egypt Kruha yskati namen. ǀ Bug je bil shal isKat namen. Adama ǀ gre prezej, yskat namen. tu prepovedano drivu ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo shival iskati namen. ǀ Ne bo prishal, kakor ta parvi krat yſkati namen. te sgublene ovzhize ǀ poshle ijskat namen. Mashnike ǀ ſo bilij shli po skriniah denarje ijskati namen. ǀ ga gre yshat namen., ga najde veni ſenizi ǀ Ieſt yszhem 1. ed. moje lube bratie ǀ jo vshe dolgu zhaſſa iszhem 1. ed. ǀ li tvojo edino zhast jiszhem 1. ed. ǀ Jeſt neyszhem +1. ed. moje zhaſti ǀ kaj ti lubesnivi, inu lepi mladenizh letot yszhesh 2. ed. ǀ ga yshzhesh 2. ed. po hribah, inu dolinah ǀ proſſish, inu iszhesh 2. ed. kej bi mogal en frishin trunk vdobit ǀ s'veſseilom yszhes 2. ed. ſmert ǀ yszhe 3. ed. eno teſno ſpranizo ter s'kusi taisto lejse ǀ Ta zhlovik ga iszhe 3. ed., inu tudi naide ǀ zupernje yſzhe 3. ed., inu cilu Boga satay ǀ ſamu tu Nebeſhku yshzhe 3. ed. ǀ v'vſijh vishah ijszhe 3. ed. njega ob leben perpravit ǀ ijſzhe 3. ed. buzhe, kumare, zhebu, inu zheſsen ǀ sastoin ijshzhe 3. ed. ta hudobni shkoduat timu pravizhnimu ǀ drugiga neijshzhe +3. ed., semuzh tebe podkopat ǀ Sdaj pak ſe na Shaffaryh nezh druſiga neyszhe +3. ed., temuzh de ſo ſveſty najdeni ǀ Kadar dergdi nasho pumozh ijszhemo 1. mn. ǀ Ali ſakaj druge exempelne yſzhemo 1. mn. ǀ kaj druſiga skuſi nashe dellù iszhemo 1. mn. ǀ Vy yſzhete 2. mn. Ieſuſa Nazarenskiga, tiga krishaniga ǀ naulesh yszhete 2. mn. takorshna mozhna vina, de vaſſ opianio ǀ sakaj vij li tu posvetnu kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete 2. mn. ǀ Ah vij nepametni Kateri te preproste ijhzhete 2. mn. ogolufati ǀ volnu v'nevarnost ſe podado, inu perloshnosti yszheio 3. mn. ǀ ſame yſzheio 3. mn. perloshnoſt s'drugimi moshmij snanje dellat ǀ sa boshjo zhast nemarajo, ampak ſuojo lastno yſzhejo 3. mn. ǀ ſupet iſzheio 3. mn. perloshnoſt ǀ Nej li iszheio 3. mn., inu proſſio zhaſtj ǀ tudi nijh s'laternami ijszheio 3. mn. ǀ firbizhnu ijſzheo 3. mn. vejdit djaine ǀ na semli nyh lon yshzhejo 3. mn. ǀ kadar sgubè en toler, en rajnish, shalujejo, ga fliſsnu yshzheio 3. mn. ǀ Nej ty drugi ludje yſhzheo 3. mn. nyh ſrezho ǀ yszhio 3. mn. po nedrah ǀ skarbnu yshejo 3. mn. Dohtarja de bi njeh telu osdravil ǀ ſvoj nuz, inu dobizhik s' shkodo teleſſno, inu duhouno blishnyh iszheo 3. mn. ǀ tedaj li mleku, inu vouno yszheo 3. mn. ǀ Ony mene neishzheo +3. mn., ampak mojo veliko doto ǀ zhe resniza je taku nuzna, potrebna … sakaj jo ludje nelubio, neshtimaio, inu neijshzheio +3. mn. ǀ vener ty nemarni ludje letu neshtimaio, neiszheo +3. mn. ǀ G. Bogu dopasti neyshzhejo +3. mn. ǀ ludy kateri skuſi ſvoje dobra della neyszheio +3. mn. zhaſt boshio ǀ Letu yszhi vel. 2. ed., letu sheli, letu proſſi ǀ Kar je tam gori yszhite vel. 2. mn. ǀ Iszhite vel. 2. mn., inu lubite Boga taku bode vaſha dusha shivela ǀ Ishzhite vel. 2. mn. v' hishi Euphemiana ter bote nashli tiga Svetiga Mosha ǀ per Christuſu ijszhite vel. 2. mn., taku bodete letu neshli ǀ Nikar tedaj Nem. Nem. neyshzkete +vel. 2. mn. vaſho zhast ǀ Jeſt nebom dergdi exempelne iskal del. ed. m ǀ Abſolom s'eno veliko vojsko ga je yskal del. ed. m ǀ Ie ijskal del. ed. m Krajl ſaul vſijh vishah Davida tiga nedolshniga vubiti ǀ ta presheshna Herodiades je iskala del. ed. ž perloshnoſt ǀ v'teh S: Ranah yskala del. ed. ž ǀ vashe ſerze bo … te posvetne rezhij bo sanizhualu, inu te Nebeshke ijskalu del. ed. s ǀ tvoj Ozha, inu jeſt ſmò tebe s' shaloſtio yſkala del. dv. m ǀ aku li bomo NebeſhKu Krajleustvu yskali del. mn. m ǀ s'laternami vaſs bodo pod semlo ijskali del. mn. m ǀ po ſvojh shejlah bodo Vuzhenike iskali del. mn. m ǀ pò uſot ſo njega ijskali del. mn. m vumorit ǀ de bi s'laternami fliſsik ijshali del. mn. m pod semlò ǀ de bi hualo, inu zhaſt per ludeh neyskali +del. mn. m ǀ taiſti, kateriga ſò yskale del. mn. ž je bil od ſmerti gori vſtal ǀ po Tempelni ſo iskale del. mn. ž ſvojga Lubiga
izbira -e ž izbira: kadar Abraham ſe imel lozhit od Lotha, je njemu na sbiro tož. ed. dal ǀ kadar ſo bily njemu na sbiro tož. ed. dali lepe gvante, inu shelesne sholnerske jope ǀ Pilatus je bil na sbero tož. ed. dal Judom, de bi od ſmerti reshili Barabba, ali Chriſtuſa
izvoliti -im dov. izvoliti, izbrati: pò njegovi ſmerti hozheo Synu Groffa Lampolda sa Ceſſarja isvolit nedol. ǀ kadar bi en zhlovik perſilen bil iſvolit nedol. en ſam greh ǀ Chriſtuſa Jesusa sa ſvojga Shenina isvoliti nedol. ǀ ſam od ſebe zhlovik hudu miſli, inu isvoli 3. ed., nad katerem hudizh obeniga urshoha nema ǀ ſa ſvoio Navesto jo iſvoli 3. ed. ǀ Kadar Papeſha isvolio 3. ed. ǀ vy zhiſti isvolite vel. 2. mn. tiga ner zhiſtishiga ǀ je bil tebe v'mej tulikajn taushent ludij isvolil del. ed. m ǀ Eſaua ſa paklenskiga ie bil iſvolil del. ed. m ǀ Leta je katero je Bug isvulil del. ed. m ſa Neveſto mojmu Goſpudu Iſaku ǀ Bug je jo is volil del. ed. m Iſaku ſa Neveſto ǀ Tajſti, Katere SVETA TROYZA je isvolila del. ed. ž od vekoma ſa Nebesku krajleſtuu ǀ sholnerij, inu drugi ſo bilij Mariuſa sa Ceſarja isvolili del. mn. m ǀ Sakaj tudi Anania Azaria, Miſsael ſolo bily iſvolili del. mn. m shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ de bi eno novo Abbtiſſizo isvolile del. mn. ž izvoliti si izbrati si: my imamo rajshi taushentkrat ſmert kokor greh ſi isvolit nedol. ǀ rajſſi bi ſi hotela ſmert isvoliti nedol. ǀ ali je vrednu s'en kratek lusht to vezhno martro ſi isuoliti nedol. ǀ Na lete zhednoſti imate gledat, inu takorshne ſi is volit nedol., katere ſo Bogu dopadezhe ǀ Jeſt ſi isvolem 1. ed. sa mojga Gospuda ſamiga G. Boga ǀ bulshi je ſi isvolim 1. ed. shlushit G. Bogu ǀ to vezhno paklensko martro ſi isvolish 2. ed. ǀ de bi enu malu lakote ne terpel to vezhno lakoto ſi isvoli 3. ed. ǀ raijshi ſi isvolio 3. mn. s'nijh velikim terplejniam v'paku k'tej vezhni martri pojtij ǀ Sberiteſi, inu isvoliteſi vel. 2. mn. sa vasho Vishishi to, katera je ta ner bulshi ǀ sakaj bi ſi ſmert isvolil del. ed. m ǀ ſa ſvoj offer ſi je is volil del. ed. m ǀ poprei bi ſi bila gnado boshio isvolila del. ed. ž ǀ de bi rajſhi ſmert ſi iſvolila del. ed. ž ǀ ſi ſo bily isvolili del. mn. m eno ſtrashno, ino britko ſmert ǀ en dan Driveſſa ſo bila ukupaj prishla, de bi eniga Krajla ſi isvolile del. mn. ž
jelen -a m jelen: En jelen im. ed. je vahtal kadar krajl Mitridates je spal ǀ kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku, ielen im. ed. per medvedu ǀ Od jelena rod. ed. pishe Plinius ǀ pſsij vidio taiſtiga jelena tož. ed. ǀ Lev je leshal per jelenu mest. ed. ǀ s'enim jelenam or. ed. je derjal ǀ kateriga nepelejo jeleni im. mn., kakor ſo pelali Aureliana ǀ Ieleni im. mn. pak kadar zhes morje plavaio ǀ oſmiru jelenu rod. mn. vèni slati Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana ǀ Angelom je dal Nebeſſa, jelenom daj. mn., inu drugi sverjazhini borshte, inu puszhave ǀ bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene tož. mn. lovili ǀ ſo nashli leve, medvede, ielene tož. mn. ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene … Iagre v'Ielene tož. mn.
jesen -a m jesen: v'Ieſenu mest. ed., kadar ta grosd je mehak, inu ſladak (I/1, 23) ǀ v' ſpumladi, inu v' Jeſſeni mest. ed., kadar dan, inu nuz ſta gliha (III, 478) Indikacija na moški slovnični spol je verjetno pod vplivom → spomlad. Za zapis v drugem zgledu bi bilo sicer mogoče nastaviti tudi različico ženskega spola, vendar se to zaradi pogoste uporabe mestniške končnice -i tudi v moški sklanjatvi ne zdi nujno.
jesti jem nedov. jesti: di y nimaio dati ni jeiſti nedol., ni pyti ǀ nemorem jejsti nedol., nemorem spati ǀ nej mogal ni jejſti nedol., ni ſpati ǀ de li imajo dobru pyti, inu jeisti nedol. ǀ skuſi mirakel je bil taiſtom dal ieiſti nedol. ǀ on da apetit dobru pijti, inu jeſti nedol. ǀ Bug prepovedal vinu pyti, grosdie jèsti nedol. ǀ eno cello deshelo je bil v'goſtie povàbil, inu vſim obilnu dall pyti, inu jèſti nedol. ǀ Kadar je bil Iesus noter shal v'eno hiſho eniga vihſhiga teh Fariſeou, na eno Sabboto Kruh jejsti namen. ǀ kadarkuli jeish 2. ed., ali pijesh ǀ v'Postu taku dobru meſsu jejsh 2. ed., kakor o Pustu ǀ de ſi lih jei 3. ed., vener ſe nemore naſitit ǀ Kmet jej 3. ed. kruh, inu pye vinu, katiru s' ſvojo roko ſi perdella ǀ dobru pye, inu jeij 3. ed. ǀ Ti bolni, inu cilu slabi ludje shiher meſſu jedò 3. mn. ǀ poſt je ſazhetik nebeskiga lebna, inu gliha teh Angelou, katiri nikuli nejedò +3. mn. ǀ Mosh k' ny pravi, bodite vshe drusgi, ali kuſsi, jei vel. 2. ed., inu molzhi ǀ Jeſt vam bom poshilal pishata, inu taiſte jeite vel. 2. mn. ǀ Sabinus li duakrat v'tedni je jedil del. ed. m ǀ bi bil rad ſhelod jeidil del. ed. m ǀ nihdar nej gorkiga iejdil del. ed. m ǀ taiſte je kuhal, inu jedel del. ed. m ǀ kateribo ta S. kruh jejdil del. ed. m ǀ v' poſti je meſſu jeidila del. ed. ž ǀ sheina bo vſe s'kuſi jedila del. ed. ž, inu pijla ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla, ſrovu Korenje jedla del. ed. ž, inu vodo pila Kakor Maria AEgiptiaka ǀ druſiga nebò jeidla del. ed. ž ampak semlo ǀ nej druſiga jeila del. ed. ž ampak srovu koreine ǀ ukupaj per eni misi sta jedla del. dv. m ǀ s'ene ſklede ſta jedila del. dv. m ǀ leta dua ſta is ene sklede ieidla del. dv. m ǀ samu sozhivie, inu sele ſo jeidili del. mn. m ǀ de bi tudi ribe jeidli del. mn. m ǀ tard kruch ſo jedli del. mn. m ǀ nej ſo ſi rokè vmili, kadar ſo kruch jèdilij del. mn. m ǀ eno slatko spisho ſo jejdili del. mn. m ǀ malu bodo spali, inu jejdilij del. mn. m ǀ matere suoje otroke, ſo kuhale, pekle, inu jejdile del. mn. ž ǀ matere ſo ſvoie otroke jedjle del. mn. ž ǀ Deklizam dam sa Koſſilu en par pezhenih pishat, de bodo raven Matere kokushi jeidle del. mn. ž
jezen -zna prid. jezen: kadar vidite, de mosh je jeſen im. ed. m de ta hudi ga martra ǀ je bil iesen im. ed. m, inu nepoterpeshliu ratal ǀ bosh odgovuril, kadar ſim ieſin im. ed. m ǀ mosh je jeſſin im. ed. m ǀ Ta ſerditi iesni im. ed. m dol. zhlovek della kakor de bi bil obnoril ǀ Jesni im. ed. m dol. zhlovek je nesramen ǀ ſi nagle iesne rod. ed. ž nature ǀ ſo ſilnu nagle, inu jesne rod. ed. ž nature ǀ on je vidil eniga taku tagotniga iesniga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ Ah kej ſi sdaj ti Sveti Groff Elzearius, kateriga nikuli obedn jesniga tož. ed. m ži., inu nepoterpeshliviga nej vidil ǀ bi lahku ſvoje hude shelje premagali, inu ſvojo naglo ieſno tož. ed. ž naturo umojſtrili ǀ ena slatka beſseda potalashi enu jeſnu tož. ed. s ſerzè ǀ Nej tulikain terpela S. Monaca s'ſvojm Moshom jesnim or. ed. m v'mijru shivèti ǀ takorshni iesni im. mn. m tagotni ludje ſe samorio perglihat eni gorezhi pezhi ǀ de bi ty jeſni im. mn. m krotki ratali ǀ te jeſne tož. mn. m ſardite ludij krotke ſturj ǀ s' dobrimi beſſedami gledaio potalashit te nevolne, inu ieſne tož. mn. m
joger -gra m 1. apostol: S. Paulus ta je bil en pravi Ioger im. ed. Boshy ǀ on kakor en Jogar im. ed. ga je bil ysdal Judom ǀ S. Paulus ie en velik Iogar im. ed., inu priatel Boshij ǀ ta lubi Joger im. ed. Boshj S. Joannes nas v' tej vishi posdravi ǀ kadar tiga duanajſtiga Jogra tož. ed. Iskariota je bila sgubila ǀ ſim s'kusi mojga Iogra tož. ed. Paula vezhkrat djal ǀ leta dua Sveta Jogra im. dv. rada ſta ſvojo kry prelila sa lubesan Chriſtusavo ǀ Neſrezhnishi, kakor una dua Iogra im. dv., katera ſta shla v'Emaus ǀ Je prerokoual dueim Jogrom daj. dv. ǀ Jogry im. mn. ſe ſo zhudili ǀ Proſsio Iogri im. mn. sa dar S: Duha ǀ ſo Iogry im. mn. tiga Praviga Boga ǀ Iogrij im. mn. ſe ſo pomujeli taiſtiga iſgnati ǀ S. Peter Firsht vſyh S. S. Apoſtelou, je bil Ribizh, Ribizh je bil S. Andri, S. Jacob, S. Joannes ty ner pervi, inu lubishi logry im. mn. Chriſtuſavi ǀ Chriſtus je imel duanaiſt Jogrou rod. mn. ǀ ſe moli v'Apostolish Veri, od ſvetih dvanaist Iogrou rod. mn. poſtauleni ǀ S. Mattheush kadar ta zhudesh piſhe, praui od Iogru rod. mn. ǀ Los je padel na Matthia, inu on je bil perſhtiven h' tem enajſt Jogrom daj. mn. ǀ je enkrat djal, k'ſvoijm Iogrom daj. mn. ǀ en ozhaje bil perpelal ſvojga ſynu s'tem hudem obdaniga k'Iogrom daj. mn., de bi ga ven isgnali ǀ Chriſtus je bil Iogram daj. mn. dal ǀ danarie je Jogram daj. mn. neſil ǀ Chriſtus s' parſtam pokashe na ſvoje Jogre tož. mn. ǀ Mojſter kaj s'ene Iogre tož. mn. imash ǀ je govuril naſh Lubi Odreshenik Chriſtus Jesus s' ſvojmi Jogry or. mn. ǀ moj greh ozhitnu ſe ſim spovedal pred Jogrij or. mn. ǀ Iudouski Fariserij, inu Piſsarij kateri ſo shpègali sa Iogramy or. mn. 2. učenec: lashniki ſo shulery, inu Iogri im. mn. tiga ſatana ← stbav. jungiro, nem. Jünger ‛učenec’
kakoršen -šna zaim. kakršen: Kakorshen im. ed. m je zhlovek takorshne misly inu ſodbe od teh drusyh dejlla ǀ Aku Bug mene n'hozhe kakorshna im. ed. ž ſim, nej me pusti ǀ od kakorshniga rod. ed. m tadla de ſi lih je maihin per temu ſamimu ſe bodo vſtanovili ǀ variteſe pak, de nebote kakorshniga rod./tož. ed. m Shtokfisha vun potegnili ǀ nej ſó uprashali, kakorshne rod. ed. ž nature, inu ſorte je letu sheliszhe ǀ terbei de imà kakorshniga tož. ed. m ži. prjatela, de taiſto taku guanda ǀ Is tiga doli vſemite, kakorshno tož. ed. ž veliko skerb, inu fliſſ ſte dolshni imeti ǀ samerka v' kakorshno tož. ed. ž shkodo taiſti glaſſiki slatkiga vina ſo njo perpravili ǀ ſakaj vy neproſſite kakorsno tož. ed. ž gnado od mene ǀ jeſt imam kakorshnu tož. ed. s hozhem ureme ǀ v' kakorshni mest. ed. ž vishi Lucifer je v' pakli ſaveſan ǀ kadar ſe bò v' kakorshni mest. ed. ž nevarnoſti neshla ǀ je vuzil v'kakorshni mest. ed. ž viſhi imaio Altar, miso, inu skrinio te saveſſe ſturiti ǀ Kadar s' oroshiom s'ſtrupam, ali kakorshni mest. ed. ž vishi bodi volnu eniga vbijesh ǀ Vprashajte uno Sereptansko Vduvo v' kakorshne mest. ed. ž vishi je bila ſturila ǀ sklenite s' kakorshno or. ed. ž pohleunoſtio, inu andohtio bi imeli v' Zirkui ſtati, inu moliti ǀ s'kakorshno or. ed. ž vestjo more uni rezhi, inu ſe hualit de je Christianus, de je en karshenik ǀ Oh s' karshno or. ed. ž te dai veliko pohleunoſtio ǀ sgrunta kakorshne im. mn. ž ſò inu bodo od ſunaj, inu od s' notraj ǀ Ta zhaſs bosh skusil takorshne britkosti, kakorshne tož. mn. ž nikuli nej ſi skusil ǀ Oh prekleta nezhiſtoſt! v'kakorshne tož. mn. ž grenkuſti ſe ti mene perpravila ǀ vidimo takushna snamina, Kakorshna tož. mn. s ſe bodo na Sodni dan godila → kakovšen
kapitan -a m vladarjev namestnik, mestni glavar, vojaški poveljnik, predstojnik: dokler on je bil Capitan im. ed., ali Nameſtnik Ceſſarja Decia zhes cellu krajlevstvu ſicilio ǀ Kadar letu vidi Abiſaj Davidau Capitan im. ed. ǀ mej Angeli ner pervu je bil Firsht, inu Capitan im. ed. Lucifer ǀ S. Ciprian pravi, de zhlovek je en Gospud, inu Capitan im. ed. zhes vſe ſtuarjene rezhy ǀ en Gospodar ſvoj hishi, kar je en Capitan im. ed. v'ſvojm meſti, en General per ſvoj vojski ǀ Nabuzardam je bil Capitan im. ed. teh kuhariou ǀ Olybrius, kateri je bil Captan im. ed. v' tem Meſti Antiochia ǀ Na grob Ioſva Iſraelskiga Capitana rod. ed. ſò bilij ſmalali ſonze ǀ ſe oberne k'ſvojmu Capitanu daj. ed. ǀ Capitanu daj. ed., kateri je meſtu branil, oblubi velike shenkinge ǀ vſakatera hisha ima ſvojga Gospodarja, vſakateri terh ima ſvojga Rihtaria, vſakateru meſtu ſvojga Capitana tož. ed., vſakatera deshela ſvojga Firshta, vſakateru krajleſtvu ſvojga Krajla ǀ takrat Kadar IudausKa Gospoda ſo ga bily sa Capitana tož. ed. poſtavili ǀ Angeli ſò nashi Capitani im. mn. ǀ sklede po ordingi pet, inu pet na miſo poshilamo, kakor Capitani im. mn. ſvoje sholnerje ǀ Od Vuzhenikou vij morite ſe nauzhiti saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga piſsma … od Capitanou rod. mn. ſe vojskovati ǀ shiher ſe ſamorimo Capitanom daj. mn. perglihat ← it. capitano < vlat. *capitānus ‛glavar’
Karolus -a m osebno lastno ime Karel: jest berem de ob zhaſsu te Kuge S. Carolus im. ed. Boromeus je shal po Mesti te bolne obysKati ǀ S. Carolous im. ed. Boromæus, kadar je bil she maihin, vſeskuſi je Altarje dellal ǀ Kaj bi rekal Ceſſar Carolus. im. ed. V. kateri 1530. v'tem Meſti Auguſta ie bil ſapovedal ǀ S' kuſi ſtrup je bil vbyt Carolus im. ed. Calvus ǀ Kateru poterdi ta Vuzheni Carolus im. ed. ſcribanus ǀ ob zhaſſu Franskiga Krajla, inu Rimskiga Ceſſarja Carolus im. ed. Magnus imenovaniga ǀ Ceſſar Carolus im. ed. Magnus Ceſſarſtvu sapuſtj ǀ Carolus im. ed. Bizonius pak kadar viſſokuſt teh shlahtnih Turnu je premiſlil ǀ pishe Carolus im. ed. Sigonius od Ceſſaria Anaſthaſia ǀ shlushabnik Ceſaria Caroluſa rod. ed. 1. → Boromeus 2. Kárel V. (1500–58), španski kralj (1516–56) in rimskonemški cesar (1530–56), → Korel, → Korolus 3. Kárel Pléšasti, srlat. Carolus Calvus, frankovski kralj (843–877), 4. → Skribanus 5. Kárel Véliki, srlat. Carolus Magnus (742–814), frankovski kralj 6. → Sigonius
kjekaj1 zaim. kaj, nekaj, kar koli: ſe boym de bi kejkaj im. ed. taziga ſe nam ne sgudilu ǀ s'ſerzam odpusti tem kateri ſo njemu kejkaj tož. ed. hudiga sturili ǀ ta nepametna shivina hualeſhna ſe iskashe tem, od katerih kejkaj tož. ed. dobriga prajme ǀ kadar ta lubi otrok je ſvojo Matter kejkej tož. ed. proſsil, ona mu je sapovedala doli poklekniti ǀ Iest grem de bom keikaj tož. ed. noviga ſhlishala ǀ Kadar je ke kaj tož. ed. lepiga vidla Ta slovarski sestavek je glede na knjižno izdajo spremenjen skladno z Merše, Slovenski knjižni jezik 16. stoletja, 25 ss. V knjižni izdaji je iztočnica zmotno nastavljena kot kajkaj, kar navaja Pleteršnik v pomenu ‛kar koli’ le kot kajkavsko.
Kristusov -a prid. Kristusov: Peld Chriſtuſau im. ed. m ſe naſai oberne ǀ je hotel Chriſtuſav im. ed. m Ioger ratat ǀ njegova zhednost nej bila lastna, ampak Chriſtuſava im. ed. ž ǀ de bi Vera Chriſtuſaua im. ed. ž tulikajn gori ne iemala ǀ platnu v'kateru je bilu ſavitu truplu kriſtuſavu im. ed. s ǀ Kakor ſe je bila doteknila Kraja gvanta Christuſaviga rod. ed. m je bila osdravila ǀ Na dan Chriſtuſaviga rod. ed. m karſta ǀ na dan britke martre Chriſtuſave rod. ed. ž ǀ od tiga prezhudniga v'Nebuhojejna Christuſaviga rod. ed. s dalej bom Nem. Nem. govurl ǀ Na ta veliku gud, inu prasnik, Christuseviga rod. ed. s rojstua ǀ Temu Pildu Chriſtuſavimu daj. ed. m imaio glih biti vſy isvoleni ǀ je bil prishal k' ſposnainu praviga shiviga Boga, inu h' Chriſtuſavi daj. ed. ž vieri ǀ pogledaite enu maihinu leta Crucifix Chriſtuſau tož. ed. m peld ǀ poshle ſvojo slato kozhio po leta Christuſau tož. ed. m peld na Chrishi perbit ǀ Imate S. Britko Chriſtuſavo tož. ed. ž martro premishlovati ǀ kadar Longinus deſno ſtran Chriſtusavo tož. ed. ž s' ſulizo je bil prebodil ǀ ſo urednost Christuſavo tož. ed. ž posnali ǀ s' ſvoim fazonetelnam Chriſtuſavu tož. ed. s oblizhe obrishe ǀ je previdil letu v'Nebuhojejne Christuſavu tož. ed. s ǀ Po ſmerti Chriſtuſavi mest. ed. ž en tard leben je pelala ǀ v' Chriſtusavi mest. ed. ž Sveti glavi ǀ Cornelius A Lapide v' imeni Chriſtuſavim mest. ed. s leta urshoh da ǀ pred Chriſtuſavo or. ed. ž ſmertio ǀ s' beſſedo Chriſtuſavo or. ed. ž poterdem ǀ pred Criſtuſavo or. ed. ž ſmertio ǀ Chriſtuſavi im. mn. m ſhulery ſte ǀ pridige Chriſtuſave im. mn. ž nyh terda Serza nej ſo hoteli omezhiti ǀ lete Chriſtuſaue im. mn. ž goſtorie ſò bile veliku zhudnishi, inu shlahtnishi ǀ kulikajn Svetih Pildu Chriſtuſavih rod. mn., inu Mariæ Divize ſe vidi pò ſvejti ǀ proſsim sa pet Karuavih Chriſtuſavih rod. mn. Ran ǀ kakor ſe doli s'Chriſtuſavih rod. mn. beſsed vſame ǀ tem Chriſtuſavem daj. mn. goſtariem vſe druge goſtarie ſe imaio perklonit ǀ k' nogom Chriſtuſavem daj. mn. poklekniti ǀ sa Chriſtusave tož. mn. m Shlushabnike ǀ Chriſtuſave tož. mn. ž nogè opere ǀ Ta sholzh bi nebil shnable Chriſtusave tož. mn. ž oſtrupil ǀ Kadar je Joannes v'jezhah Chriſtuſeua tož. mn. s della shlishal ǀ pò Christuſavih mest. mn. beſſedah ǀ per Chriſtuſaveh mest. mn. nogah je ſtala → Kristus
križ -a m križ, tj. 1. dva prekrižana tramova za izvršitev smrtne obsodbe: taiſti krish im. ed. bo kluzh is katirem bom odperl urata Nebeska ǀ Chrish im. ed. je ſcepter mojga krajleveſtva ǀ to veliko butaro tiga Krisha rod. ed. na hrib Calvarie na ſvoi rami ie ulekil ǀ S. Peter ſe ſposna s' tiga napek oberneniga krisha rod. ed. ǀ je na stebru S. Chrisha rod. ed. vmerl ǀ nej ſedaj is Chrisha rod. ed. dol ſtopi ǀ ſtopi s' Chriſa rod. ed., inu Altaria ǀ ſvoje svejte roke s'krisha rod. ed. doli ſname ǀ ta teshki krish tož. ed. je mogal na hrib kalvarie vulezhi ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish tož. ed. ǀ ſuoje s: roke, inu suoje s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish tož. ed. ǀ S. Andreu, kateri dua cella dny je perbit na krishu mest. ed. viſſil ǀ kadar je na Chrishu mest. ed. perbit viſsil ǀ ſhahar na Chrjshu mest. ed. ſamih ſedẽ beſedi je bil rekal ǀ je vidil Chriſtuſa na kriſſu mest. ed. vſiga kryvaviga ǀ en shebel s' katerem je bil na Chriſu mest. ed. perbit ǀ na Criſſu mest. ed. je viſſil ǀ Kadar je na kryſu mest. ed. reſpet viſſil ǀ Chriſtus je na krishi mest. ed. umerl ǀ S. Andri dua dny shiu je na Krishi mest. ed. perbit ǀ Krail poshle ſvojo slato kozhio po leta Christuſau peld na Chrishi mest. ed. perbit ǀ na krijshi mest. ed. respeten je vumerl ǀ Videm S. Andrea, s' Krisham or. ed. v' Rokah ǀ Je takrat Maria pod Chrisham or. ed. ſtala ǀ Iudij ſo pot kriſsam or. ed. ſtali ǀ gauge, inu krishe tož. mn. na katere ſo yh obeishali ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak … Chriſhe tož. mn. na katere ſo yh perbivali 2. znamenje križa: ſturi ſnamine Krisha rod. ed. ǀ sna ſturiti ſnamine s. Chrisha rod. ed. ǀ ſnamine ſveta Chriſſa rod. ed. zhes ſe ſturil ǀ ta Kateri pred ſpovednika poklekne Chrish tož. ed. sturi ǀ krish tož. ed. zhes niega ſtury 3. težava: terplejne, ſupernoſt, inu krish im. ed. pride s'roke vaſiga vſmilenega Ozheta Nebeskiga ǀ de bi poterpeſhlivu imeli nijh krishe tož. mn. inu vbushtvu preneſti ǀ Je shelel David, inu Boga proſſil, de bi njega napolnil s'reuami, s'krishi or. mn., inu terpleinam < slovan. *krížь < *krýžь ← rom. *krọ̄(d)že < vlat. *crọ̄cem iz lat. crux ‛križ’
krotko prisl. krotko: Sakaj shene sò mazhke nature, mazhika kadar jo gladish, inu krotku pruti nij gouorish, ona ſe pruti tebi gladi, inu krotka iskashe (II, 170) ǀ ta pſſ pak tihu, inu krotku je sa proceſſio shal (V, 370) ǀ ſa tvojo volo taku pohleunu, krotku, inu poterpeshlivu je preneſil, kadar ſo njega gaishlali (V, 408)
lačen -čna prid. lačen: Oben kregul nej taku lazhen im. ed. m ǀ Chriſtus enu jutru je rajshal, inu je bil lazhin im. ed. m postal ǀ Kadar bo mene vidil de ſim nah bo mene oblekil, de ſim lazhim im. ed. m bodal meni Kruha ǀ de bi ſe supet k'naſhimu Nebeſhkimu Ozhetu, Kakor ta ſgubleni, inu lazhni im. ed. m dol. syn povernili ǀ imà gledat de drushina nej lazhna im. ed. ž ǀ nikar vshe sa tulikajn lazhniga rod. ed. m folka ǀ nej tedaj dado en piſilz Kruha timu lazhnimu daj. ed. m, en glash frishne vode timu sheinimu ǀ terbej ta lazhni tož. ed. m dol., inu prasni shelodizh naſitit, inu napolnit ǀ terbej tudi tiga lazhniga tož. ed. m ži. naſitit ǀ Vy ſte bily lazhni im. mn. m, inu shèjni pravice ǀ kadar ſvinie ſò lazhne im. mn. ž zvilio, inu proſſio jeiſti ǀ vſak dan naſſiti veliku lazhnih rod. mn. ǀ je bil naſſitil nekateru taushent lazhneh rod. mn. pershon ǀ tem lazhnem daj. mn. nej dall jeſti ǀ Gdu je bil savesal usta unim lazhnom daj. mn., inu poshreshnom levom ǀ s'veſseljem te potrebne, lazhne tož. mn. m, inu shejne je oskerbel
lastovica -e ž lastovica: Laſtauza im. ed. kadar samerka de ſima ſe perblishuje, letj v' te gorke deshele ǀ nebodite jeſizhni kakor laſtauze im. mn. ǀ lastauze im. mn. ſo ga bile oſlèpile ǀ Sherjali, Garlize, lastuze im. mn., inu ShtorKle, Kadar samerKajo de Nebu shuga mres, vejter, inu ſneih prezej pobegnio v'gorKejshi desèle ǀ Beno ſapovej laſtauzam daj. mn., de imaio tihu biti, dokler bo njega pridiga vun, kar prezei ſo vumokenle Zapisi z au so kakor zapisi paun pri → poln hiperkorektni. V prid nastavku z ov (in ne av) govori zapis lastuze.
lepo prisl. lepo: kakor naſs lepu vuzhij S. Baſilius ǀ lepu ſe rajma kar stoij piſsanu ǀ kadar je vidila de lepù moli ǀ leipu muſizeraio, inu s' tem leipu dishezhim kadilam Boga zheſtè ǀ slata poſoda je vun Slila ta shlahtni, lèpu dushezhi bolſom ǀ Tullius ſe more hualit sa volo ſvoiga lepu govorjena, vener Homerus ima vekshi hvalo sa volo ſvoiga lepu piſſajna primer.> lepshi ym dishi duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh ǀ lepshi leta resniza ſe nemore poterdit ǀ she zhudnishi, inu lepshi je bilu gledat, kadar krail Seſostres ſe je pelal v'ſvoje Mestu ǀ bo takrat mogal na naglom ena lepudishezha lilia ratat ǀ de bi tebi, offrali tiga beliga labuda, tiga piſſaniga shtigilza, tiga lepupoyezhega ſlaviza presež.> je puſtil te ner lepshi deshezha driveſſa, inu sheliszha naſſadit
le-ta -ta zaim. le-ta: gdu je leta im. ed. m tulikain preuseten zholvik ǀ letà im. ed. m nebo isvelizhen, ampak fardaman ǀ Modeſtus, Lata im. ed. m je bil skrivaj en bogaboyezhi karshenik ǀ Leta im. ed. ž pergliha je polna skriunusti ǀ kaj s' ena lepa reizh je leta im. ed. ž ǀ Letà im. ed. ž vſtekla, inu nepametna shivina ſvoy porod lubi ǀ letu im. ed. s ne bo mene prestrashilu ǀ KulikuKrat ſe letù im. ed. s ob naſhim zhaſsu sgody ǀ raunu letuje im. ed. s+ sfetoval David rekozh ǀ je bil pokopan v' paklu, od letega rod. ed. m pishe Pater Gabriel de Vega ǀ od letiga rod. ed. m greha v' obeni drugi vishi nemorite ſe reishit, ampak de povernete ǀ eno ſamo kapelzo proſsi, inu she lete rod. ed. ž nemore doſezhi ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè rod. ed. ž Dohtary nimaio beſsed ǀ s'lete rod. ed. ž S. Lubesni ſe sposna ali ſmo pravi ſhulery Chriſtuſhavi ǀ Ajdje neſo hoteli letega rod. ed. s vervat ǀ Letemu daj. ed. m Svetimu Moſhu ſe je bil prikasal Angel ǀ letimu daj. ed. m en dober sfet n'hozhete dati ǀ samerkajte eno ſtrashno hiſtorio skoraj gliha latei daj. ed. ž v'tem Svetem Evangeli samerkano ǀ Ta nar mozhneshi je ſrezha, sakaj letej daj. ed. ž obeden nemore ſuper ſtati ǀ Pater Aloyſius Novarinus leta tož. ed. m urshoh da ǀ v' leta tož. ed. m Sveti shpegu ſe bomo gledali ǀ zhes leta tož. ed. m potok nei ſo hoteli ty Sloni, ali Elofanti pojti ǀ na leta tož. ed. m pak ſò bile poſtavile ta Sveti Vblat ǀ v'leta tož. ed. m greh padeio ǀ Letiga tož. ed. m ži. Aſtrologa s' Vgerske deshele je bil poklizal k' ſebi ǀ raunu leto resnizo tož. ed. ž je samerkal Caietanus ǀ ſe je bil ſalubil v'leto tož. ed. ž Philiſtersko sheno Dalilo ǀ ſposna pravizo Boshijo, inu zhasti letò tož. ed. ž ǀ letho tož. ed. ž reſnizo nam je hotel Chriſtus dati saſtopit ǀ Skuſi loto tož. ed. ž hisho Boshjo ſe je troshtal Jacob ǀ vſe letu tož. ed. s kar imash od njega dobrute ſi ti prejel ǀ Chriſtus nam je letù tož. ed. s sapovedal ǀ she zhes letù tož. ed. s ſe je shpot dellala ǀ Satorai v' letu tož. ed. s S. ime je ſaupal ǀ kadar bi prishal v'letu tož. ed. s mestu en kaukler ǀ letubodem tož. ed. s+ poterdil s'tem kar samerkam v 'viſsokijh peſmah ǀ latu tož. ed. s my ſmò dolshni ſturiti pred ſpuvidio ǀ jeſt ſim v'letem mest. ed. m, inu unem grehu sapopaden ǀ v' letem mest. ed. m ſtanu ſe je taku lepu sadarshal ǀ per letej mest. ed. ž pravdi v'prizhe ſe bode nashal ǀ Bug nej ſtuaril semlo sa nashe isvelizhaine, ampak de po letei mest. ed. ž raishamo ǀ enkat je vidil Rihteria Nebeſkiga v'letej mest. ed. ž podobi ǀ Bug sheli tu zhlovesKu ſerce, saKai v'letem mest. ed. s imaio grunt, inu sazheteK vſe zhednosti ǀ pod letem or. ed. m hraſtam ym bom mogal pridiguat ǀ G. Bug s' leto or. ed. ž gajshlo je shtrajffal ludy ǀ sakaj jest danaſs moije Poshlushauze s'leto or. ed. ž nenuzno pridigo gori dershim ǀ nad letem or. ed. s ſe zhudi Isaias ǀ tu s. Ime naunznu, inu nepridnu usta usame, inu s'letem or. ed. s sashenta ǀ leta im. dv. m dua Sveta Jogra rada ſta ſvojo kry prelila sa lubesan Chriſtusavo ǀ Chriſtus skuſi ſvojo ſmert tudi leta tož. dv. m dua folka, katera ſama ſta bila takrat na ſvejti je hotel potalashit ǀ v'leteh mest. dv. dveh perglihah ǀ en lep Exempel na leteh mest. dv. dveh vduvah imajo vſe vduve ǀ gdu ſo lety im. mn. mn., Katere Bug n'hozhe imèti ǀ nikar lj sami tij domazhi, temuzh tudi letij im. mn. m s'unanij bi pershli ijh poshlushat ǀ kaj menio Nem.N. de ſo leti im. mn. m potreſsi ǀ Enkrat poshle shabe zhes Trazio inu lete im. mn. ž vus folk so bile pregnale ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt dauri, ali urat, try leteh rod. mn. urat ſo bile obernene pruti ſonzhnimu prihodu ǀ edn leteh rod. mn. je bil Lucius Quintus ǀ letteh rod. mn. Citer ſe boy ǀ skuſi pijanoſtu hudizh vaſſ v' druge velike grehe, is letih rod. mn. pak v' paku perpravi ǀ Eny letyh rod. mn. ſo kakor ta rodovitna oljka ǀ Sdaj povejte vy meni ſe morite letem daj. mn. perglihat ǀ Lete tož. mn. m shtrike Eua je bila ſpredila s'ſvojo nepokorzhino, inu v'lete tož. mn. m ta zhleveski ſpol ſamotala ǀ kaj morebiti Bug je urshoh de v'lete tož. mn. ž nadluge, inu reve ste padli ǀ na leteh mest. mn. kambrah je bilu sapiſſanu kulikajn riht ſe ima perpravit ǀ kadar bosh kejkaj moj Priatel v'leteh mest. mn. pridigah nashal ǀ Chriſtus bo vmej letemi or. mn. ǀ S' letemi or. mn. beſſedami Sveti Evangeliſti nam ſo hoteli dat saſtopit ursoh ǀ s'letemi or. mn. doſeshe vſe karkuli ena dusha sheleti more ǀ Maria Diviza ſe je bila ob taisti uri ſmertni perkaſala, inu s'letemy or. mn. beſsedamy troshtala
leteti -im nedov. leteti: ſhtrauſ nemore letejti nedol., temuzh li po semli hodi, inu s'peretnizamy ſi pomaga de hitrej tezhe ǀ more ſvoje peruta restegnit, inu viſsoku leteti nedol. ǀ te proſsimo vuzhinaſs Kiekaj gori lèteti nedol. ǀ kregul pak lety 3. ed. taku viſsoku de ſe nemore vidit ǀ lettij 3. ed. zhes en iastrop, vidi to ardezho moſhno leshezho ǀ Ta kregul, kadar dolgu zhaſsa sa tizamy letj 3. ed. ǀ kakor ty orly, kadar pozhutio to merho od uſeh kraju ukupaj letio 3. mn. h' tej merhi ǀ enkrat S. Michaël Archangel je po Nebeſſih letel del. ed. m ǀ taiſta golobiza s' eno peretnizo je letela del. ed. ž ǀ ena muha je zheſs njega letella del. ed. ž ǀ kakor de bi njegou shelodiz ena karniza bila, vſe je v' njega letelu del. ed. s ǀ Vſy Angelzi ſo napruti Mari Diuizi leteli del. mn. m ǀ zegli ſo is ſtrehe leteli del. mn. m ǀ Angely Nebeſki na semlo s' Nebeſs ſò letejli del. mn. m ǀ nyh dushize ſo leteile del. mn. ž v' Nebeſſa ǀ Strele gorezhe bodo s'Nebeſs na semlo letejle del. mn. ž ǀ tize shive, ſo k'tem smalanem letele del. mn. ž
lonec -nca m lonec: hitru ſe resbije kakor en Lonz im. ed. ǀ nima s' lonza rod. ed. jeiſti ǀ vidi de en velik lonz tož. ed. meſſa ſe kuha ǀ terkaio na Lonz tož. ed., zhe lep glaſs ad ſebe da ǀ kadar bi lonzou rod. mn. nebilu, de bi v'taiſtih kuhali, bi shupe ne imeli ǀ je hotela po vſi ſili, de bi tudi on sklede, inu lonze tož. mn. pomival ǀ G. Bug bo dellal shnimi, kakor ony s'lonzmij or. mn., kadar yh is pezhi vſameio
Ludovik(us) -k(us)a m osebno lastno ime Ludvik: B: Ludovicus im. ed. Beltrandus ſilnu ſe je bal ǀ Pishe ludovicus im. ed. Blosius ǀ kaj pravi Ludovicus im. ed. de Ponte ǀ kateri vuk je bil svestu dopolnil Ceſar ludovicus im. ed. ta I ǀ Ludovicus im. ed. ta XII. on je bil en pravi karshenik … kadar je bil krajl postal ǀ nebodimo taku nepametni kakor Ludovicus im. ed. II. Franzoski krajl ǀ kar pishe Ludovicus im. ed. Gvizardinus ǀ S. Ludovicus im. ed. Franski krajl ǀ Piſſe Ludovicus im. ed. Cateneus ǀ Pishe Ludovicus im. ed. Granatenſis ǀ kakor je samerkal Ludovicus im. ed. Granadenſis ǀ S' kuſi ſtrup je bil vbyt Carolus Calvus. Ludovicus im. ed. Lotharius Franski krajli ǀ kadar Ludovicus im. ed. Burgundus je Philoſophio defenderal ǀ Firsht Ludovicus im. ed. zheſs vſyh volo je bil porozhil S. Eliſabetho ǀ je dobru vejdil S. Ludouicus im. ed. Franski Krajl ǀ O ſvèt ludovig im. ed. Franski krajl ǀ kakor ſe bere od Ludovica rod. ed. tiga IX. Franskiga krajla ǀ bo dana sa Neveſto vaſhimu mladimu Firshtu Ludovicusu daj. ed. ǀ bó sa Neveſto dana njegovimu ſynvu Ludovicuſu daj. ed. ǀ Franska Krajliza Blanca je djala k'ſvojmu Synu Ludovicu daj. ed. ǀ samerkaj kaj ena dusha is viz je proſſila Ludovica tož. ed. Bloſiuſa ǀ Franzoſi kadar ſo bily od Turkou Krajla Ludouica tož. ed. odkupili dua milliona slata ſo bily sa njega dali ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica, krajlij krajla S. Ludovika tož. ed. 1. → Beltrandus 2. → Blosius 3. → Ponte 4. Lúdvik Pobóžni, frankovski kralj (814–840) 5. Sv. Lúdvik, frc. kralj Lúdvik XII. (1610–43) 6. Lúdvik II., frc. kralj (877–879) 6. → Gvizardinus 7. → Kateneus 8. → Granatensis 9 → Lotarius 10. → Burgundus 11. Sv. Lúdvik, frc. kralj Lúdvik IX. (1226–70)
Maltezar -ja m prebivalsko lastno ime Maltežan: ſim bral od eniga pametniga Gospuda Malteſaria rod. ed. (V, 526) ǀ Kadar ſo letu Malteiſery im. mn. vidili (III, 129) ǀ kadar ſo letu Malteſary im. mn. vidili (III, 129) ← nem. Malteser ‛Maltežan’, it. Maltese < lat. Maltensis ‛malteški, Maltežan’; → Malta
meniti -im nedov. meniti: jest menim 1. ed. de veliku vekshi huale je bil vreden David ǀ Menem 1. ed. de tudi ſo vſhe shlishali od uniga leva ǀ Meinim 1. ed. de tude ob nashim zhaſſu takorshni meſſary ſe naideio ǀ Raunu taku jeſt meinem 1. ed. de vſakateri Ozha ſturi ǀ jeſt mejnem 1. ed., de bres urshoha ſo ludje kregali, inu Sashpotuali tiga Modriga Philoſopha Phavorinuſa ǀ Satorai jeſt meneme 1. ed. de Chriſtus je sfaril Petra na hribu Thabor ǀ Sakaj menish 2. ed. de Bug tebe neuſhlishi kadar v'teshkijh boleſnah ſe najdesh ǀ mejnish 2. ed., de vſy ſo hudobni kakor ti ǀ kaj mènish 2. ed. ti, kateri na drugu sdaj nemiſlish, temuzh na pyanost, inu poshreshnost ǀ kaj menishde 2. ed.+ ti ſama ſi en Angel ǀ meini 3. ed., de je hotel njega utopit ǀ De ſi lih mejni 3. ed. de sna plavat, bo utonil ǀ Mozhnu tedaj falj, ta kateri meni 3. ed. de naſha Chatolish vera v'tem ſtoij, de edn sna ſturiti ſnamine s. Chrisha ǀ kadar menimo 1. mn. shiveiti, shiveine od nas beishj, inu h' konzu ſe perblishuje ǀ kaj menite 2. mn. de ta kuga pomeni ǀ Sakaj meinite 2. mn., de Adam je bil is Paradisha pahnen ǀ Sakaj mejnite 2. mn. Nem. Nem., de uni bogati mosh je bil fardaman ǀ sakaj menio 3. mn. de raunu tulikain glidu imaio, kulikain dny ſo v'lejti ǀ menjo 3. mn. de bi leta neproſsila suojga krajla, de bi ſe zhes nje ubogo, inu potrebno shlahto vſmilil ǀ sa guishnu meinio 3. mn. de bodo s' nebeskem lonam od Boga polonani ǀ sgubish tuoje pravude katere ſi sagvishnu menil del. ed. m vudobit ǀ sim menu del. ed. m de s'Kusi letu Bug ſe nebode reshalil ǀ ona je sa gvishnu menila del. ed. ž de ſo travo s' shkariami poſtrigli ǀ Ajdje ſo menili del. mn. m, de ona je Amma vſyh ludy ǀ ſo mejnili del. mn. m, de je en vbogi ſaromak ǀ Drugi ſò minili del. mn. m, de isvelizhen je ta, kateri ima veliku blaga ǀ tize ſo menile del. mn. ž, de je pravu naterlih grosdje
moj -a zaim. moj: pojdem kamer moj im. ed. m kojn mene poneſse ǀ ò dobrutlivi moj im. ed. m Iesus ǀ Je bil umerl leta moi im. ed. m reuni Syn skuſi ſmert tiga greha ǀ kraftnishi, inu nuznishi bo tudi moy im. ed. m shegin ǀ Kei ſi sdei moij im. ed. m lubi priatel Adam ǀ leta je muj im. ed. m lubeſnivi ſyn, na katerim imam dobru dopadeinje ǀ vij bodete moja im. ed. ž Nevesta, inu firshtina ǀ Moia im. ed. ž Hzhi, shlushai moj navuk ǀ moje im. ed. s dellu je nenuznu, inu pres lona Nebeſhkiga ǀ moie im. ed. s oku nemore faliti ǀ jest ſe boijm mojga rod. ed. m Gospuda ǀ pred ozhmy moiga rod. ed. m Boga ǀ jest imam ushe beſsedo od taiste moje rod. ed. ž priatelze, de shiher k'nij pridem ǀ yszhe isvelizhaine moie rod. ed. ž dushe ǀ Gospa mojga rod. ed. s ſerza, inu blaga ǀ de bi Tebe mogal lubiti is celliga mojgo rod. ed. s ſerza ǀ G. Bug je bil Davidu mojmu daj. ed. m Prededizu oblubil ǀ letu morem poprej moijmu daj. ed. m Abrahamu povedat ǀ supet grem k' moimu daj. ed. m Ozhetu ǀ hozhem pojti k'mojmu daj. ed. m vſmilenimu ozhetu ǀ Ta ner ble dopadezhe je moj daj. ed. ž Magozhnoſti offer S. Mashe ǀ n'hozhem shpota ſturiti moy daj. ed. ž shlahti ǀ moij daj. ed. ž dushi paK bi ſe sgudlu Kakor unimu bogatimu moshu ǀ de bi moji daj. ed. ž andohti, inu dolshnuſti sadoſti ſturil ǀ pojte k'moij daj. ed. ž materi Olimpij ǀ maihinu ste na moj tož. ed. m exempel gledali ǀ Iest pak grem de bi mojga tož. ed. m ži. lubiga mogla vidit ǀ imam v'Mojga tož. ed. m ži. G. Boga upajnie ǀ sdaj bodem jest mojo tož. ed. ž kunsht pustil vidit ǀ Iest ſim bil tebi dal moio tož. ed. ž S. gnado ǀ mojobeſsedo tož. ed. ž+ ne bom nesaj potegnil ǀ slatka je tuoja shtima, de cilu moje tož. ed. s serze resveſeli ǀ Bug pravi miſli na dusho, katera je po mojm mest. ed. m pildu ſtuarjena ǀ ta pushtob ſi piſsal nikar po moim mest. ed. m exemplu, temuzh po Luciferiu ǀ v'mojm mest. ed. m kloshtri ǀ ſedaj ostanesh ob moj mest. ed. ž pusledni uri edinu moje veſsèlje ǀ po moy mest. ed. ž rajtengi venem lejti … ſe pomuiash 192 urr ǀ Kakor ste v'moij mest. ed. ž Pridigi shlishali ǀ Iest ſe boijm v'moj mest. ed. ž hishi shpota ǀ pervolem njemu prebivalshe devet meſsizou dati v' mojm mest. ed. s teleſsu ǀ kadar bi jest v'taki vishi s'moijm or. ed. m blishnim andlal ǀ s'mojm or. ed. m priatelnom Iest grem ǀ shivim s'moim or. ed. m mosham ǀ vaſs ſim ſtvaril, s'mojo or. ed. ž S. Rèshno kryvio od pakla reshil ǀ s'ſmoio or. ed. ž kryvio vas ſim reshil od pakla ǀ pervolem s' mojm or. ed. s divizhnem mlekam njega dojti ǀ s'mojm or. ed. s S. Rus. Teleſsom shpishal ǀ vy s'Kusi kerst ſte bily ratali moy im. mn. m otrozi, inu erbizhi ǀ de bi jest, inu moij im. mn. m otrozi en koſs kruha imeli ǀ Ah moji im. mn. m luby otrozi varite se ad vſiga hudiga ǀ Ne pravi Bug, moje im. mn. ž sapuvidi ſo gorezhe ǀ bi na nage Kolena padla, inu sa odpushajne mojh rod. mn. grehou proſsila ǀ Kej je sdei tu shlahtnu dellu moijh rod. mn. Boshijh rok ǀ sa volo moih rod. mn. grehou ǀ s'mojh rod. mn. beſsed ſe shpot delajo ǀ sa odpushajne moyh rod. mn. grehou ǀ Bug je vshlishal proshno vasho … inu je dal meni, inu mojm daj. mn. Soldatom takorshno mozh ǀ ſtu oblub ſte ſturili Meni, inu moim daj. mn. Svetnikom ǀ ti nej ſi vode K'moim daj. mn. nogam dal ǀ nekateri ſe bodò moijm daj. mn. pridigam posmehuali ǀ Ti ſama ſi bila vſe moje tož. mn. m dny edini moj trosht ǀ sakaj jest danaſs moije tož. mn. m Poshlushauze s'leto nenuzno pridigo gori dershim ǀ jeſt ſim ſe podstopil moje tož. mn. ž pridige drukat ǀ ti hudobni ſi vſe moie tož. mn. ž gnade na hudu obernil ǀ vſe piſma ſim v'moje tož. mn. ž roke perpravil ǀ moje tož. mn. ž/s kulla ſim dobru pomasal ǀ kadar bi jest vſa moja djanja tož. mn. s bil G. Bogu h' zhasti offral ǀ ty greshni ſo orali po moyh mest. mn. ramah ǀ pomagaj meni vſih moih mest. mn. potrebeh ǀ v'mojh rokah mest. mn. ſte sapiſsani ǀ sdaj mene sa Ceſarja sposnash, kir ſe v'moyh mest. mn. rokah najdesh ǀ ſe boym, de she katiriga mei mojmi or. mn. Poshlushavizi bo ſepelal ǀ vſeskusi s'mojmi or. mn. ozheſsamij milostovimi bodem na vaſs gledal ǀ ſim ſe imela vojskovati s'mojmij or. mn. ſaurashniki ǀ s' mojmy or. mn. priateli ſe veſſeliti ǀ mei vſimy Moymi or. mn. Poshlushavizi en ſam bo fardaman
Mojzesov -a prid. Mojzesov: ſara je bila lepa ſa volo nje pokorshine … Mojſeſava im. ed. ž Seſtra Maria ſa volo nje hvaleshnoſti ǀ Mojſſeſava im. ed. ž sapuvid je sapovedala ǀ zhudna gvishnu je bila shiba Mojseſsava im. ed. ž ǀ Sephora Mojſſeſova im. ed. ž Shena ǀ palza Mojſeſsoua im. ed. ž veno kazho ſe je bila preobernila ǀ Maria, Moiſeſsova im. ed. ž, inu Aronava Seſtra ǀ de ſi lih ſo bily Mojſeſſave rod. ed. ž vere ǀ nei ſo govorili od Mojſeſſove rod. ed. ž poſtavi ǀ Bug je bil sapuvedal dershat Mojſseſavo tož. ed. ž sapuvid ǀ kakor de bi prelomu Mojſsesavo tož. ed. ž postavo ǀ G. Bug bi nebil Mojſeſſavo tož. ed. ž ſeſtro s'temij negnuſnimij gobamij shtrajfal ǀ Israelitery nejſo mogli Mojſeſſavu tož. ed. s oblizhe gledat ǀ S. Archangel Michael nej ſmu ſe potſtopit hudizha prekleti, kadar ſta ſe preperala sa Moiſseſau tož. ed. s truplo ǀ Kadar ſo tij dnevi Ozhiſzhovajna Mariæ po Moyseſovi mest. ed. ž poſtavi bily dopolnèni ǀ de bi Chriſtus taiſto po Mojſſeſovi mest. ed. ž sapuvidi ſodil ǀ Iest ſim bil na Moiſeſsave tož. mn. ž table sapiſsal → Mojzes 1., → Mojzesove bukve
napiti -pijem dov. napiti, nazdraviti: Kulikajn neglaunih grehou ſturish tulikajn glashu s' ſtrupam napolnene Chriſtuſu napyesh 2. ed. ǀ v'taistim peharu, v'Katerem nam napije 3. ed. ſlatkust, nam tudi napije 3. ed. britkust ǀ hishni Gospud vſem napje 3. ed. eno sdravizo napiti se napiti se: vodè se napytè nedol. n'hozheo ǀ kuhar aku hozhe sdrau biti, de ima per zajti dobru frushtikat, inu tiga ner bulshiga vina napyti nedol. ǀ kulikukrat ti ſe napijesh 2. ed., inu naſitish ǀ ſe vina taku mozhnu napije 3. ed. ǀ Kadar Eleazer ſe napye 3. ed. ǀ kadar ſe je dobru napyla del. ed. ž, hozhe prozh pojti
naveličati se -am se dov. naveličati se: v' katiru Angeli gledat navelizhat nedol. ſe nemorio ǀ katero hualit nihdar S. Auguſtinus ſe nemore nevelizhat nedol. ǀ kadar teh ſe navelizheio 3. mn., druge vſameio ǀ ſe je bila omoshila s'Emelchildam, ali hitru ſe je bila tiga navelizhala del. ed. ž, inu je eniga drugiga s'imenom Longina imejti shelela ǀ kadar ſe bodo navelizhali del. mn. m
nemaren -rna prid. brezbrižen, neskrben, lahkomiseln, zanikrn: gdu bo taku nemaren im. ed. m hudoben, inu nehvaleshen ǀ jeſt ſim taku sanikern, inu nemarem im. ed. m ǀ Nej li on taisti nemarni im. ed. m dol., inu nepametni, kateri vezh to ſtuar, kakor Tebe ſvojga Stuarnika lubi ǀ ti ſi kriva de tuoja Hzhij je taku nemarna im. ed. ž, ſamavolna, inu nepokorna ǀ shtrajfingo ſi je bila sashlushila ta nemarna im. ed. ž hisha, katira tu prepovedanu meſſu je jeidila ǀ kadar leta Nuna bi ſe bila varvala teh maihinih grehou, bi nebila taku hudobna, inu namarna im. ed. ž ratala ǀ vſy ti drugi ſò imeli ta ohzetni gvant sunai ſamiga tiga nemarniga rod. ed. m ǀ kaku hozhete de bi vashe otroke skuſi taku nemaren tož. ed. m leben nepohujshale ǀ premishleozh ſvoj nemarni tož. ed. m dol. greshni Leben ǀ Bug tiga nemarniga tož. ed. m ži., inu neuredniga zhloveka sa myr proſsi ǀ Bug kakor dusha, ſapuſtj takorshnu nemarnu tož. ed. s telú ǀ ſo eny ſtarishi taku nemarni im. mn. m, de kakor nyh otrozi sazhneio hodit, inu govorit posabio na nyh ǀ ty nemarni im. mn. m nej ſò hoteli s' lushe Gospudu pomagat, rekozh jeſt ſe nej ſim sa tu udinial ǀ Oh ouzhize greshne! nebodite vezh nevolne, nemarne im. mn. ž, inu gluhe, ampak poshlushaite glaſſ tiga Nebeskiga Paſtiria ǀ Ah greshne, inu nemarne im. mn. ž duſhe ǀ O shpotliva nepamet takushnih nemarnih rod. mn. ſtarishih ǀ Gledajte potolashit Boga skuſi tulikajn grehou reshaleniga od teh nemarneh rod. mn. greshnikou ǀ te madle, inu garde shivali pak pomenio te greshne nemarne tož. mn. m ludy po nemarnem iz nepazljivosti: Gospud videozh de je en takorshen velik dolh po nemarnem ſturil, sapovei de imaio niega, sheno, otroke, inu vſe kar niemu shlishi predati, inu niemu plazhati ta dolh ǀ Vy dobru vejſte, de kadar edn enimu hisho ponemarnem poshge, de je dolshan spet hisho njemu poſidat ǀ Bug pravi ſpomni kulikajn Jeſt ſim terpel sa isvelizhaine tuoje dushe, de jo nebosh ponamarnem sgubil
nesti nesem nedov. nesti: velikukrat ſe taku opyanite de od mise v'postelo vaſs morio neſti nedol. ǀ nej vſame kulikajn ſi upa neſt nedol. ǀ sakaj tvojga Ediniga Sinka Jeſuſa v' Tempel offrat nesesh 2. ed. ǀ Golobiza neſſe 3. ed. to ojlzheveno vejzo k' snaminu tiga merù ǀ voda jo dal neſse 3. ed. ǀ neſe 3. ed. peld temu Gospudu, de bi ga plazhal ǀ peld damu nese 3. ed., na glavo eno norssko kappo mu smala ǀ G. Bug obeniga po ſili v' Nebeſſa neneſſe +2. ed. ǀ dua hudizha sgrabita tu truplu, inu predereta syd te Zerkui, inu tu truplu v' paku neſſeta 3. dv. ǀ Aku vy samerkate, de vashe shitu na skedni sazhne gniti, prezei taiſtu vsdignete, inu ga gori neſſete 2. mn. pod ſtreho ǀ na dum nje Gospuda ozheta je neſseio 3. mn. ǀ s' proceſſio ga pò meſti neſſeio 3. mn. ǀ tem ſholnerjam neſsejo 3. mn. ǀ v'Cerku njega truplu neſsò 3. mn. ǀ kadar yh okuli neſſò 3. mn. s' Proceſſio ǀ pojdi k'njemu, inu neſimu vel. 2. ed.+ eno roshizo ǀ pridite na pomozh Angeli nebeski, ter vſimite leto dusho ter neſſite vel. 2. mn. jo v' Nebeſſa ǀ derua je neſſil del. ed. m kakor en oſſil ǀ imena v'suojh s: Ranah sapiſsane je neſsil del. ed. m v'Nebu ǀ vſak dan je ſvojmu Gospudu vſel eno trento Kruha, inu je jo v'pushavo neſil del. ed. m S. Roku ǀ Mashnik je S. Rus. T. vsdignil, inu vun neſſel del. ed. m ǀ na en velik hrib yh neſel del. ed. m ǀ kojna s' tavoram je na rami neſſu del. ed. m ǀ krajliza je neſsla del. ed. ž Jatnikom kroh sa almoshno ǀ dua Junaka kumaj ſta ga nesla del. dv. m na enim koli ǀ ta dua Mosha pak, katera ſta ga neſta del. dv. m ǀ Angelzij ſo njegovo dusho vſeli, inu v'Nebeſsa nesli del. mn. m ǀ hudizhe ſo bli odgnali, inu nje dusho v' nebeſſa neſsli del. mn. m ǀ ſo ga neſli del. mn. m v'krilu Ozheta Abrahama ǀ vſe karkuli ſo imeli ſo Jogrom neſrli del. mn. m ǀ ſamem shenam je bil oblaſt dall, de bi is meſta shle, inu nesle del. mn. ž kar na rami samorio naprej nesti govoriti: En dan Krajliza mu sazhne mozhnu naprei neſti nedol., de ima Chriſtusa molit, inu lubit ǀ S. Karstnik je njemu to gorezho resnizo naprej neſsil del. ed. m ǀ resnizo ſo ludem naprej nesli del. mn. m, pò Christuſavih beſſedah noter nesti prinašati dohodek: dokler je ena bogata fara, veliku noter neſse 3. ed. taista shlushba ǀ tvoj Lon neneſe +3. ed. tulikajn noter ǀ Kadar bi Beſedniki reſnizo govorili, naſha Dohtaria bi nam malu noter neſla del. ed. ž Zvezi naprej nesti in noter nesti sta kalka po nem. vortragen oz. eintragen.
noseč -a prid. noseč: Ena ledig perſona je noshezha im. ed. ž, ali pak ima pankerta ǀ katera takrat je bila noſsezha im. ed. ž ǀ gdu je leta noſezha im. ed. ž shena ǀ ſe je bil reſerdel zhes to Vduvo Tamar, Kadar je bil saſhlishal de je noſezhà im. ed. ž ǀ sa valde dirjete, inu druge nespodobne rezhy eni noſſezhi daj. ed. ž sheni dopernashate ǀ kadar bi ſe permirilu, de edn bi udaril eno noſezho tož. ed. ž sheno ǀ je bil ſvoio sheno noſhezo tož. ed. ž s'nogò ſunil ǀ glihi vishi shene noſezhe im. mn. ž, inu dojezhe, letem nej sapovedanu ſe poſtit Zapisi, ki kažejo na nošeča, so nastali po asimilaciji s – č > š – č.
nositi -im nedov. nositi: obena nej bila vredna v'ſvojm teleſſhj noſſit nedol. Synu Boshiga, temush ſama Maria Divjza ǀ Shtorklam ja ſapovedal, de te mlade imaio tem ſtarom shpisho noſſiti nedol. ǀ katera je imela v'ſebi noſſiti nedol. ſvetiga Duhà pò oſnanovajna Angela Gabriela ǀ raijshi hozhe ta theshki jarm hudizhau na vratu noſsit nedol. ǀ Ti bosh vidil moje rame, katere imaio grehe tiga ſvejtà noſsiti nedol. ǀ vſy vkupai prideio, ſe sazhne na miso noſit nedol. ǀ Ti noſſish 2. ed. tvojo shlahnuſt v'zheulah ǀ tebi ſe nespodobio takorshni gvanti, kakor yh noshish 2. ed. ǀ kadar bi edn shelel vejdit, aku ena breia ouzhiza noſſi 3. ed. belu, ali zhernu jagnizhe ǀ kaj s'ene poshte y noſsi 3. ed. tista baba ǀ taiſti je ozha tiga otroka, Kateriga nosi 3. ed. ǀ nenoſi +3. ed. velike teshave, ampak li tulikajn je njemu sa shivejne potrebnu ǀ kakor sdaj my Capucinery noſſimo 1. mn. ǀ hozhe de v'serzù drukaniga noſsimo 1. mn. ǀ ta luzh vgasne de ſi glih vodo gori neuliemò, de ſi glih po vejtru io nenoſsimo +1. mn. ǀ kateri Christuſhavu ime noſsite 2. mn. ǀ pre teshke butare noſſite 2. mn. ǀ Sa tiga volo shene nikar neshalujte de nejſte moshie, inu de hlazh nenoſite +2. mn. ǀ kumaj try dny shuline noſſio 3. mn. ǀ kakor ſlonij kateri celle turne noſsio 3. mn. ǀ h' bolnikom, ali s' proceſſio S. Rus. T. noſio 3. mn. ǀ porod tega greha v'njeh vejsti nuſsio 3. mn. ǀ Perpogni tvoje rame jo noſſi vel. 2. ed., inu ſe neuperaj ǀ en orru je Elieſu kruh, inu meſſu noſſil del. ed. m ǀ shitu je v' malen noſsil del. ed. m ǀ leta nej li slato Krono na glavi noſil del. ed. m ǀ devet meſizou je tebe v' ſvojm teleſſi teshku noſſila del. ed. ž ǀ s'ſabo je noſsila del. ed. ž eniga ſtrupeniga gada ǀ kadar yh je naſsila del. ed. ž, porodila, inu dojla ǀ ſo noſſili del. mn. m ſrajzo is zhiſtiga platna ǀ ſó na zheulah luno noſili del. mn. m ǀ njega v' ſvojm ſerzi udrakaniga bodo noſſile del. mn. ž do ſmerti
obsuti -sujem dov. 1. obstopiti: kadar na plazu stoij vſe mestu njega odſuje 3. ed. 2. (napadalno) obkrožiti: hudizhy jo obſujeio 3. mn., inu mozhnu ſtiskaio ǀ ozhitni greshniki ga obſujejo 3. mn. ǀ bodo tvoji Saurashniki tebe obſuli: del. mn. m inu bodo tebe obdali, inu okuli, inu okuli ſtiskali ǀ Veliku tellet je mene obſulu del. ed. s, debeli voli ſo mene oblegli ǀ Veliku pſſou ſo na mene planili, inu ſo mene obſuli del. mn. m, kakor zhebelle ǀ kadar bodo taisto obſsule del. mn. ž bolesni, inu hudizhi obsuti se osuti se: Sjutra zvete, inu ſvojo lepoto kashe, svezher ſe obſuje 3. ed., poshushj, inu gnila poſtane ǀ mu poshle eno roshizo, katera s'jutru lepu zvete, opoldan bleda prihaia, s'vezher ſe obſuje 3. ed., inu poshushi Zapis odsuje zelo verjetno vsebuje pogosto tiskarsko napako, zamenjavo b z zrcalnim d.
oditi -idem dov. 1. oditi: Bode vni, alj vna Kadar ſe vuprizhe najdesh te huali, vſe tebi pravu da, Kakor prozh odijdesh 2. ed. te farshmaguje ǀ kakor Juda odyde 3. ed., Thamar vſtane ǀ kadar Spovednik je bil odshal del. ed. m, njegova Loterza je bila v' Cambro prishla ǀ je hotela Nebeskimu sheninu odprejti, on pak je bil vshe odshal del. ed. m ǀ Sedem hudizhou je bilu odſhlu del. ed. s, ter ſedem Svetih zhednoſti je bilu v' ſerze S. Magdalene prishlu ǀ kakor ty shpegary ſo bily odshli del. mn. m 2. uiti: ſe ne boyte G: Boga, inu tiga vezhniga paklenskiga shpota? katerimu teſhku take shene odydejo 3. mn. aku prave grevinge, inu pokure neſturè na semli ǀ pakal nebode tebi odshal del. ed. m, aku popolnama ſpouedat ſe n'hozhesh ǀ tej oſtri shtrajffingi boshy nebosh odshal del. ed. m ǀ jeſt ſe zhudim de shiva ſi odſhla del. ed. ž, dokler ſi ena takorshna noriza ǀ odpushajne vaſhih grehou bodete doſegli, paklenski martri bodete odshli del. mn. m ǀ nebote guishnu shtraifingi boshii odsli del. mn. m
odpustiti -im dov. odpustiti (greh, zamero, dolg): Bug sapovej de imash odpuſtiti nedol., tem kateri so tebe reshalili ǀ n' hozheo ſvojmu ſaurashniku odpuſtit nedol. ǀ nihdar ij nej hotela odpustiti nedol. ǀ ti kateri n' hozhesh tvoimu ſourashniku odpoſtiti nedol. ǀ satoraj tebi is ſerza odpuſtim 1. ed. ǀ aku is praviga ſerza odpuſtish 2. ed. ſi sagvishan v' nebeſſih Krajlovati ǀ sakaj neodpuſtish +2. ed. tedaj tvojmu blishnimu ǀ tudi mu odpuſti 3. ed. vſe reshaleine, kateru je bil od njega prejel ǀ G: Bug je tulikain vſmilen, de volnu nam naſhe grehe odpusti 3. ed. ǀ ta greshnik ſe sgreva Bug mu odpustij 3. ed. ǀ Prerok v imeni Boga njemu greh odpuſtj 3. ed. ǀ te narvezhi grehe odpustj 3. ed. ǀ G. Bug … hitrei tem nezhiſtom, kakor pak drugem greshnikom odpuſt 3. ed. ǀ Ta kateri pak is praviga ſerza neodpuſti +3. ed. ǀ edn timu drugimu odpuſtita 3. dv. ǀ aku my nashim dolshnikom odpuſtimo 1. mn. ǀ Shene pak, de ſi lih ſe skregaio, vener dokler ſo mehkiga ſerza hitru poſabio, inu odpuſtè 3. mn. ǀ ODpuſti vel. 2. ed. meni, O moj Bug ǀ Raunu taku bò moj Ozha Nebeski tudi vam ſturil, aku neodpuſtite +vel. 2. mn. en uſakiteri ſvojmu bratu is vashih ſerzy ǀ odpuſtite vel. 2. mn. meni de ſim vashiga Ozheta umuril ǀ Mashnik pertezhe ga sazhne proſsit, de bi vſem ſaurashnikom odpuſtil del. ed. m ǀ sa Christuſhavo volo je bil odpustil del. ed. m ſvoim puntarskom Purgariom ǀ pergreho ym je bil odpoſtil del. ed. m ǀ jeſt bi bil en velik norz, kadar bi mojmu ſourashniku neodpuſtil +del. ed. m ǀ vſe ne enkrat miloſt Boshja je bila ny odpuſtila del. ed. ž ǀ vezhkrat mu je odpustila del. ed. ž njegovo pregreho ǀ ſte morebiti is praviga ſerza vashim ſaurashnikom odpustili del. mn. m ǀ vſe dolge ſo dolshnikom shenkali, inu odpuſtili del. mn. m ǀ gorje bi blu nam, kadar bi neodpuſtili +del. mn. m
okrasti dov. okrasti: tatije okraſti nedol. tebe nemoreo ǀ ſo hoteli njeh Tempel okrasti nedol. ǀ vekshi greh imash kadar mu vſamesh dobru imè, kakor pak de bi mu okradil del. ed. m vſe kar imà ǀ Kadar bitatye po nozhi k'vam prishli, inu bi vaſs okradili del. mn. m
olje -a s olje: s' tiga ner zhiſtiſſiga ſtudeniza ſvera tu sdravu ojle im. ed., inu mleku ǀ s'studenizu olje im. ed., inu med je sveralu ǀ olje im. ed. oſdravi sphishe ſabeli, zhloveka naſiti ǀ lampa vgasne, kadar volje im. ed. ſe neperklada, de ſi glih nezh drugiga v'lampo nepade ǀ v' taiſtem kamenu, is kateriga je vojle im. ed. ſveralu ǀ je imela moke, inu ojla rod. ed. obilnu ǀ nej ſo oila rod. ed. v' lampah imele ǀ kateram je bilu olia rod. ed. premankalu ǀ katerim je bilu premankalu olja rod. ed. ǀ pergliha enimu lepù dishezhimu olju daj. ed. ǀ ſvetu ojle tož. ed. prejme ǀ ſe spovej, obhaia, jnu S. olie tož. ed. preimè ǀ pravi Kakor vodo, nikar Kakor ole tož. ed., ali med, ali vinu ǀ kadar ſmò sanikarni de volje tož. ed. neperkladamo, de k'bakli kaj neperkladamo ǀ te vboge ludij je pustil v'enem shelesnom gorezhim volu mest. ed. shgati ǀ s' ſvetem ojlam or. ed. ǀ gnoina bula nej sashita, ni obesana, ni s' oljem or. ed. omezhena ǀ s'tem slatkem olam or. ed. gnade Boshje bo toje rane osdravil ǀ ſo bilij Bogu offrani, poſvezheni, inu pomosani s'S. oljom or. ed. ǀ Ti nej ſi mojo glavo s'ojlem or. ed. masal ← rom. < lat. oleum ← gr. ἔλαιον ‛olje’
Olofernes -n(i)usa m osebno lastno ime Holofernes: Olophernes im. ed. ſilnu neſramnu ſe je bil v' tajſto ſalubil ǀ Ie vidil Olofernes im. ed. to lepo Iudith ǀ meſtu Bethulia v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu, kadar ta groſovitni Oloffernes im. ed. s'eno ſtrashnu veliko vojsko je bil taiſtu oblegil ǀ timu grosovitnimu Oloffernuſu daj. ed. je bila glavo odſekala ǀ ta ſerzhna Judith je bila Olophernuſu daj. ed. glavo odſekala ǀ poshtejne nej bila sgubila, kadar je k' Olopherniuſu daj. ed. hodila ǀ Olofernuſa tož. ed. je bila vbila, inu njega veliko vojsko respudila ǀ Taista serzhna Iudit, Katera bo premagala tiga grosovitniga paklenskiga Olofernuſſa tož. ed. ǀ je bila Oloffernusa tož. ed. premagala ǀ taushenkrat Boga sashental s'Olofernusam or. ed. → Holofernes
oreh -a m (sad) oreh: kadar ſe ſaina de terde orehe tož. mn. griſe (V, 79) ǀ kadar bi ti vidil eniga zhloveka de imà shtery ozheſſa de ena Hrushka rodj zheshne, inu orehe tož. mn. (V, 448)
oslepeti -im dov. 1. oslepeti: hozhe she na tem drugem ozheſſu oſlepeti nedol. ǀ edn kateri dobru vidi, kadar bi blatu na ozheſsa stavil bi mogal oſlèpiti nedol. ǀ inu skuſi leta bi tegnila oslepit nedol. ǀ Edn oslepi 3. ed., kakor Tobias. Edn mutaſt rata, kakor Zacharias ǀ kadar oglushj, ali oslèpi 3. ed., takrat ſposna kulikajn sdravie nuza ǀ Kir je pleſſ, tamkaj moshje oslepe 3. mn., shene ſe sapeleio ǀ pò sonikornoſti je bil edn pulfer saſhgal, de ta dobri mojſter je bil oslepil del. ed. m ǀ je bil s'koina padil, inu oſlepil del. ed. m ǀ En Astrologus, kateri ſe je podstopel biſtru, inu ſtonovitnu v'tu rumenu ſonce gledat, je bil oſlepu del. ed. m ǀ Ti ſi Apptishiza, zhe pak bosh oslepela del. ed. ž, koku bosh mogla kloshter regerat ǀ mozhnu bo germelu, inu blisKalu de ludje bodo oſlipeli del. mn. m 2. oslepiti: en maihin greh zhloveka samore oslepeti nedol., de sazhne tezhi v' prepot tiga vezhniga pogubleina ǀ vſakadaini grehi, kateri ſo vidit maihini kakor laſſje, vener zhloveka samorio oslipeti nedol. ǀ Constantius sa eno majhino samero Veliku shlahtnih Gospudu je bil sturil oſlepeiti nedol. 3. preslepiti: Ceſſar ſe je puſtil sapellati, inu oslepeti nedol. od Valentina ǀ Faush prizhaviz ſe ſgovarja de dobizhik ga je oslepel del. ed. m ǀ ohernia ga nej oslepela del. ed. ž, de bi tem vboſim volnu almoshno nebil dal ǀ lubesan veliku krat ijh je sapelala, inu oſlepela del. ed. ž
ostati -anem dov. 1. ostati: on bi bil imel per njemu oſtati nedol. ǀ ta kateri nemore oſtat nedol. nej grè ǀ vſelej per dobizhku ostanesh 2. ed. ǀ tordouraten, inu ſtonoviten oſtanesh 2. ed. ǀ nihdar ſe nepreminj, temuzh vſelej enak oſtane 3. ed. ǀ tedaj sklenenu ostane 3. ed. deſmo dolshni popolnama vſijh nashih grehou Mashnikom ſe ſpovedati ǀ v' tebi druſiga neoſtane +3. ed. ampak koſty te poſvejtne zhaſti ǀ Kadar pak voda ſe ijslije taku nezh neostane +3. ed. v'poſsodi ǀ raishi letukaj sa volo nashe shivine oſtanemo 1. mn. ǀ aku pak doma oſtanete 2. mn., ſtu, inu ſtu skerby vam ſe po glavi meisheio ǀ vſe reue pred dauri oſtaneio 3. mn. ǀ v' temmi ſvoje nevere oſtaneo 3. mn. ǀ kateri v'grehu ostanejo 3. mn. ǀ frishni, inu veſseli ostaneio 3. mn. ǀ tiga kateriga ſadene rata bogat, tij drugi oſtanio 3. mn. ſiromashki ǀ nashe lubesni ſo ſerne, Katere na enim mestu dolgu neostanejo +3. mn. ǀ ſonze, inu luna nikuli na enem mejſti, neoſtaneio +3. mn./dv. ǀ nehodi k'njemu ampak do vekoma oſtani vel. 2. ed. v'pakli per meni ǀ Sledni oſtani vel. 2. ed. v'ſvojm ſtanu, inu shivj, kakor ſi dolshan shiveti ǀ ostani vel. 2. ed. letukaj, sakaj bo bulshi sa tebe ǀ nikar vezh Nem. Nem. ne ostanimo vel. 1. mn. v'tej gardi shivinski podobi ǀ Oſtanite vel. 2. mn. s' Bugam moja luba shlahta ǀ oſtanite vel. 2. mn. letukaj, nikar mene nasapuſtite ǀ Letu dobru premislite, inu s'Bugam ostanite vel. 2. mn. ǀ niſku miſli moje danaſs oſtaníte vel. 2. mn. ǀ de bi v'gnadi tuojga ſtuarnika oſtal del. ed. m ǀ aku doma bode ostal del. ed. m ǀ kamen na kaminu bi neoſtal +del. ed. m ǀ kadar bi jeſt na ſemli pres tebe odſtal del. ed. m, nihdar vezh bi nemogal potroshtan biti ǀ obena hisha cella nej bila oſtala del. ed. ž ǀ kar je taiſtem oſtalu del. ed. s, ſo ny dali ſa koſſilu ǀ Rimsku krajlevuſtvu je tebi danu, ter per tvojmu Rodu bò oſtalu del. ed. s ǀ vashe ſerze … v'Boshij shlushbi do Konza bo ostalu del. ed. s ǀ kakor klaſsovje nemorio taku zhiſtu, inu fliſsnu pobrati ty delauzi, de bi nikateru neoſtalu +del. ed. s ǀ kakor en jetnik bodo vſelej saperti oſtali del. mn. m ǀ de bi ob taiſti uri nefalili, inu s' vezhnem shpotam neoſtali +del. mn. m ǀ ſame shene ſo bile ſtonovitne per Chriſtuſu oſtale del. mn. ž ǀ ſo bile oſtale del. mn. ž/s ſelene pereſſa tiga ternia 2. postati: nej zhudu tedaj aku nedoſeshete, kar proſsite, ampak de she reunishi, inu nesrezhnishi oſtanete 2. mn. ǀ nekatere od velike bolezhine mertve oſtaneo 3. mn., kakor Rachael Jacoba Patriarca Shena ǀ letu meſtu ſe je bilu poderlu, inu puſtu oſtalu del. ed. s ǀ Hisha ſe je bila poterla, inu vſy njegovi lubi otrozi ſo bily mertvi oſtali del. mn. m → ostaniti
ošemiti se -im se dov. našemiti se: kadar pak ſe oshemio 3. mn. te ner garshi, inu nesramnishi klaferske beſſede govorit ſe nesramujeio ǀ Hudizh, kadar je hotel Evo sapelat, je bil ſe oshemil del. ed. m, kir oblizhe, ali mashkaro te kazhe je bil oblekil ǀ satorai ſe je bil oshemil del. ed. m (V, 164) → šema, → všemiti se
otepsti -pem dov. natepsti: sapovej Rihtnem Hlapzom S. Vida slezhi, inu dobru s' shibamy otepſti nedol. ǀ S. Duh opomina te Stariſhi, de nemajo ſvoje otroke zertlati, ampak v'ſtrahu yh dershati, inu kadar je treba tudi yh sfariti, inu otepsti nedol. ǀ tvoje otroke, dokler te n' hozheo bugat, tajſte kregash, suarish, inu otepesh 2. ed. ǀ popade eno palzo, inu ga dobru otepe 3. ed., inu omlati ǀ tedaj kakor en vſmilen Ozha nas otepi vel. 2. ed., kadar ſmò uredni ǀ ozha ga je bil s' palzo dobru otepil del. ed. m po nedolshnem ǀ zhe pak bodò shleht piſsali de yh bò dobru otèpel del. ed. m, inu na ta oſslovi stol poſsadil
ovca -e ž ovca: On je kakor ena Ouza im. ed. k' saklanju pelan ǀ en bogat Mosh je temu vbogimu eno ouzo tož. ed. vſel ǀ kadar mu ſo hoteli offrat eno oùzo tož. ed., ali koshlizha ǀ nej nehal to sgubleno ouzhjzo tož. ed. iskat ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, mazhke maukale, ouze im. mn. beukale ǀ bogat je hudizh, kir ima veliku ovaz rod. mn., volou, inu druge shivine ǀ ſe imenuje en dober Pastir, kateri da svoj shivot sa ouze tož. mn. ǀ Ceſsar Auguſtus, kadar je Bogovom telleta, ouce tož. mn., inu koshtrune offroval
perje -a s 1. listje: na tej veijzi, nej bilu ſamu perje im. ed., temuzh tudi ta ſad ǀ aku hozhemo mij v'Nebu priti, imamo nikar li ſamu perje tož. ed. te vere imejti, temuzh tudi ſad tega dobriga della 2. perje: je edn djal, de bi hitrei zhlovek v' shakel spravil pirie tož. ed., kateru vun is shakla ſtreſſil kadar je ta ner vekshi veiter, kakor pak tu dobru ime povernit 3. pisalno pero: je teshku enimu piſsat katerj nihdar nej perya rod. ed. v'roki imel ǀ kadar je bil spet k'ſebi prishal, vſame perje tož. ed. ter je hotel sapiſſat kar je vidil k'nuzu teh greshnih ludy ǀ Beſedniki ſo v'roki dershali Bukue: Rihterij palzo. Sholnerij mezh. Piſsarij pjerje tož. ed.
peršona -e ž 1. oseba: Bò una shenska Pershona im. ed. pouablena, na ohzet ǀ Pride vna perſhona im. ed. h'ſpuvidi ǀ s'kuſi pregovorjejna ene pershone rod. ed. ǀ Ta sapelaviz bo vni greshni pershoni daj. ed. spominal S. Petra ǀ veliku teshei pride eni vbogi shenski perſhoni daj. ed. ſe dobru omoshit ǀ Ti kateri h'slushbi inu Perhoni daj. ed. stu mil delezh bi rajshal ǀ prezej tezhe h'Gospojski taiſto pershono tož. ed. toshit ǀ De ludje tebe vidio, hualio, shtimaio, inu sa bogabojezho Perſhono tož. ed. dershè ǀ En ozhitin exempel imamo v'danashnim S. Evangelu na Pershoni mest. ed. S. Ioannesa karstnika ǀ de bi jetnike reshil s'lastno Pershono or. ed. ǀ my nemorimo tovarshtvu Mari Diuizi sa ſdaj dershati, inu s' pershono or. ed. ny na shlushbo ſtrezi ǀ Kadar bi taiste dvej Pershoni im. dv., Katere ſi ſo beſsedo dale ǀ Sakon duei pershoni tož. dv. sapopade ǀ v'kaj s'eni vishi ſo trij s. Pershone im. mn., inu en ſam Bug ǀ vſelej ſe je ven ſtol poſtavila de vſy ſo jo mogli lahku vidit, inu ſlasti Moshke pershone im. mn. ǀ pride veliku shenskih pershon rod. mn. s' floram pokrite ǀ je oblubo ſturil od shenskih Pershon rod. mn. ſe sdershati ǀ vasha manunga nej kakor je manunga teh Duhounih Perſhon rod. mn. ǀ ſe lepotizhish, nagoto kashesh, klafash, inu ſe okuli moshkih pershonah rod. mn. radvash ǀ nevarni ſo porodi shenskem pershonam daj. mn. ǀ ſa ſaſtavo bote vashiga isvelizhajna imeli te Try S. S. Pershone tož. mn., Boga Ozheta, Synu, inu S. Duha ǀ Ne treba drugiga hudizha de bi Moshke pershone tož. mn. motil ǀ kakor de bi naga imela pred Moshkimi Pershonami or. mn. ſtati ǀ ſe je pred moshkimi pershoni or. mn. skrivala ǀ en ſam Noes s'Sedmery Pershoni or. mn. pred tem gmain potupom je bil oſtal 2. vloga: imamo ſe nauadit nasho perſono tož. ed. katero imamo reciterat per tej Comedy ǀ ta ſvejt je ena Comedia per kateri vſakateri zhlovek ima ſvojo pershona tož. ed., kadar ura pretezke, fironk ſe potegne v peršoni osebno: David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit s'suojo vojsko zhes suoje puntarske ſaurashnike ← it. persona < lat. persōna ‛oseba’; → persona
pičiti -im dov. pičiti: maihina je ena zhibiliza vener pizhi 3. ed., de velika bula ſtezhe ǀ kadar zhloveka pizhi 3. ed. kazha Hemoris imenouana, ſturij zhloveku krijvavi put potiti ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi 3. ed. ǀ ena Kazha ga je bila pizhila del. ed. ž ǀ Sò pizhili del. mn. m Ieſuſa, satorai nei zhudu de krijvavi put poti ǀ kakor ſo eniga zhloveka pizhile del. mn. ž je mogal vumrejti
piti pijem nedov. piti: kadar je zhlovik ſheyn, terbej pyti nedol. ǀ David je shelel pijti nedol. to frishno vodo s'Bethlehemske shterne ǀ vinu, kateru ſo bily dali piti nedol. Chriſtuſu ǀ pojmo pijt namen. ǀ kadarkuli ti od mise vſtanesh, kadarkuli jeish, ali pijesh 2. ed. ǀ Sakaj strup nepijesh +2. ed. ǀ cell tedan vina ne pye 3. ed. ǀ cell dan per miſi ſede, quarta, burfla, jei, pyè 3. ed., klafa, inu marmra ǀ yh bo poslal v' taiſto hoshtario, kirſe pije 3. ed. ſtrup teh kazh ǀ kiekaj tezhete, inu taiſto paklensko mlako piete 2. mn. ǀ grehe kakor uodò pijete 2. mn. ǀ vasho kry pieio 3. mn. ǀ kakor ty uodenizhnj ſe skuſi pyeio 3. mn. ǀ imamo ludy sadoſti, de pyò 3. mn., inu jedò ǀ kadar bi Gospud djal pyte vel. 2. mn. shiher ǀ nepjte +vel. 2. mn. Gospoda zhe vam je lub vash leben ǀ vaſſ proſſim sa Boshjo volo, nepyte +vel. 2. mn. is glaſſou teh grehou ǀ Baldaſſar je preuſetnu pyl del. ed. m s'te shegnane poſſode ǀ kateribo ta S. kruh jejdil, inu tu s: Vinu pijl del. ed. m ǀ vodo je pyla del. ed. ž, inu eno bodezho ſraizo je noſſila ǀ bo vſe s'kuſi jedila, inu pijla del. ed. ž ǀ de bi 40 lejt zhloveka nevidla, ſrovu Korenje jedla, inu vodo pila del. ed. ž Kakor Maria AEgiptiaka ǀ vodò ſo pyli del. mn. m, na goli ſemli en kratik zhaſs ſo ſpali ǀ de bi is taiſtiga slatiga peharia pili del. mn. m
plesati -am/-ešem nedov. plesati: je ena ſtara navada ob puſtu pleſſat nedol. ǀ she danashni dan more po gorezhim voglu skakat, inu pleſsat nedol. ǀ lepu snaio pleſsati nedol. ǀ je sazhel igrati, ali pak pleſati nedol. ǀ pojdi s' mano v' paku pleſſat namen. ǀ kakor ſe godè, taku ſe pleſhe 3. ed. ǀ drugu ſe nedela, ampak pyanzhova, pleſſa 3. ed., skaka, leba ǀ do polnozhi pleshemo 1. mn., inu kratik zhaſs tribamo ǀ pre teshke butare noſſite, teshku vſdiguiete, pleſhete 2. mn., po moshku isdarite ǀ vy katiri taku radi pleſſete 2. mn. ǀ hudizhi mej vami skakaio, kadar vy pleſſate 2. mn. ǀ hudizh rad ſe najde kir godio, cittraio, inu plesheio 3. mn. ǀ kirkuli pleſſ ſe najde, tamkaj tudi ſe naideio hudizhi, inu shnimi pleſſeio 3. mn. ǀ je Skakal, inu pleſſal del. ed. m pred Skrinjo Boshjo ǀ pred folkam je skakal, inu pleſsal del. ed. m ǀ bres konza ſim pyanzhoval, lebal, igral, plesal del. ed. m, nezhiſtoſt tribal ǀ kadar bi prishal v'letu mestu en kaukler, inu bi na plazu po shtrikah pleſal del. ed. m ǀ Hzhi te presheshne Herodiade je pleſſala del. ed. ž pred Krajlam ǀ nuzh inu dan bi pleſsala del. ed. ž ǀ cello nuzh bo plèſsala del. ed. ž ǀ je taku lepu zitral, inu godil, de driveſſa, inu hribi od veſſelja ſò pleſſali del. mn. m ǀ So zitrali, inu pleſsali del. mn. m ǀ Ona ſazhne lepu pejti, inu yh vabit h'ſebi, de bi tudi one pleſſale del. mn. ž
plešast -a prid. plešast: Kumaj en otrok sazhne govorit, inu she sna popolnam lagati, inu Kadar bi li en ſam laſs enimu padel, Kadar ſe slaſhe, bi skoraj vſy ludie golo, ali vſaj pleſhesto tož. ed. ž glavo imeli (I/2, 144)
početje -a s spočetje: popolnama ſi bila zhedna, lepa, inu shlahtna od perve minute tvojga pozhetja rod. ed. ǀ NA PRASNIK ZHISTIGA POZHETJA rod. ed. DIVIZE MATERE MARIAE ǀ od parve minute nje pozhetia rod. ed. vſelej je v'gnadi Boshij ostala ǀ dan te vojſke ſaſtopi minuto nje pozhetuia rod. ed. ǀ NA DAN ZHIſTIGA PREſS MADESHA POZHETUJA rod. ed. MARIAE DIVIZE ǀ Maria Diviza v'pervi minuti nje Svetiga pozhetvia rod. ed. je bila shegnana ǀ kadar kuli jeſt na tuoje zhiſtu Pozhetje tož. ed. ſpumnim ǀ Nikateri hualio nje zhiſtu pres madesha Pozhetvje tož. ed. ǀ S. Troijza tebe ſamo je bila v pozhetvi mest. ed. pognadala, o Moria ǀ Kadar Maria v'ſvojm pozhetvi mest. ed. bi bila madesh tiga greha doſegla ǀ Bug ne bò perpuſtil, de bi v'ta madesh v' ſvoym pozhety mest. ed. padla, kakor vſy ty Adamavi otrozy ſò padli
počutiti -im dov. občutiti: Srezhna ſtutauſhenkrat je taiſta dusha, katera na semli doseshe gnado pozhutit nedol. v' ſuojm ſerzu eno ſamo droftino ſlatkusti Nebeske ǀ Takorshno shaloſt pozhutim 1. ed. de nimam pozhitka ni po dnevi, ni po nozhi ǀ veliko shaloſt pozhutem 1. ed., kadar ſpomnim, de karsheniki taku majhinu Nebesku Krajleſtvu shtimaio ǀ sdaj tudi Boga nevidim, vener obene martre nepozhutim +1. ed. ǀ v'tvojm ſerzi to shaloſt pozhutish 2. ed. ǀ pozhuti 3. ed. de eden ga je naſaj ulekal, on vener je hotel na prej pojti ǀ Kakor ena Amma, katera pozhuti 3. ed. polne ſvoje perſy mleka ǀ prezej puzhuti 3. ed. eno veliko bolezhino ǀ sdaj zhlovek obene martre nepozhuti +3. ed. ǀ prezej farbo ſgubimo teshave pozhutimo 1. mn. ǀ tuliKain shtrajfing Boshjh pozhutite 2. mn. ǀ ludje vidio, inu pozhutio 3. mn. shibo te boshie shtrajfinge ǀ pres vſiga pozhitka veliko, shalost, inu martro pozkutio 3. mn. ǀ nepozhutio +3. mn. obene slatkoſti v'boshy shlushbi ǀ po obhajli vſvojh uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil del. ed. m, de od ſlatkusti dusha od teleſsa ſe je hotela lozhit ǀ vſe ſvoje britKe martre pred ozhmy je vidil, inu vshe v'ſvoym ſerzi pozhutilj del. ed. m ǀ de bi grenkust te velike martre nepozhutil +del. ed. m, ga kushne ǀ kaj s' eno nesrezheno britkoſt bo pozhutila del. ed. ž ena greshna dusha ǀ Garlu bo tudi pozhutilu del. ed. s eno nesrezheno Boshjo ſlatkuſt ǀ Moj Bug kaj s' eno shaloſt ſta pozhutila del. dv. m ǀ prezej lakoto ſo pozhutili del. mn. m ǀ Iogry tudi ſo en takushen velik nebeſhki troſht pozhutily del. mn. m počutiti se počutiti se: peteln kadar hudu ſe pozhuti 3. ed., ene gvishne sheliszha poſna, lete jej, inu osdravi ǀ kaku ſe pozhutite 2. mn. ǀ oblubi de ſe hozhe ſpovedat kakor hitru se bò bulshi pozhutil del. ed. m
podati -am dov. podati: greſte h' taiſti perſoni, roko ij podaſte 2. mn., ſazhnete s' tajſto shlobedrat ǀ kader prideio pred Zerku mu kluzh podadò 3. mn. ǀ karsheniki pak shivem eniga piſselza kruha nepodadò +3. mn. ǀ podai vel. 2. ed. hitru noge, de tudi yh odseka podati se 1. podati se, odpraviti se: ſe ne boij v'te nar vekshi neuarnosti podati nedol. ǀ nikar taku nepametnu v'leta ſtan ſe podati nedol. ǀ ti ſe neboysh, ne premishlish v' kakorshno nesgruntano nevarnoſt ſe podash 2. ed. ǀ vezhkrat v'nevarnost ſe poda 3. ed. ǀ Ta kateri ſpomni na Boga, v' greh ſe nepodà +3. ed. ǀ S. Bugam andlaite, popri kakor v'ta teshki ſtan ſe podate 2. mn. ǀ ſamy od ſebe v'nevarnost, inu v' skushnave ſe padadò 3. mn. ǀ Ioh, inu gorè! tem kateri v'te narvekshi neuarnostj ſe podaio 3. mn. kadar hozhejo nijh hude, inu greshne shelje dopernesti ǀ veno tako nevarnost sa eniga hlapza volo ſe je podal del. ed. m ǀ v'te narvekſhi neuarnosti ſe ſo podali del. mn. m, inu po cellim ſvejtu ſo pridiguali 2. vdati se, predati se, prepustiti se, zapasti, podvreči se: Spovednik bo djal je treba v'volo Boshijo ſe podati nedol. ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil, kateru v' kratkem zhaſſu bi ſe bilu moglu njemu podat nedol. ǀ Ieſt v' tvojo S. volo ſe podam 1. ed., inu nihdar od taiſte ſe nebom lozhel ǀ sa tvojo volo tvojm nergrosovitnishim Saurashnikom ſe v' roke volnu podash 2. ed. ǀ sakaj v'njega S. roke ſe nepodash +2. ed. ǀ Bogu sa takrat odpovej, hudizhu pak ſe poda 3. ed. ǀ kadar eden enkrat oherny ſe podà 3. ed. nikuli ſe nemore naſitit slata ǀ ſe puſte lahku premagat od skushnau tiga hudizha, ter slednimu grehu ſe podadò 3. mn. ǀ vezhi dell ludy s' mladosti ſe grehom podadè 3. mn. ǀ shene ſe taku hitru, inu lahku temu negnusnimu grehu nepadaio +3. mn., kakor moshie ǀ Nikar vezh hudizhu ſe nepodajte +vel. 2. mn. ǀ s'mladiga tej nezhistosti ſe je podal del. ed. m ǀ ſe je v' volo Boshio podala del. ed. ž, inu ſvejſtu ſvojmu Pomozhniku S. Antonu de Padoua perporozhovala ǀ v'taiſtem reunem ſtanu ſvojm ſe je bila padala del. ed. ž v' roke Boshje ǀ vy pak nehvaleſhni ſte ſe hudizhu podali del. mn. m ǀ s'mladiga ſe ſo bile tej nezhistosti podale del. mn. ž, inu v'taisti ſe ſo bile seſtarale
podstopiti se -im se dov. drzniti si: ſe nej ſmejla potſtopit nedol. niega dotekniti ǀ ſe ſmeio potstopit nedol. zhes Boga toshit ǀ ſe nej ſmela potstopiti nedol. ǀ prekleta vſta, de ſe ſmejſte podſtopit nedol. rezhi, de Chriſtus je en pregreshni zhlovik ǀ ta kateri ima to hudo miſsu v'grehi oſtati, ſe nejma podstopit nedol. Boga proſsit ǀ zhe v' neglaunem grehi ſe potſtopish 2. ed. vshiti S. Rus. T. ǀ V'Cerkvi ti ſe podstopish 2. ed. to nezhisto Bogino Venus gledat ǀ njega reshalit ſe pod ſtopish 2. ed. ǀ en shleht zhlovek ſe potſtopi 3. ed. rezhi Mashniku, molzhi Far ǀ Fernandus Luſitanus ſe podſtopi 3. ed. rezhi, de velikuvezh shenskih pershon, kakor moshkih v'Nebeſſa pride ǀ ta greshni zhlovik, de ſe podstopi 3. ed. samirit enimu taku Mogozhnimu Gospudu ǀ obedn ſe nepodstopi +3. ed. ni Boga ni druge ſtvarij, ni hudizha vrshoh dellat ǀ Obedn ſe nepotstopi +3. ed. danaſs rezhi kar je nekadaj Bion Philosophus djal ǀ O nepametni ludje! de taku ſe potſtopite 2. mn. govorit ǀ vy ſe podſtopite 2. mn. toshit zhes Boga ǀ ſe potſtopio 3. mn. to nezhiſto Bogino Venus gledat ǀ sledno nespodobnoſt dopernashat ſe podſtopio 3. mn. ǀ cilu ene shene ſe podstopio 3. mn. v'Spuvidi urshoh hudizha dellat de ſo greshile ǀ kadar Gospodar, ali Gospodinia yh vidi, ſe nepotſtopio +3. mn. uſet en koſſ Kruha, ali en glaſſ vina ǀ jeſt se nebom tiga potſtopil del. ed. m, sakaj ſim prevezh slap ǀ na oroshje malu ſaſtopen, ſe je potſtopel del. ed. m s' tem ſerzhnem, mozhnem inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ jeſt ſim ſe podstopil del. ed. m moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ jest, kateri ſim en zhervizh te semle ſe bom podstopil del. ed. m priti prèd krajla Nebeſhkiga ǀ Oza dokler ſe je bil podſtopil del. ed. m dotekniti te skrinie Boshje prezej je bil mertvu okuli padil ǀ En Astrologus, kateri ſe je podstopel del. ed. m biſtru, inu ſtonovitnu v'tu rumenu ſonce gledat, je bil oſlepu ǀ S: Gilibertus ſe je podſtopel del. ed. m rezhi ǀ Gdu ſe bode podstopu del. ed. m sdaj ſodit Krajla Cambiſa ǀ obedn bi ſe nepostopel +del. ed. m prèd niega s. oblizhe priti ǀ ony ſo ſturila tiga malika, ter ſo ſe potſtopili del. mn. m taiſtiga na leta Sveti hrib Oreb poſtavit ǀ Iudje, kateri ſe ſo bily podstopili del. mn. m preusetnu rezhi G: Bogu ǀ dokler Betſamitery ſe ſo bily podſtopili del. mn. m k' taiſtimu perblishat ſo bily pomerli ǀ kadar bi letu premislili, bi ob zhaſſu te molitue po Zerkui ſe neoserali, bi ſe nepoſtopili +del. mn. m s' drugimi govorit
podvržen -a prid. 1. podvržen: Zhlovek od Shene rojen en kratek zhaſs shivj, inu veliku revam je podvershen im. ed. m ǀ Jesa je taku gmain mei ludmy, de Seneca je djal, de skorej obedn ſe nenaide, de bi letej nespodobnoſti nebil podvershen im. ed. m ǀ zhlovek, kateri je mertuashki, inu grehom poduarſhen im. ed. m ǀ bulshi bi bilu, de bi zhlovek mutaſt bil, de bi tulikajn grehom nebil podvarshan im. ed. m ǀ kateri od svesd suojga rojstvua je podvarshen im. ed. m ǀ ena barca na mory je podvershena im. ed. ž ſtu nevarnoſtam ǀ nej ſmerti podverſhana im. ed. ž, kokar Epikurus je dial ǀ neſrezhna je nasha zhloveſka natura. katera ſledno minuto ſtu, inu ſtu neuarnoſtom je podverſhena im. ed. ž ǀ kulikajn revam je ena shena podvershæna im. ed. ž ǀ naſha duſha je podversena im. ed. ž duhounim bolesnom ǀ naſhe truplu je podvershenu im. ed. s tem bolesnom ǀ Eni veliki revi vſy ludje ſó podversheni im. mn. m ǀ od grehou katerem ſte poduarsheni im. mn. m ǀ moshie letem grehom ſo ble podvershani im. mn. m, kakor shene ǀ Shene veliku vekshi revam só podvarshene im. mn. ž, kokar Moshe 2. podložen: tudi Chriſtus Jeſus je bil do Smerti pokoren, inu poduarshen im. ed. m ǀ nyh podversheni im. ed. m dol. folk ne sna te sapuvidi Boshje ǀ hlapez je dolshan bugat ſvojga Goſpodarja, ta potversheni im. ed. m dol. ſvojga krajla ǀ Krajly imaio oblaſt zhes truplu ſvojga podversheniga rod. ed. m folka ǀ Kadar ohernia meni naprei poſtavi, de bi imel mojmu podvershenimu daj. ed. m folku nepravizhne novize naloshit ǀ Satorai ieſt nemorem prehvalit taiſte Mashnike, kateru ſuoi podvershni tož. ed. m dol., inu nym srozheni folk ſo nauzhili ǀ Nepotrebne vojske sazhnejo, s'Kateremy veliku Mest Konzhajo inu svoj podversheni tož. ed. m dol. folk obushajo ǀ Vy Nem. imate ſe fliſſat, inu terpejti sa vſako dusho vam poduarsheno tož. ed. ž ǀ bote pred vaſhom podvershenom or. ed. m folkom mogli rajtingo dati ǀ n'hozhemo njemu pokorni, inu potversheni im. mn. m biti ǀ Vy pak Farmani, inu podvershene im. mn. ž dushe ſte dolshne vſo zhaſt, lubeſan, inu dobruto iskasat vashimu dobrutlivimu Fajmoshtru, inu duhounimu Paſterju ǀ tebi vſe ſtauri ſo podverſhene im. mn. ž, inu pokorne ǀ tudi shene ſo is meſſa, inu letem grehu poduershane im. mn. ž ǀ sa isvelizheine teh dush vam poduershenih rod. mn. ǀ sapovej ſvoim podvershenim daj. mn. hudizhom ǀ Nehaite vy oblaſtniki vashe podvershane tož. mn. m kmete taku neusmilenu dreiti ǀ jeſt ſim vſelej ſe pofliſſal, kakor en duhouni Paſtir moje podvarshene tož. mn. ž ouzhize vishat na pot Nebeskiga Krajleſtva ǀ sa nyh podvershene tož. mn. ž auzhize malu marajo ǀ Skerbnu je mirkal na dushe njemu poduarshene tož. mn. ž ǀ Krajl Heliogabolus, kadar je shal ſvoje podvershene tož. mn. ž/s mesta obyskati
poflisati se -am se dov. potruditi se: je dolſhan ſe pofliſſat nedol. dobra djania dopernashat ǀ Sveit sapovej ſe pofliſſat nedol. doſti blaga sadobit ǀ mij ſmo dolshni ſe pofliſsat nedol. k'nashi glavi Christuſu Iesuſu priti ǀ ſe pofliſash 2. ed. offertnu tvoje telu guantat ǀ sdaj ſe pofliſsash 2. ed. zhloveku, lushtom, inu hudizhu shlushiti ǀ ble ſe poflisash 2. ed. sklede, inu tallerje zhiſte, inu snashne imeti … kakor sa tuojo dusho ǀ sakaj tedaj ſe nepofliſash +2. ed. tojſtu skuſi ſveto almoshno v' nebeſſa shranit ǀ taiſtemu perglihat ſe nepofliſſash +2. ed. ǀ zhe hishni ozha ſe ne pofliſſa 3. ed. vſe rezhy veno dobro ordingo poſtavit ǀ Sledni zhlovik ſe pofliſsa 3. ed. sa sdrauje svojga teleſsa ǀ ſe pofliſa 3. ed. de ludje v'greh perpravi ǀ ſe pofliſsà 3. ed. s' beſſedo ǀ moj folk pak nepofliſſa +3. ed. vbeyshat shtrajfingam ǀ vener ſe nepofliſsa +3. ed. prezej osdravit ǀ my ſe pofliſſamo 1. mn. kar premorimo ǀ my ſe pofliſsamo 1. mn. Kar nam je mogozhe Sapuvidi Boshje dershati ǀ ſe pofliſſate 2. mn. taiſte potalashit, inu spravit ǀ v'vſijh vishah pofliſsate 2. mn. ſe varuat, de bi nevmadeſheli guant vashiga teleſsa ǀ vy nemorite, inu ſe nepofliſsate +2. mn. navuzhiti vaſhe otroke S. Litanie molit ǀ nej ſe pofliſſaio 3. mn. Iſraeliterje premotit ǀ s'hishe beshat ſe pofliſsajo 3. mn. ǀ Oh ſrezhni ſtutaushentkrat taiſti, kateri ſe pofliſſajo 3. mn. ſapuvidi Boshje dershati ǀ ſa tu nemario, inu ſe nepofliſsaio +3. mn. njeh dusho ozhistit ǀ ſe nepofliſsaio +3. mn. ſvoje otroke vuzhiti ſtrah Boshij ǀ ludje ſe nepofliſſaio +3. mn. nauzhiti eno dobro ſmert ſturiti ǀ Kadar ena fara, ali Capellania bogata je prasna ſtu Mashniku taisto doſezhi ſepofliſsaio +3. mn. ǀ pofliſſaj ſe vel. 2. ed. taku dober exempel tem drugem dati ǀ pofliſſaiſe vel. 2. ed. de bodo ſapezhatane, inu ſasnaminiene s' mojo britko martro ǀ pofliſsajſe vel. 2. ed. njega od te martre reſhit ǀ pofliſsaimo ſe vel. 1. mn. tudi dobra della imeti ǀ Pofliſsajmo ſe vel. 1. mn. daleshni ratat gnadam ǀ pofliſſaimo ſe vel. 1. mn. Nem. Nem. v' Zerku pojti ǀ V' nebeſsa pofliſsaimoſe vel. 1. mn. priti ǀ pofliſſaimoſe vel. 1. mn. kar nam je ner vezh mogozhe zhaſtiti, moliti, inu hualiti S. Rus. T. ǀ pofliſſaite ſe vel. 2. mn. ſpet jo perpravit na pot tiga isvelizhajna ǀ pofliſſajte ſe vel. 2. mn. kar nar ble vam je mogozhe ǀ Pofliſsajte ſe vel. 2. mn. sapuvidi Boshje dershati ǀ pofliſſaiteſe vel. 2. mn. dobre shene biti ǀ pofliſſajteſe vel. 2. mn. kar ner vezhe vam je mogozhe ǀ vſelej pofliſsajteſe vel. 2. mn. eno dobro manungo imeti ǀ pofliſaiteſe vel. 2. mn. vſelej eno dobro S. Manungo imeti ǀ pofliſſuiteſe vel. 2. mn. taku v'vashim ſtanu shueti ǀ potle ſe je pofliſſal del. ed. m tudi tu ſvoje ſturiti ǀ kar nar vezh je bilu njemu mogozhe ſe je pofliſsal del. ed. m Dino potroshtat ǀ jest ſim ſe vſijh vishah profliſsal del. ed. m en krajzer vudobit ǀ de bi ſe nepofliſſal +del. ed. m taiſte is ognia reishit ǀ kakor ſe je pofliſſala del. ed. ž S. Gerthrud ga potolashit ǀ kadar bi una salublena Pershona tulikain pofliſsala del. ed. ž ſe G: Bogu dopasti ǀ ta dua nesrezhna zholnaria ſta bila sgorela, dokler ſe nejſta pofliſſala del. dv. m sprainizo samashiti ǀ mij tudi ſe bomo pofliſſali del. mn. m v'Nebu priti ǀ tij ſe ſo pofliſsali del. mn. m, Kar nar vezh ſo snali ǀ De bi my ſe pofliſali del. mn. m Priatelni Boshy ratat ǀ molzhati je ena lepa zhednost, po Kateri ſe ſo mozhnu pofliſalj del. mn. m ti Philoſophi Zapis profliſsal ima r zaradi tiskarske napake, take kot v zapisu prouvdin pri → povodenj; → flisati se.
pogasiti -im dov. pogasiti: meſtu poshge, de nej mogozhe pogaſſiti nedol., de ſi lih veliku vuode gori ulijejo ǀ vsy potoki, reke, inu morje bi nebili ſadoſti pogaſſiti nedol. njega vrozhino ǀ ſapovej garmado pogaſſit nedol. ǀ s' ſvojo molitvo, proshno, inu offram ſerd Boshy potalashi, inu ogin pogaſſi 3. ed. ǀ je bil ta ogin pogaſſil del. ed. m ǀ de bi pogaſsil del. ed. m v'ſvojm truplu te smerdezhe ijskrè ǀ Gdu je bil pogaſel del. ed. m uno ſilnu gorezho Babilonsko pezh ǀ kadar en nezhiſt, nesramen shlovek je v'Mario pogledal, ogin te nezhiſtoſti ſe je v'tajſtimu pogoſil del. ed. m ǀ kadar lete bi bila od sazhetka pogaſila del. ed. ž ǀ hlapzy ſo tekli po vodo de bi ogin pogaſſili del. mn. m ǀ tuoje almoshne bi bile ta paklenski ogin pogaſſile del. mn. ž
pogoreti dov. pogoreti: vſe kar je bilu v'gradi je pogorelu del. ed. s (II, 179) ǀ kadar Goſpud Bug ſa volo tiga greha je bil poslal ta gmain potup tudi shene ſo bile potonile, inu kadar je bil ta shveplenski ogin zhes Sodomo poslal, tudi one só bile pogorele del. mn. ž (V, 63)
pokazati -kažem dov. pokazati: v' imeni Synu Boshiga vam hozhem pokasat nedol. en pot ǀ ſledni mu more pokaſat nedol. ſuoie piſsmu ǀ ſo bilij ozhetu njega suKnjo vſo Krijvavo perneſli pokasat namen. ǀ zhlovek vſame is kozhje Crucifix ga neſſe Krailu pokaſat namen. ǀ jeſt vam pokashem 1. ed. tega, kateri vas bo odreshil od vashih grehou ǀ Kadar enimu pſu palzo poKashesh 2. ed. ſe prestrashi ǀ kadar herbet shpeglu pokashe 3. ed., shpegal tudi njemu herbet oberne ǀ Chriſtus s' parſtam pokashe 3. ed. na ſvoje Jogre ǀ Ozha hozhe vidit, mu pakashe 3. ed. ǀ gorje ſtutaushenkrat temu, katiri tvoj greh po resnizi nepokashe +3. ed. Spovedniku ǀ Pokashi vel. 2. ed. mi katero imam ſa mojo sheno vſiti ǀ reſvetite naſs, inu pokashite vel. 2. mn. nam ta pravi pot ǀ na hribi Tabor je bil ſvoje Svetu oblizhe ſvetleishi kakor ſonze pokaſal del. ed. m ſvojm Jogrom ǀ Piltush ga je bil Iudom pokasal del. ed. m ǀ Iudom ga ie bil pokoſal del. ed. m rekozh: Ecce homo ǀ on je poprei ſturil, inu s' djanam bokasal del. ed. m ǀ sakaj Bug bi njemu vezh nepokaſal +del. ed. m oblizhe ſvoje miloſti ǀ Gospa Campana en dan je bila taiſti pokasala del. ed. ž ſvoje slate perſtene, inu ketne ǀ Proſſi de bi njemu yh pokasali del. mn. m
pokopan -a prid. 1. pokopan: v'tem Lazarus vmerje, k'sadnimu Christuſ pride, inu najde de je bil vſhe pokoppan im. ed. m ǀ v' taistim trupli, v'katerim je bil spozhet, je bil tudi pokopan im. ed. m ǀ njegova dusha nej bila v'pakal pokoppana im. ed. ž ǀ Maria Diviza je imela na taiſtim hribu pokopana im. ed. ž biti ǀ sdaj bo do vekoma v'shveplenskim ogni pokoppanu im. ed. s ǀ Kadar bi taiste dvej Pershoni, Katere ſi ſo beſsedo dale ob eni gvishni vri vKupaj priti, inu njeh greshne shelje doparnesti, shlishale eno shtimo, jutre bota poKoppana im. dv. m ǀ de bi ſi lih v' grehah sapleteni, inu pokoppani im. mn. m leshali ǀ ſizer bote vkupaj pokopani im. mn. m ǀ vshe dolgu zhaſſa v' tem ogniu teh viz ſmò pokoppane im. mn. ž ǀ ſim vidil veliku dush, katere vſe v' plemenu ſo bile pokopane im. mn. ž ǀ nyh trupla bodo v' to zherno semlo pokopana im. mn. s ǀ je vſſelei en Ozha Nash, inu zheszheno Mario ſmolil, kadar je shal zhes britof sa dushe tamkaj pokopane tož. mn. ž 2. zakopan: hudizhij ſnaio ſa vſe pokoppane tož. mn. m shaze
pokopati -pljem/-am dov. 1. pokopati: na tihoma puſti tu greshnu truplu na britoff pokoppati nedol. ǀ kadar ſo imeli pokoppat nedol. truplu S. Jacoba ǀ ga hozhemo shiviga pokopati nedol. ǀ jo poſti zhaſtitu pokopat nedol. ǀ ſakaj yh ſapele, inu v'globozhino tega pogubleina pokople 3. ed. ǀ letei Firshtni po ſili divishtvu vſame, inu de bi ſe neſvejdilu jo vbye, inu pokoppà 3. ed. ǀ Strauſſ pak ſvoje jaiza pokopà 3. ed., inu skrie v' pejſik ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh meiſtoh pokopleio 3. mn. ǀ ga ven graben pokoppaio 3. mn. ǀ ga pokopaio 3. mn. v' veliko Zerku ǀ ſe vſmili zhes njega, ter grè k' gaugam de bi ga doli vſel, inu pokoppal del. ed. m ǀ s' mosham je bila pokoppala del. ed. ž vſe ſvoje poſvejtne lushte ǀ ta dua ſta bila is krisha doli vſela tu S. Reshnu Tellù, inu tajſto pokoppala del. dv. m ǀ veni ſami ſraizi bi me pokoppali del. mn. m ǀ zupernio yſzhejo, de bi mosha umorile, inu pokopale del. mn. ž 2. zakopati: po nyvi mejzheio, v' semlo jo pokoppaio 3. mn. pokopati se pogrezniti se: kadar eden ſe poda kraſt, golufat inu drugem blagu jemati, teshku more nehat, temuzh vſe skuſi globokejshi ſe pokopa 3. ed.
pokora -e ž pokora: obena pokura im. ed. nebò tebi teshka na ſemli ſe sdeila ǀ pres pokure rod. ed., inu grevinge je bil vmerl ǀ oprati ſvojo umadesheno dusho per ſtudenizu te S. pakure rod. ed. ǀ on tebe zhaka k' pokuri daj. ed. ǀ k'pokuri daj. ed. ga je vabila ǀ od vekoma ſim sklenil yh zhakat h'pokuri daj. ed. ǀ kadar bi en ſpovednik sa pokuro tož. ed. dal eni Gospej, eni Dekilzi, enimu Moshu, de bi en ſam tedn ob kruhu, inu vodi ſe imeli postiti ǀ kadar bi imeli eno pakuro tož. ed., en post dopernesti ǀ jest n'hozhem poukro tož. ed. odnaſhat do moje puſledne ure ǀ v' velikim vbushtvi, terpleini, inu v' pokuri mest. ed. je shivil ǀ s' poſtam, inu s'terdo pokuro or. ed. ǀ pokure im. mn., obhajla, molitve vam nebodo nezh pomagale ǀ ſpovednik je obnoru, kateri takushne pokure tož. mn. naloshj
pomagati -am dvovid. pomagati: takushna shlahta malu bo mogla pomagat nedol. ǀ ſam ſebi pres pumozhi Boshje pomagat nedol. nemore ǀ koku hozhem jest tebi pomagati nedol. kir ſam malu imam ǀ je shelel enimu bolniku pomogat nedol., inu ga osdravit ǀ ſam ſi nemorem pomogat nedol. ǀ tu ſonze ima try ſuſebne laſtnoſti, namrezh resfetiti, ſegrejti, inu vſem pomogati nedol. ǀ gredo tem drugim pomagat namen. ǀ inu vener taiſti vun nepomagash +2. ed. ǀ Shena pomaga 3. ed. Moshu v'Nebeſſa priti ǀ kaj pomaga 3. ed. v's. karstu G: Bogu oblubit njegove s. sapuvidi dershati, aku lete vſak dan prelomite ǀ sam pomoga 3. ed. ſe slazhit ǀ Nezh nepomaga +3. ed. veje tiga dreva odſekat, aku korenina ſe vun neſdere ǀ jo pomagate 2. mn. zukat, inu pregainat ǀ aku v'potrebi ſe najde vſy mu pomagaio 3. mn. ǀ otrokam nepomagaio +3. mn. v'Nebu ampak v'Paku ǀ Moj Gospud krajl pomagaj vel. 2. ed. meni ǀ hitru pomagaimi vel. 2. ed.+ vun ſizer vtonem ǀ pomagajnam vel. 2. ed.+ tedaj O Krajliza Nebeſhka KejKaj gori K'tebi priti ǀ kadar jeſt ſakihnem, pravite Jure Bug ti pomagai vel. 2./3 ed. ǀ Bug pomagai vel. 2./3 ed. vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio, de ſame od ſebe dol padeio ǀ Pomagaite vel. 2. mn. Svetniki Boshj, pridite na pomozh Angeli nebeski ǀ Svetniki, inu Svetnize Boshie, pomagajte vel. 2. mn. nam sahvalit Chriſtuſa Jesusa ǀ pomogaite vel. 2. mn. ym, de shegen Boshy bò zhes vaſs prishal ǀ Ah pomogajte vel. 2. mn. y is te nevarnoſti ǀ Pomagajtemi vel. 2. mn.+, branitème moj ozha hozhe mene vbyti ǀ Dohtar pomogajtemi vel. 2. mn.+, sakaj vam bom lepu plazhal ǀ David ijm bode vezh pomagal del. ed. m s'proshno kakor pak s'oroshiam ǀ de bi njemu doli is gauh pomagau del. ed. m ǀ Zhe Nash S. Varih je pomogal del. ed. m, inu vshlishal taiſte, kateri ſo njega ſmeriali, inu tepli ǀ nezh vam nej pomagala del. ed. ž vasha martra ǀ veliku arzny skuſhaio, ali vſe nezh nej pomagalu del. ed. s ǀ vſy ti premoshni ſo h' tej zerkvi pomagali del. mn. m ǀ kadar bi taiſti nepomagali +del. mn. m bi vſe konez vſelu kar je na ſemli ǀ pokure, obhajla, molitve vam nebodo nezh pomagale del. mn. ž ǀ Lete beſſede nej ſo nezh pomogale del. mn. ž Zapisi s korenskim o verjetno odražajo o-jevsko izreko fonema a za m (→ pomazan), manj verjetno gre za vpliv dovršnika pomoči.
poroditi -im dov. roditi: v'BethlemsKi shtalazi je njega imela poroditi nedol. ǀ Ie bila spozhela ta brumna shena lia ta zhetertikrat, inu porodi 3. ed. eniga ſyna ǀ Vener porodj 3. ed. eniga Synu, temu imè dà Benoni, tu je Syn te britkoſti ǀ kadar hzher porodimo 1. mn., mosha, inu shlahto malu reſveſſelimo ǀ kakor porodio 3. mn. nyh otroka na taistiga pasabio ǀ vy yh na ſvejt porodite vel. 2. mn. ǀ Danaſſ taiſti vſelej ſaperti pungrat ſe je odperl, inu to belo lilio ſa sdravje nashih dush je porodil del. ed. m ǀ tuoja mati je tebe v'grehu spozhela, inu porodila del. ed. ž ǀ njega dvej shene ſò porodile del. mn./dv. ž 12. Patriarkou Judouſkiga Roda poroditi se roditi se: kateru ſe porodi 3. ed. pod ſnaminam te Vage ǀ Kadar ena Hzhi ſe porodij 3. ed. vus volni svejt ſe joka ǀ zhlovek ſe porodj 3. ed., raſte, inu shivj v' tem blatnem, inu grenkem morij tiga ſvetà ǀ njegovi mladi ſlepy ſe porodè 3. mn. ǀ S. Gothard ſe je bil porodil del. ed. m v' Parski desheli tu lejtu 980 ǀ danaſs ſe je porodila del. ed. ž Diviza Maria
poslušati -am nedov. 1. poslušati: my n'hozhemo vezh poshlushat nedol. vaſhe fable ǀ David ſe perpravi pushat nedol. ǀ prezej ſo vſe druge opravila ſapustili, inu shli poshlushat namen. tega, kateri jeh je klizal ǀ Pridiga poshlushash 2. ed. kakor de bi tebe neshlu an ǀ cellu jutru Svete Mashe poshlusha 3. ed. ǀ katerih pejſsim ta zhlovek poſluſha 3. ed. ǀ Je gluh, sakaj Boshjo beſſedo neposhlusha 3. ed. ǀ radi poshlushamo 1. mn. kar nam dopade ǀ velike, inu negnusne grehe poshlushate 2. mn. ǀ neposhlushate +2. mn. boshio beſſedo, kakor je spodobnu ǀ kadar govori tudi ti gluhi ga poshlushajo 3. mn. ǀ Poshlushaio 3. mn. kaj pravi Anacharſis ǀ poshlushaiò 3. mn. beſsede njega, Koku on vnkaj reshlosij to ſapuvid ǀ neshtrajfaio ſvoje otroke kadar vidio de Boga reshalio, de S: Mashe neposhlushaio +3. mn. ǀ poshlushai vel. 2. ed. kaku lepu tebe vuzhi S: Chrysostomus ǀ Ah poshlushaj vel. 2. ed. S. Thomasha ǀ Poshluſhaj vel. 2. ed. ti nehualeshni zhlovik, kaj tebi govorij S: Ambrosh ǀ poſlushaj vel. 2. ed. kaj pravi S. Auguſtinus ǀ poslushaj vel. 2. ed. Svetiga Grogoria ǀ Poshlushajmo vel. 1. mn. sdaj kaj ty Ajdouski Vuzheniki sò od resnize govorili ǀ poshlushaimo vel. 1. mn., kaj Syn Boshy Chriſtus Jesus bo djal ǀ Poshlushajte vel. 2. mn. kaj pravi S. Bernardus ǀ Poshlushaite vel. 2. mn. kaj pravi S. Cyrillus ǀ poshluſhajte vel. 2. mn. s: Lourenza Iustiniana ǀ Poshluſhaite vel. 2. mn. S. Grogoria ǀ Poſhlushajte vel. 2. mn. S: Hieronyma ǀ Poſhluſhaite vel. 2. mn. kai pravi ta Vuzheni Abulenſis ǀ Poſhluſhajte vel. 2. mn. Huga Cardinala ǀ Poshluſaite vel. 2. mn. kaj Prerok Elias vam govorj ǀ Poshluſajte vel. 2. mn. kai pravi Marſilius Ticinus ǀ taiſte Pridigarie poshlushejte vel. 2. mn., kateri bugaio S. Paula ǀ pòshlushajte vel. 2. mn. S. Auguſtina ǀ neposhlushajte +vel. 2. mn. hudizha, inu njegoviga Synu Puſta ǀ ta menih 300. lejt je poshlushal del. ed. m to tizhizo, ter njemu ſe je ſdela ena ſama ura ǀ Sara je skuſi duri lukala, inu poshlushala del. ed. ž, kaj ty mladenizhy govorè ǀ Aku bodemo G: Bogu pokorni, njega s: beſsedo poshlushali del. mn. m, njega S: sapuvidi dershali ǀ aku bodo mojo pridigo fliſnu poſhlushali del. mn. m ǀ volnu bomò pushlushali del. mn. m te riſnizhna zhudeſsa gnade S. Duha ǀ Nashe vsheſſa bodo potroshtane, ſakaj to Nebesko muſiko bodo poshlushale del. mn. ž/s 2. ubogati: hudizha bugash, Boga pak neposhlushash +2. ed. ǀ ona neposhlusha +3. ed. beſſede teh Philoſophou, ni Theologou, ni Dohtariou Svetiga Piſſma ǀ nikar yh neposhlushai +vel. 2. ed., inu nebugai ǀ Neposhlushaimo +vel. 1. mn. ni shlahto, ni priatele Pomena sta v nekaterih zgledih težko ločljiva.
posoda -e ž 1. posoda: kadar ena poſſoda im. ed. je polna, de li enu malu ſe gane, prezej zhes gre ǀ poſsoda im. ed. vashiga serza je umadeshena, inu negnusna ǀ kadar je poſoda im. ed. polna ena ſama kapla ſturj de zhes grè ǀ krajl Baldaſſar je preuſetnu pyl s'te shegnane poſſode rod. ed. ǀ Kakor slijesh vodo s'ene poſsode rod. ed. ǀ je bila s'rok sbila taisto poſodo tož. ed., s'katere ſo hoteli vodo pyti ǀ Mojſses po sapuvidi Boshij je bil ſturil v'tem tempelnu eno poſsodo tož. ed., ali umivalnik is shenskeh speglu ǀ imaio njemu perneſti eno novo zhiſto poſſodo tož. ed., inu ſolj ǀ de imà eno poſſoda tož. ed. s' Kruham napolnit ǀ Ogin, inu voda nemorio veni poſſodi mest. ed. prebivat ǀ nezh neostane v'poſsodi mest. ed. ǀ je imela venem verzhu enu maihinu ojla ter je bila is taiſtiga vſe poſſode tož. mn. napolnila ǀ Goſpud Bug velike shuda je ſturil v'boſſodah mest. mn. lonzharskih 2. posodje: vidio shpampet polomnen, skrinje resbite, gvant, inu nje zier resmetan, vſa poſſoda im. ed. reſtauzhena, nje truplu pak venem koti je par nagu leshalu ǀ glashi, inu druga poſsoda im. ed. vſa resbita ǀ is Chrystalla lepa shlahtna poſsoda im. ed. ſe della ǀ v' kateri ſe najde veliku ſreberne, inu slate poſſode rod. ed. ǀ druge poſsode rod. ed., inu glaſsu nenuzaio, ampak martuashkih glavu zhipine
postiti se -im se nedov. postiti se: sdaj je zhaſs ſe poſtit nedol., nikar pyanzhovat ǀ de ſe ima 40. dny poſtiti nedol. ǀ n'hozhe ſe postiti nedol., n'hozhe terpeti ǀ h'zhasti boshij en dan postit nedol. ſe n'hozhesh ǀ tebi nuza de ſe postish 2. ed. ǀ vina ſe anash, inu terdeishi ſe poſtish 2. ed., kakor Bug sapovei ǀ Leta Gospa ſe poſti 3. ed. ǀ de ſi glih moli, de ſi glih ſe posti 3. ed. ǀ kadar ſe poſtij 3. ed. ſanjo pokuro della ǀ onij ſo vidili, de ſe vezh nepoſti +3. ed., ne gajshla, ne moli ǀ ſe poſtimo 1. mn. tardeshi, kakor S: Chatolish Cerku nam sapovej ǀ danaſs vſy ſe jokaio, poſtio 1. mn., inu gaishlaio ǀ taiſti katiri ſe nepoſtio +3. mn. ǀ Poſtimo ſe vel. 1. mn. tedaj, inu molimo ǀ molite, poſtiteſe vel. 2. mn., almoshne delite ǀ postiteſe vel. 2. mn. dokler ſte sdravy ǀ kadar v'pushzhavi ſe je poſtil del. ed. m ǀ je terpel, vſe skusi ſe postil del. ed. m, gajshlal, inu jokal ǀ ſe je postu del. ed. m, inu molu ǀ S. Hiacinthus vſako Sabboto ſe, je k' zhaſti Mariæ Divize poſtal del. ed. m ǀ v' Torek ſe je poſtila del. ed. ž, inu obhajala h' zhaſti S. Antona ǀ Sahvalem tebe moje garlu, dokler radu ſi ſe poſtilu del. ed. s ǀ ona dua ſta ſe tudi 40. dni poſtila del. dv. m, kakor Chriſtus ǀ ſmò ſe poſtili del. mn. m, ſmò radi almoshno dalli → post
potiti -im nedov. 1. potiti: kadar zhloveka pizhi kazha Hemoris imenouana, ſturij zhloveku krijvavi put potiti nedol. ǀ Ti kervavi put potish 2. ed., dokler vidizh de ta ſadna minuta tvoja ſe perblishuje ǀ de ſi lih en Angel njega troshta, vener kervaui put potj 3. ed. ǀ Kryvavi put is vuſiga shivota je potil del. ed. m ǀ ſmertni put bo potila del. ed. ž, videozh, de do vekoma ima odlozhena biti od ſvojga Stuarnika, Boga, inu Odreshenika 2. cediti se, teči: is sledne jagode potj 3. ed. ta shlahtni mosht potiti se potiti se, tudi metaforično truditi se: sazhne ſe potiti nedol., inu is suojga putta sturien velik potok ǀ hrenava shupa ſturi de ſe ozhy sazhneio potiti nedol. ǀ pò cellem shivotu ſe potim 1. ed. ǀ Ti kateri nuzh, jnu dan ſe potish 2. ed., mislish, inu ſe fliſash, de bi en grosh, eno petizo vudubil ǀ vus dan della, ſe poty 3. ed., inu muja ǀ na nyvi, inu v' venegradi della, ſtrada, inu ſe potj 3. ed. ǀ vſy od urozhine ſe potimo 1. mn., inu en frishen luft shelimo ǀ Tulikajn ſe muiate, inu potite 2. mn. ǀ po celem shivoti ſe je potil del. ed. m, inu treſſil ǀ kadar bi uni kmet tulikain ſe potil del. ed. m, inu terpel sa Boshjo volo ǀ veliko ſta ſe potila del. dv. m, ſakaj nej ſta s' mezhmy, inu s'ſtrelamy ſe boiovala, temuzh s' modruſtio ǀ aku vezh ſe ſo potili del. mn. m, inu dellali, vekshi lakoto ſo terpeli
potreba -e ž 1. pomanjkanje: shivina od potrebe rod. ed. Zerka ǀ s'velike potrebe rod. ed. sazhneo kraſti ǀ kadar to veliko potrebo tož. ed. teh Ajdou shlishio, kar ſo mogli imeti kupaj sloshe, inu tem ſholnerjam neſsejo ǀ nikuli nej ſmò bili v' vekshi potrebi mest. ed., inu ſamy ſi nemorimo pomagat ǀ aku v'potrebi mest. ed. ſe najde vſy mu pomagaio ǀ Na raiſy je naſha popotinza, v' potrebi mest. ed. naſha pomozh, v' boiu naſh myr ǀ na tem ſvejtu bolesni, inu potrebe im. mn. naſs tauzheio ǀ v' velike reve, inu potrebe tož. mn. je bil padil ǀ aku bodò tem vbosym almoshno dali, inu v'nyh potrebah mest. mn. na pumozh priſhli ǀ edn temu drugimu v'potrebah mest. mn. na pumozh priti 2. potreba: Vy bi djali ta je en norz, katiri bres potrebe rod. ed. tu ſvoje sameizhe, de potle ſtrada ǀ nemajo skerbiti sa te posvetne rizhy, nikar sa shpisho, ali sa drugo teleſno potrebo tož. ed. ǀ nemamo kruha sa naſho potrebo tož. ed. sadosti ǀ pò potrebi mest. ed. zhloveka oſkerbi, ker v'njega Dobruto savupa ǀ pomagaj meni vſih moih potrebeh mest. mn. 3. življenjske potrebščine: nej blu v' Rimi shlishat petlerja, de bi ſe mogal toshit, de nejma ſvoje potrebe rod. ed. ǀ de bi potrebo tož. ed. sa ſvoje shiuleine ſi kupil ǀ Mosh, inu shena obodua imata ſa hishno potrebo tož. ed. skerbeti ǀ Bug vam okrati vasho vſakadajno potrebo tož. ed. ǀ imaio eno kambro temu ſiromaku dati, inu ga s' potrebo or. ed. oſkerbeti 4. nadloga: v'taisti skrini ſe najde ena arznja sa vſe bolesni, reve, inu potrebe tož. mn. 5. izločanje seča ali blata: Saul ga je iskal, ter ſe permiri de raunu mimu taiſte skale je jesdil, ſede is koina, gre h' ſvoj potrebi daj. ed. v' taiſto luknio ǀ zhes en zhaſſ grè mimu Saul, ter gre v' taiſto luknio k' ſvoj potrebi daj. ed. v povedno-prislovni rabi treba: kar je potreba im. ed. k' ſidainu eniga noviga, veliziga, inu shlahtniga Tempelna ǀ kar nam je potreba im. ed. sa taiſto raisho ǀ kadar bi bilu potreba im. ed. ſi dolshan pred drugimi persezhi ǀ ty Neoverni pravio, de nej potreba im. ed. proſſit, inu molit Boga
prav prisl. prav: kadar bosh kejkaj moj Priatel v'leteh pridigah nashal de nebode prau piſsanu ǀ vej de ta drugi ima pravu ǀ bodite tedaj vy pametnishi, inu prauu zhiſtu spovejdajteſe ǀ Inu de vſe letu pride od straha Boshjga, David je bil prauv ſposnal ǀ kadar bi my praù premiſlili kaj s'enu S. Mejstu je Cerku ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie piſsmu, aku je prav A, B, C, piſsal ǀ nikar eniga pushtoba nej ſi prou ſturil ǀ Leta Catharini prou dâ ǀ Kateri, ſe prou vſih nijh grehou nespovedo ǀ ti nei ſi provu poprej premislil ǀ hodi eden ushe dolhu zhaſsa K'meni vaſs, ſmo ſi prov dobri, bi eden sa tiga drugiga vmerl za prav zares: shena ga sazhne zukat, ter samerka de sa pravu je mertu, ta zhaſs sazhne sa pravu jokat, inu shrajat
praznik -a m praznik: S. Hieronijmus pravi de ta Prasnik im. ed. pomenj sledno dusho, kadar hozhe v'gnado Boshjo priti ǀ kumaj dozhaka de praſnik im. ed. pride ǀ Velik Prashnik im. ed. je ta Boshizhni dan ǀ Na dan tiga Svetiga Praſnika rod. ed. ǀ Dan tiga prasnika rod. ed. ie moj dan ǀ ſe perpraula h' temu Svetimu Praſniku daj. ed. ǀ ſi dolshan ta S: Prasnik tož. ed. v'shlushbi Boshy dopernesti ǀ vſak Praſnik tož. ed. ſe ſpovejsh inu obhajash ǀ NA TA VELIKI PRASNIK tož. ed. TEH S. FINKVSHTI ǀ vezhkrat ſim S: Masho v'Prasnik tož. ed. samudil ǀ v'praſnik tož. ed. vſelej drugo Goſpodo v'Goſtje povabite ǀ de nebomo s'prasnik tož. ed. prepovedana della dellali ǀ vſij h'prasnikam or. ed. perpraulaio goſtarje ǀ Takushni Prasniki im. mn. meni ne dopadeio ǀ Kadar ſo odpuſtiki, ali veliki Praſniki im. mn. li shene per ſpovednizi, inu per ſvetem Obhaili ſe vidio ǀ tu ſmerdezhe blatu vashih prasniku rod. mn. vam bom vergil na vashe oblizhje ǀ Blagar temu, kateri te ſvete prasnike tož. mn. ſpodobno poſvezhova ǀ sklenejo Chriſtuſa Velikunozhne Praſnike tož. mn. vmorit ǀ O' Boshizhnih Praſnikah mest. mn. pak opomina, de imamo Bogu zhaſt dati ǀ sakaj tedaj G. Bug je djal, de tu ſmerdezhe blatu ob prasnikah mest. mn. ludje v' Zerku noſſio ǀ v'Cerku kumaj ob prasnikoh mest. mn. gresh
precej prisl. precej, takoj: prezej ſo vſe druge opravila ſapustili ǀ prezei mertu doli pade ǀ dokler nej snal plavat prezeiga je bila voda posherla ǀ tiga nepokorniga Iona, ga popadeio, inu v' morje versheio, kprezej tu morje tihu, inu myrnu poſtane ǀ sapovej de ogin ima Sodomo inu Gomorrho poshgati, kar prezi vſe pepel rata ǀ Kadarkuli ſvoje Saurashnike ſó premagali percei Jupitru, inu Marsu ſo hualo, inu zhaſt dali ǀ Germanicus Ceſſar kadar je bil v' Nemshki desheli ſrezhnu ſvoje Saurashnike premagal, percej Bogu Jupitru en Tempel je bil ſturil ſiſidat ǀ sapovej sholneriom de preze imaio S. Blasha vlovit ǀ kakor edn je sakihnil precei je mertu okuli padel ǀ kadar je eniga kazha pizhila, perzej je okuli padel ǀ Bogu tu Svetu Reshnu Telu sa to dusho offra, ter tudi taiſto perzei is viz reshi ǀ perzci Bug sa tovarshe Angele poshle njemu ǀ kakor ſhahar na Chrishu kateri ſam je proſsil, perzi je shlishal ǀ je menil de bo prezhi okuli padil
preliti -lijem dov. preliti: hozhe teh nedolshnih krij preliti nedol. ǀ kadar je imel ſvojo kry ſa Christuſavo volo perliti nedol. (V, 4) ǀ Kadaj eno ſolſo od ſhaloſti prelijesh 2. ed. ǀ ene ſolse neprelijesh +2. ed. ǀ vſo kry s'kusi ſvoje greshna uſta prelie 3. ed. ǀ Maria Madalena nekatere ſolsice prelije 3. ed. ǀ nihdar ene ſolse ne prelyò 3. mn. ǀ suojo S: Rèſhno krij je sa tebe prelil del. ed. m ǀ 7000 Kapelz krivi v'verti Getſemani ie … prelijl del. ed. m ǀ Zenobia Palmirenska Kraljliza nej ene ſolse prelila del. ed. ž, kadar Aurelianus Ceſſar je bil ny Krajleuſtvu vſel ǀ Jeſt moje vpajne poſtavim v' Sveto Reshno Kry, katero sa isvelizhaine moje dushe je prelilu del. ed. s tu Jagne Boshje Chriſtus Jesus ǀ Veliko vojſko vſelej ſta vkupaj imela Amaſius Egypterski krajl, inu Samurski krajl Taletes, ali vender nikuli neì ſta kaple kryvy, prelila del. dv. m ǀ ſo ſvojo krij prelili del. mn. m, ter prebivio v' Chriſtuſu Jeſuſu
premeniti -im dov. 1. spremeniti: G. Bug, katiri od vekoma je vſe rezhy previdil, je tudi vſe ſvoje ſodbe pravizhnu sklenil, katire obedn preobernit, ali preminiti nedol. nesamore ǀ skuſite premenit nedol. vashe greshne pejſmy v'leto ſveto pejſſim ǀ sahaj pred ſpovednikam tuoje oblazhilu preminish 2. ed. ǀ zhe pak zhlovek ordingo premini 3. ed., inu v' naglaunim grehu ga vshje ǀ Arzaty … Kadar vidio de temu bolnimu obena n'hozhe pomagat, sa tu nar nuznishi derſhe, de ta bolni luft preminy 3. ed., inu v'ſvoio deshelo prebivat grè ǀ Alj ime premenite vel. 2. mn., ali pak shivite po Boshijh sapuvidah ǀ ta nehualeshni, inu nevoshlivi ſvejt ſvojo hudo navado nihdar nebode premenil del. ed. m ǀ nikoli nej farbe preminil del. ed. m ǀ preusetnost ta lepi peld v'Katerim ſi stuarjen v'eno strupeno spako te je preminila del. ed. ž 2. zamenjati: ſim bral od agrippa, kateri je bil hlapz tiga goſpuda Menenia, inu leta ſe ie bil Rimski goſpodi ſameril, ſatorai ſo bily ſapovedali berizhom, inu rabelnom menenia prezei kakor ga bodo nashli na drobne koſſize reſekat: Svei ta hlapz proſſi ſvojga goſpuda, de bi guant preminila del. dv. m, grè rihtnom hlapzom napruti, lety ſo menili, de ie menenia, ſatorai ſo ga bily na drobne koſsize reſſekali premeniti se spremeniti se: Iest ſim Bug kateri nihdar ſe nepreminim +1. ed. ǀ kadar pak ſe premini 3. ed. je tu ner hujshi ǀ Leta ſizer ſe nikuli nepremini +3. ed. ǀ kateri nihdar ſe nepreminj +3. ed. ǀ ſe je vus premenil del. ed. m, de cilu timu pervimu nej vezh podoben ǀ koku on taku hitru ſe je preminil del. ed. m ǀ ſe nenaide rezhj na semli taku mozhne, tarde, inu ſtanovite, de bi s' zhaſſam ſe nepreminila +del. ed. ž, nepermankala ǀ zhes shteri dnij ſe bodò preminili del. mn. m
prikladati -am nedov. dodajati, nalagati: greh k' grehu perkladash 2. ed., inu pomozh Boshjo odgainash ǀ lampa vgasne, kadar volje ſe neperklada +3. ed. ǀ kadar ſmò sanikarni de volje neperkladamo +1. mn., de k'bakli kaj neperkladamo +1. mn. ǀ vſak dan greh k' grehu prikladate 2. mn. ǀ ogin ugaſne, aku derua ſe ne perkladaio 3. mn. ǀ greh k' grehu bodo perkladali del. mn. m ǀ leta gre eni drugi pravit, inu she dua druga perloshi: leta she try perloshi, inu ſo taku dolgu lagale inu prekladale del. mn. ž, dokler ie bilu od eniga na duanaiſt prishlu
primeriti -im dov. nastaviti, pomeriti: vſamejo en debau shebel na roko desno permirio 3. mn., s'enem teshkem kladvam ga satauzhejo primeriti se zgoditi se: bi ſe moglu permirit nedol., de kejkaj nenuzniga, ali nespodobniga kateri ne rekal, ali ſturil ǀ Malu kadaj ſe permiri 3. ed. de bi eden dobro ſmert ſturil, kateri je hudu shivil ǀ en dan ſe permeri 3. ed., de je shla mimu enih gvishnih Gospudou ǀ kadar bi ſe permirilu del. ed. s, de edn bi udaril eno noſezho sheno ǀ kadar bi ſe permerilu del. ed. s
pripogniti -nem dov. upogniti, skloniti: kolena pred Altariam perpognit nedol. ǀ mojo glavo nisku perpognem 1. ed. ǀ Hugo Cardinalis ſe zhudi de Christus poprej glavo doli perpogne 3. ed. ǀ my tudi nasha ſerza, inu glave pred ſtolam tvoje mogozhnoſti perpognemo 1. mn. ǀ zhe nishaj to luzh perpognete 2. mn., viſokjishi ſenza tiga shibla ſe polsdigne ǀ Perpogni vel. 2. ed. tvoje rame ǀ prezei je bil ſvoje ozhy, inu oblizhe k' semli perpognil del. ed. m pripogniti se prikloniti se, skloniti se: Onovu shegnani Mashnik, nisku ſe tebi perpognem 1. ed., andohtlivu tvoje shegnane rokè kushnem ǀ Kadar letu Chriſtus shlishi, inu njeh miſli poſna, ſe perpogne 3. ed. ǀ Nobedn ſe neperpogne +3. ed., de bi taiſtu gori uſdignu ǀ inu vener my K'sapuvidam Boshim ſe neperpognemo +1. mn. ǀ taiſtimu ſe neodkriete, inu neperpognete +2. mn. ǀ ozhy ſe perpogneio 3. mn., inu gledaio kej tizhij ta shkodlivi tern ǀ Chriſtus Kadar ſe je bil perpognil del. ed. m, inu na semlo s'perstam piſsal, je lete beſsede piſsal ǀ vashe glave na pepelnizo ſte pred Mashnikam perpognili del. mn. m
priporočevati -ujem nedov. priporočati: sazhne milu sdihovati, inu ſvojo Sveto dusho v' roke Ozheta Nebeskiga perporozhvati nedol. ǀ Gdu vaſs Bogu, inu uſem Angelom inu Svetnikom perporozhuje 3. ed., kadar s' ſmertio rinate ǀ Ti drugi Duhouni, kateri ſo okuli njega ſtali, inu dusho perporozhuali del. mn. m priporočevati se priporočati se: ſe je v' volo Boshio podala, inu ſvejſtu ſvojmu Pomozhniku S. Antonu de Padoua perporozhovala del. ed. ž ǀ kadar ſta imela prozh pojti, ſta ſe pohleunu parporozovala del. dv. m
priskočiti -im dov. priskočiti, priti (na pomoč): kadar vidio de ſo yh prelomili, inu falili ſo dolshni perskozhit nedol., na pomozh priti s' ſvojo shtimo ǀ kuharza hitru perskozhi 3. ed. v'rashin sadene, prato v' ogin vershe ǀ kadar edn falj, on s' ſvojo shtimo perskozhi 3. ed. ǀ de bi eniga golobza vidili, de je v' ogin padil bi perskozhili del. mn. m njega is ognia potegnit
pristopiti -im dov. pristopiti: inu sheli potle k' spuvidi ſe perblishat, inu nikar na nanaglim perſtopit nedol. ǀ variteſe tedaj vy perſtopite nedol. k'ſvetimu obhailu, ako poprej nes ſte prau vasho dusho ozhiſtili ǀ mersu k' Svetimu Obhaili perſtopish 2. ed. ǀ Chriſtus perſtopi 3. ed., ter yh vuprasha ǀ kadar vuol je navajen iarma, ſam od ſebe perstopi 3. ed., inu urat poda v'iarm ǀ dua Rabelna perſtopita 3. dv. s' bodezhimi shibami neusmilenu ga sazhnejo tepſti ǀ Judy kadar letu shlishio, perſtopio 3. mn. k' Pilatuſu ǀ perstopiio 3. mn. drugi ludje, inu ijh resmyrio ter damu ulezhejo ǀ Polè je perſtopil del. ed. m en firsht, inu je doli pred nym padel ǀ Oh variteſe Nem. Nem. de nebote perſtopili del. mn. m s' madeshano dusho k' ſvetimu obhailu pristopiti se pristopiti: obari nas Bug v' naglaunim grehu k' Svetimu Obhailu ſe perſtopit nedol.
prositi -im nedov. prositi: sazhne S. Juria proſſit nedol. ǀ Dauid nej hotel Boga sa myr proſsit nedol. ǀ Boga hozhe objeti, inu sa gnado proſsiti nedol. ǀ Sa ſvojga blishniga isvelizhajna proſſiti nedol. ǀ s'kusi Natana sa myr poſsiti nedol. ǀ ſam njega gre iskati, inu klizat, inu proſsit nedol. ǀ kadar bi nebily shli ſa miloſt Ceſsaria proſſit namen. ǀ ti gresh porſſit namen. leto vbogo vduvo ǀ Inu vener zhes vſe letu poshilash sa myr proſit namen. tiga hudobniga zhloveka ǀ jeſt tudi vaſs pohleunu, inu perſerzhnu proſſim 1. ed. ǀ vaſs proſsim 1. ed. sa Pet kryvavih Ran Nashiga Odreshenika Christuſa Iesuſa ǀ shelim, inu proſsem 1. ed. vſe S: Sacramente meni ob tej pusledni uri potrebne ǀ Satoraj s' S. Brunonam ſerzhnu vaſs Nem. Nem. proſſem 1. ed. ǀ satoraj vaſſ proſſimc 1. ed. variteſe ſa Boshjo volo ǀ neproſsim +1. ed. drugu, temuzh de bi en sgon kupu s'eno cerqvu ǀ druſiga neproſſim +1. ed., ampak de bi tvoje oblizhe vidil ǀ tarkash, inu proſsish 2. ed. de bi tebe k'ſebi perpuſtil ǀ Sabſtoin proſſish 2. ed. sa myr ǀ tuoje s. Rane kashesh inu sa naſs proſsjsh 2. ed. ǀ sa katero proſish 2. ed. ǀ proshish 2. ed. de bi Bug tebi odpuſtil tvoie grehe ǀ vener ta vſmileni Gospud naſs proſsi 3. ed. sa myr ǀ pride pak en bushiz proſsi 3. ed. en viner ǀ proſſi 3. ed. de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra Thamar ǀ proſi 3. ed. de bi njegovo proshno vshlishali ǀ kakor on ſam shelij, inu proſsj 3. ed. ǀ obedn neproſſi +3. ed. vina ǀ de bi hitrej, inu lushej doſegli kar proſſimo 1. mn. ǀ karkuli mij shelimo, potrebujemo, inu proſsimo 1. mn. ǀ obeniga neproſsimo +1. mn., de bi ſa naſs molil ǀ lubesan tiga Ozheta vam nemore odpovedat, kadar proſſite 2. mn. ǀ aku nedoſeshete, kar proſsite 2. mn. ǀ ſakaj vy neproſſite +2. mn. kakorsno gnado od mene ǀ bugaio, inu pohleunu kralizo Nebesko proſſio 3. mn. ǀ naſs proſsio 3. mn. de bi myr s'Bugam ſturili ǀ gredò v'kloshter proſio 3. mn. ſa koſilu ǀ ty vboſy vas neproſſio +3. mn. de bi vſe kar imate taiſtom dalli ǀ Ceſar odgouorij, proſsi vel. 2. ed. kaj drugiga ǀ s' S. Bernardam pohleunu proſſimo vel. 1. mn. ǀ Obernimo ſe k' Nashimu Odresheniku Chriſtuſu Jesusu, ter proſſimoga vel. 2. mn.+ ǀ vuzhite yh, sfarite proſſite vel. 2. mn. yh ǀ vy pak proſsite vel. 2. mn. sa naſs, de bi my tudi enkrat taistiga nesgruntaniga veſselja deleshni ratàli ǀ proſſitega vel. 2. mn.+ de bi Sveti Sacrament urednu vshili ǀ kakor je nekadaj proſſil del. ed. m ſveti Macharius ſvoje Poshlushavize ǀ tiga punterskiga Abſolona je pohleunu sa myr proſsil del. ed. m ǀ je en slepez ſedil polek ceſte, inu v'Bugaime proſil del. ed. m ǀ sa tiga volo je Boga prosil del. ed. m ǀ Iob nuzh, inu dan je skerbel, inu Boga proſsjl del. ed. m, de bi njegovi otrozi Boga nereshalili ǀ Ie proſsu del. ed. m Salomon sa modrust ǀ od kateriga je proſſu del. ed. m reishen biti ǀ dolgu zhaſſa je Boga broſſil del. ed. m, de bi ga reſvetlil ǀ je proſſila del. ed. ž, de bi sharh odperli ǀ Ie proſsila del. ed. ž Madalena saodpushzhajne suojh grehou ǀ menjo de bi leta neproſsila +del. ed. ž suojga krajla ǀ duhouni ſo gà proſſili del. mn. m ǀ vezhkrat tij Mashniki ſo sheleli, inu proſsili del. mn. m, de bi ijm moje ſlovenske pridige poſſodil ǀ ſo od Egypzeriu napuſodo proſili del. mn. m njeh slato inu ſreberno poſsodo ǀ de ſi lih ſo tarkale, inu proſſile del. mn. ž vener ym nej hotel odprejti ǀ ſo potle terkale, inu proſsile del. mn. ž ǀ ſo proſile del. mn. ž, inu djale
ptuj -a m tuj: veliku mrasa, lakate je terpel, inu kakor en ptuj im. ed. m zhlovek podshtengah ſvojga ozheta prebival ǀ David pravi, de on je en ptvy im. ed. m, kakor vſy njegovi ſtarishi ǀ zhe en ptvij im. ed. m zhlovek ſe bo tiga offra doteknu, de bo umerl ǀ de bi ſe njega nebali, kokar eniga neſnaniga, inu ptuiga rod. ed. m zhloveka ǀ sa volo maihinu ptuiga rod. ed. s krivizhniga blaga vekoma je bil fardaman ǀ tulikain ptuyga rod. ed. s krivizhniga blaga imash ǀ en ſoſed ſvojga ſoſeda vezh lubi, kakor pak eniga ptuijga tož. ed. m ži. ǀ ptvjo tož. ed. ž sheno bodo hoteli sa sheno porozhit ǀ nei hotel tu ptuie tož. ed. s blagu naſai pouerniti ǀ nikuli nej ſim mislil nasai tu ptuje tož. ed. s blagu povernit ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye tož. ed. s blagu smeram poſtiti ǀ nje lubi Shenin veni ptuy mest. ed. ž desheli je umerl ǀ kadar eden rajsha pò ptvy mest. ed. ž deſeli ǀ v'ptvy mest. ed. ž desheli ǀ s' ptujm or. ed. s blagam je bil dobre vole ǀ ſmò vſij ludie na tem ſvètu ptvij im. mn. m, nikar domazhi ǀ na ſemli ſmò nikar kakor domazhi, temuzh ptuy im. mn. m ǀ Grè yskati te ptuje tož. mn. m Samaritanske ludij ǀ Kadar ſim vidil ptuje tož. mn. ž shene, ſò vezhkrat hude shelje, inu miſly mene obshle ǀ gre yskati ptuje tož. mn. ž/s Deteza, de is ſiſaio tu mleku ǀ ſim perſilen v' nesnanih, ptujh mest. mn. deshelah ſtanovati ǀ nepuſtite ſe veliku po gaſſi, po vptuih mest. mn. hishah, inu kotah vidit ǀ veliku leit ta Syn po ptuyh mest. mn. deshelah ſe more klatit Vzglasni p- je v 16. stol. umetno uveden samo v knjižni jezik po analogiji z razmerjem ptica : tica, kjer je etimološko upravičen.
razjeziti se -im se dov. razjeziti se: ſuperno ſe resjeſim 1. ed., tagotim, kolnem preklinam ǀ ſe reſieſish 2. ed., ter tezhesh tvojga blishniga toshit ǀ ſe resjeſish 2. ed., reserdish, de nemoresh vezh od njega shlishat ǀ sakaj ſe tulikajn krat reſiesish 2. ed. ǀ kadar edn ſe reſieſi 3. ed., ſe neshona s' temy nernasramnishi beſſedamy smeriat ǀ kadar edn ſe reſiesi 3. ed., sazhne ſe kregat, smeriat, saurashit, klet, inu shentovati Boga ǀ ſe resjeſi 3. ed., inu v' njega ſtreli ǀ kramar ſe resjesj 3. ed., popade palzo sazhne oſla goislat ǀ K'sadnimu neuolna rata, ſe reſijeſi 3. ed., s'poſtele skozhi, kruglo mu poda ǀ ſe je bil taku mozhnu reſerdil, inu reſieſil del. ed. m, de je bil pamet sgubil ǀ on ſe je bil resjesil del. ed. m ǀ nej mogozhe, de bi zhlovek ſe nereſieſil, nereshalil, inu nereserdil +del. ed. m ǀ zhes njega ſo ſe bily resjeſili del. mn. m
raztrgan -a prid. 1. raztrgan: Zhe Prerok Danjel nej bil od levu v'tei Babilonski iami reſtargan im. ed. m ǀ je bil v'jamo teh levou vershen, inu de bi od nijh restargan im. ed. m bil ǀ ſim neuſmilenu ranena, reſtargana im. ed. ž, inu ſeshgana ǀ suknja je vsa Krijvava, inu vener nei nezh restargana im. ed. ž ǀ nje truplu pak venem koti je par nagu leshalu, taku reſtarganu im. ed. s, respraskanu ǀ oblizhe je imela kryvavu, inu ranenu, vuſſ shivot reſekan, inu reſtargan tož. ed. m ǀ videozh ſvojga ſvejſtiga Synu S. Jerneja sa njegovo volo reſtarganiga tož. ed. m ži., inu odrejtiga ǀ dash timu nagimu eno reſtargano tož. ed. ž sukenzo ǀ enimu petleriu pak eno restargano tož. ed. ž ſuknio, ali en koſs kruha dati nepremore ǀ Ceſſar Theodoſius v' enem reſtarganem mest. ed. m guanti preſs hlapzou ǀ s' ſvojm umasanem, inu reſtarganem mest./or ed. m gvanti je bil k' miſi ſedil ǀ de bj ga s'enem restarganim or. ed. m guantam obleku ǀ onij ſo bilij noter v'taisto jamo vershenij, inu restargani im. mn. m ǀ vaſhi piſilzi kruha, vashe restergane im. mn. m guanti, zhe sa Boshio volo vbosim petlerjom yh daste ǀ nie oblizhe je bilu taku respraskanu, inu odertu, inu nje perſij taku rastargane im. mn. ž 2. razcapan: ie bil prishal en petler vus reſtargan im. ed. m ǀ boſſa inu vſa reſtargana im. ed. ž, ſaflikana inu umaſana je hodila ǀ jo nej drusiga, kakor kuſt, inu koſsa, vſa saflicana, inu restergana im. ed. ž ǀ kadar videm eno vbogo, reſtargano tož. ed. ž, ſaflikano, boſsò, umaſono, ſirotizo ǀ Vij kateri ste shleht gvantani, inu restargani im. mn. m ǀ ſtradajo, reſtargani im. mn. m hodio ǀ reſtergani im. mn. m hodio, inu petlaio ǀ Tem reſtarganem daj. mn. da enu shlahtnu oblazhilu 3. napol podrt: je ena vboga Diviza, hisha ena reſtargana im. ed. ž ſtala ǀ Kadar ſe ſaina de gre zhes en reſtargan tož. ed. m moſt
razžaliti -im dov. razžaliti: on Boga, ali suojga blishniga ijszhe reshalit nedol. ǀ kadar ti reshalish 2. ed., inu reserdish tuojga Firshta ǀ nej sadosti de ti obeniga ne reſhalish 2. ed. ǀ nej sadosti de tvoje Starishi nereshalish +2. ed. ǀ Sam ſebe sapele kateri poprej suojga Gospuda reshali 3. ed., inu potle sa gnado ga proſsi ǀ nihdar njega njega nereshali +3. ed. ǀ Ozha Nebeski je vſmilen nam odpuſtj, kadar ga reshalimo 1. mn. ǀ ſe varvamo de G. Boga, inu naſhiga blishniga nereshalimo +1. mn. ǀ G: Boga v'njegovi hishi reshalite 2. mn. ǀ imate ſe varvat, de s'beſſedo nereshalite +vel. 2. mn. ǀ kadar drugi tebe reshalio 3. mn. imash poterpeshlivu prenesti ǀ temuzh tega Saurashyo, sanizhujejo, inu reshaljo 3. mn. ǀ maihinu karshenikou ſe najde, de lete dny Boga nereshalio +3. mn. veni ali drugi vishi ǀ Bug je taku dobrutliu, inu vſmilen, nikar ga nerashalite +vel. 2. mn. ǀ Dauid je bil ſilnu G: Buga reshalil del. ed. m ǀ nej ſo mene premagali de bi Boga reſhalil del. ed. m ǀ vſelei ga je pred ozhmy imel, de bi njega nereshalil +del. ed. m ǀ ſkerb, katero je Adam imel, de bi nerashalil +del. ed. m ſvojo naveſto Euo ǀ jest ſim tvoje S. Sapuvidi prelomila, tebe mojga Boga reshalila del. ed. ž ǀ nihdar vezh tebe nebom reſhalila del. ed. ž ǀ vkupaj ſe sazhneta grevat, shalovat, jokat de ſta G. Boga reshalila del. dv. m ǀ v'Cerkvi ſte mene vezhkrat reshalili del. mn. m, kakor zhastili ǀ ſe sgrevajo de ſo G. reſhalili del. mn. m ǀ Boga proſsjl, de bi njegovi otrozi Boga nereshalili +del. mn. m ǀ Ene suoje ozhij s'glave ſi sderejo, rajſhi kakor de bi njega reshalile del. mn. ž
reven -vna prid. klavrn, nesrečen, ubog: G. Bug je ſpoſnal, de reven im. ed. m bi bil Mosh bres Shene ǀ Oh reun im. ed. m, inu nadlushen ſvejt ǀ zhlovik je taku mozhnu reuen im. ed. m, nadlushen, vbushiz, inu ſlab ǀ ſe njemu ſmili ta reuni im. ed. m dol. greshni zhlovik ǀ una boga sirota eno cellu lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna im. ed. ž leshi ǀ ſhlishish proſhno tiga reuniga rod. ed. m, inu ſe zhes njega neuſmilish ǀ is reune rod. ed. ž zhaſtita je bila ratala ǀ ſdai nezhe tjmu reunimu daj. ed. m ene ſame kapelze vode dati ǀ jeſt nebom vshe perglihal MARIO Divizo tej reuni daj. ed. ž sheni Agar ǀ en reven tož. ed. m konez je bil ſturil ǀ Diocletianus, Caligula, Maximinus, Coſroes reun tož. ed. m, inu neſrezhen konez ſó ſturili ǀ poprei Kakor je bila na ta reuni tož. ed. m dol. ſvejt prishla ǀ ſo imeli en taku reuni tož. ed. m dol. sazhetek nijh shivejna ǀ tiga ſe bati imash, kateri tebe samore reuniga tož. ed. m ži., inu nesrezhnjga de Vekoma sturiti ǀ vniga revniga tož. ed. m ži., inu nesrezhniga taku dolgu ſi ga ſaurashil, inu pregainal, dokler ſi ga po ſveitu pognal ǀ kadar bi uni ſholner li deſsetino sa Boga prestal, uniga, kar sa ſvojo reuno tož. ed. ž plazho prestoij ǀ komu bote mene reuno tož. ed. ž ſirotizo sapuſtili ǀ s'eno veliko vojsko je bil oblegal, inu stisnu letu reunu tož. ed. s mestu ǀ ob tem reunem mest. ed. m zhaſsu ǀ kaj je on ſturil, kadar v'tem reunem mest. ed. m ſtanu ſe je neshal ǀ v'taistim tudi reunim mest. ed. m ſtanu, gà pustileſhati ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj ponishat pred zhlovekom taku reunim or. ed. m, inu ſlabem ǀ Ah ali reuni im. mn. m my ǀ Oh reune im. mn. ž tedaj ſirotize shenske pershone ǀ stan teh nasrezhnih, inu reunih rod. mn. greshniku, inu greshinz ǀ Aku vij bote vſmileni pruti tem reunem daj. mn., inu potrebnem ſirotizam ǀ potrebnom, reunom daj. mn. je pomagal ǀ proſsi sa naſs reune tož. mn. ž ſirotize ǀ teiſta reuna tož. mn. s trupla videozh ǀ veſselje v'revneh mest. mn., inu shalostneh ǀ Sa to pervolo te proſſi Adam s' ſvoimij reunimi or. mn. ſiinovii primer.> zhe reunishi im. ed. m je zhlovik, ble ga pregajnaio ǀ is vſiga tiga Philoſophi skleneio, de Shena je reunishi im. ed. ž, kakor Mosh ǀ Nej nezh reunishiga rod. ed. s, kakor je ena Shena ǀ she reunishi im. mn. m, inu nesrezhnishi oſtanete presež.> dusha tiga nar reuniſhiga rod. ed. m zhloveka → reva
rimski -a prid. rimski: Pompèius Rimski im. ed. m Ceſar je bil ſvoj peld ſturil s'shlahtneh kamenu ǀ lubenſniu, kakor Pompeius Rimſki im. ed. m Ceſſar ǀ Odgouorij ner poprej en Rimiski im. ed. m Goſpud ǀ Inu Gartia Ramski im. ed. m Purgarje dial, kadar Ceſſar bil ga je ſapovedal gajshlat. Civis Romanus ſum ǀ Letu je dobru vejdla Rimska im. ed. ž Gospa Lugretia ǀ Ta vishishi Rimsha im. ed. ž Gospoda je bila prepovedala ǀ Rimsku im. ed. s krajlevuſtvu je tebi danu ǀ ga je imenoval ſynu Rimskiga rod. ed. m ſtola ǀ veliku Rimske rod. ed. ž Gospode ſò bily na ohzet povabeli ǀ ſe vojskouati zhes ſaurashnike Rimskiga rod. ed. s krajlevustva ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga rod. ed. s meſta prozh potegnil ǀ Marcus Antonius je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta Iudiusa Rimskimu daj. ed. m folku ǀ je bil odgovuril Pirrus Rimſkimu daj. ed. m Generalu Fabriciuſu ǀ leta ſe ie bil Rimski daj. ed. ž goſpodi ſameril ǀ Nezh nenuza brumnoſt, inu sakonska vera Lucrety Rimski daj. ed. ž Gospej ǀ je Rimskimu daj. ed. s Krajleſtvi Myr sadubil ǀ Ceſſar Auguſtus vus Rimski tož. ed. m folk je en dan goſtil ǀ kakor je S. Paulinus sahualil eniga Rimskiga tož. ed. m ži. Gospuda Alexiuſa is imenam ǀ en dan je bil povabil Rimsko tož. ed. ž Goſpodo v'gostje ǀ veliku lejt je branil Rimsku tož. ed. s meſtu pred tem ſaurashnikam Franzoſam ǀ Je regeral Rimſku tož. ed. s krajleuſtvu Claudius Ceſſar ǀ En Angel ſe taiſtimu folku na Rimskim mest. ed. m Gradi prikashe ǀ Ta ſteber prezej ſam od ſebe ſazhne ſe ulezhi po cellem Rimskem mest. ed. s meſtam pruti tej vodi Tiberis imenovani ǀ njegou ozha Cicero je shelel, de bi ſyn pred Rimsko or. ed. ž Gospodo enu lepù govorjene naprei perneſel ǀ kadar Antoninus, inu Brutus Rimska im. dv. m Firshta na semli ſta ſe vojskovala ǀ Rimski im. mn. m Gospodizhizhi ſo ny na shlushbo ſtregli ǀ nekadaj Rimſki im. mn. m Purgarij velik vrshoh ſo imeli veſseliti ſe ǀ jeſt ſpumnim kaj te ſtare Rimske im. mn. ž hiſtorje pravio ǀ katiro Ceſſar Cajus Caligula je bil Rimskim daj. mn. Purgariom dall ǀ Ceſſar Numa Pompilius je bil vſe Rimske tož. mn. m purgarje v' goſtie povabil ǀ de bi ſe ſamimu Papeshu ſpovedal, inu vſe Rimske tož. mn. ž Cerkvi obijskal ǀ berem v' Rimskih mest. mn. hiſtoriah ǀ nemorem ſamauzhat, kar ſim v'Rimiſkih mest. mn. hiſteriah bral ǀ S'Rimskimi or. mn. sholnerij ſo bilij shli Christuſa loviti → Rim
rodoviten -tna prid. rodoviten, ploden: nijva je rodovitna im. ed. ž ǀ S'kuſi poſt Anna ie bila radovitna im. ed. ž ratala, inu s. Preroka Samuela porodila ǀ kadar je nerodovitnu lejtu, ſe toshio zhes bushtvu; kadar je rodovitnu im. ed. s ſe toshio de nej obeniga dobizhika ǀ ſeme Boshje beſſede, de ſi lih je nuznu, mozhnu, inu radovitnu im. ed. s ǀ Taista je ſturila rodovitno tož. ed. ž deshelo teh vernih ǀ S. Patrizu ſe perporozhite, de radouitno tož. ed. ž semlo vam ſturj ǀ on ſturj radovitno tož. ed. ž semlo ǀ to semlo rodovitnu tož. ed. ž sturij ǀ od tot moij grunti ſò taku dobru rodovitni im. mn. m ǀ Kaj bi imeli ſturiti de bi nyh nyve rodovitne im. mn. ž ratale ǀ Nej zhudu tedaj de nej ſo vezh taku rodovitna im. mn. s lejta, kakor ſo nekadaj bila primer.> enu lejtu je neradoutna semla, tu drugu pak je radovitnishi im. ed. ž ǀ Lia je bila radovitnishi im. ed. ž ǀ Gdu tedaj ſe bó mogal rezhi, de je na ſvejtu radvitnishi im. ed. ž, inu vuzhenishi, inu vekshi kakor Sveta Catharina ǀ Bug pak vekshi, jnu radovitnishi tož. ed. ž deshelo njemu poverne
roka -e ž 1. roka: kar nyh roka im. ed. ſe je doteknila, ty drugi nej ſo ſmeli ſe dotekniti ǀ Bogu krono s'glave, ſcepter is roke rod. ed. vsame, inu hudizha krona ǀ Mezh pres ene rokè rod. ed. nemore vſekat ǀ terplejne, ſupernoſt, inu krish pride s'roke rod. ed. vaſiga vſmilenega Ozheta Nebeskiga ǀ kadar roko tož. ed. k'shpeglu ſtegne, letu tudi shpegal sturj ǀ Se tebi odklajna, rokò tož. ed. Kusuje, u'serzi pak sheli tuojo ſmert ǀ ſcepter v'roko tož. ed. mu dadò ǀ eno rano ſi ſturita na roKi mest. ed. ǀ ſo dershali v'roki mest. ed. ta nagi, inu kryvavi mezh ǀ ta obluba je naroKi +mest. ed. samerKana ǀ nihdar is ſvojo roko or. ed. nej so krij teh ſaurashnikou prelili ǀ s'ſvojo mogozhno rokò or. ed. ǀ karkuli s'rokò or. ed. je doteknil vſe zhiſtu je slatu ratalu ǀ Sazhne ardezhe slate s' obedvema rokama or. dv. grabit ǀ naſha s: vera je perglihana Orglam, katerem nej sadosti de mejhi pishajo, temuzh terbej tudi de roke im. mn. bijeio ǀ Kakor ſo taiste S. rokè im. mn. polne nebeſhke slatkusti ǀ s' dellam ſvojh rok rod. mn. shivè ǀ vſy vashi andli ſrezhnu vam ſo od rok rod. mn. shli ǀ je dershal enu piſſmu, kateru Papesh is rok rod. mn. vſame ǀ Dagon bi ne bil glave, inu rouk rod. mn. ſi polomil ǀ je vſe ſrezhnu od rauk rod. mn. shlu ǀ David je leto lepo zhednoſt imel, de vſe je s'rauk rod. mn. Boshijh vſel ǀ tem koſzom je bila s'rok rod. mn. sbila taisto poſodo ǀ imamo s'rouk rod. mn. Boshijh vſeti ǀ Mosh po ſili otroKa s'rauKij rod. mn. sdere ǀ ſuoje s: roke tož. mn., inu suoje s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish ǀ je bil sapovedal enimu glavo, rokè tož. mn., inu nogè odſekat ǀ temu bolnimu Boshjo Martro v'roke tož. mn. da ǀ nej hotel v'rouke tož. mn. ſvoijh puntarju paſti ǀ Kadar v'rokhe tož. mn. ym pride ena debela tiza ǀ je hotel v' spumladi na nogah, inu na rokah mest. mn. s' debelimi shibli preboden biti ǀ Po rokoh mest. mn. ǀ je preſelzo v'rokah mest. mn. dershal ǀ s' eno paſtirskoſtirsko palzo urokah +mest. mn. ǀ s' rokami or. mn. jo shokajo, ali gramlaio ǀ s'respetèmy rokamy or. mn. te greshne dushe zhaka ǀ s' krivavimi, inu umasanimi rokamij or. mn. bi vaſs hotu objeti ǀ Ieſt tipam s'rokamij or. mn. ǀ de ſi lih je dellal s'rokamy or. mn. 2. stran: Verſite mresho na deſno roko tož. ed.
sablja -e ž sablja: hitru ſdere ſvojo ſablo tož. ed., inu enemu sholnerju uhù odſeka ǀ Spomnite na groſo katera je bila obshla Isaka, kadar je vidil, de niegou Ozha s' nago ſablo or. ed. je nad nym ſtal ǀ kadar bi ti vidil, de edn s' eno shpago perveſan bi viſſil nad eno gorezho apnenizo, ter edn s' nago sablo or. ed. bi mahnil ǀ sazhne s'perstam na pukshe, pishtole, inu sable tož. mn. kasat ← vzhslovan. ← turš., prim. kirgiško sapy ‛sablja’, turš. sap ‛ročaj meča’
se1 sebe zaim. se: Bug ſam od ſebe rod. je bil h'njemu poslal ſvojga Preroka Natana ǀ sid ſam od sebe rod. ſe podere ǀ kosho s'ſebe rod. terga de eni aderti ouzhizi je podoben ǀ ſam ſebi daj. pres pumozhi Boshje pomagat nemore ǀ sdaj vſe ludy vabi k' sebi daj. ǀ proſsish de bi tebe k'ſebi daj. perpuſtil ǀ Ona ſazhne lepu pejti, inu yh vabit h'ſebi daj. ǀ je to nasramno sheno k'sebi daj. vabu ǀ nam je ſapovedal skuſi taiſte si daj. ſadobiti gnado Boshjo ǀ suoje s: noge ſi daj. je pustil perbiti na Chrish ǀ Bonifacius ſj daj. pusti ta restajeni sviniz v'usta liti ǀ Sam ſebe tož. sapele kateri poprej suojga Gospuda reshali ǀ on tebe shtima tulikain kakor ſam sebe tož. ǀ neſte gobe katere vſo tinto vſebe +tož. potegneio ǀ vſe kar lejpiga imà na ſe tož. poſtavi ǀ vſe try pred ſe tož. poklizhe ǀ blagu ſo sa ſe tož. ohranili ǀ dolge teh vboſih je naſe +tož. vſela ǀ Gospodar nimà li ſam ſaſſe +tož. skerbejti ǀ jeſt skerbim ſam ſabe +tož., inu sa mojo hisho, nej vſakateri sa ſebe +tož. skerbj, inu sa te ſvoje (III, 529) ǀ kadar eden ſe gleda v'shpegli ſe vidi kakor je ſam na ſebi mest. ǀ leta novu rojena Diviza je v'ſebi mest. imela vſe s. zhednosti ǀ Vy moshje ſodite ſamy poſebi +mest. ǀ verujesh de strup vſebi +mest. ima ǀ kakor ena gorezha ſtrela, katera bo vſe pred ſabo or. poshgala, inu konzhala ǀ Tize katere po luffti lejtajo, inu vener obeniga potta ſa ſabò or. nepuſtè ǀ Kamarkuli je shal sa Sabo or. je jo puſtil pelati ǀ s'ſabo or. je noſsila eniga ſtrupeniga gada ǀ ſi ſabo or. perneſe gnado Boshjo ǀ kadar pred ſobo or. ed. vidi miſo polno slatkijh shpijsh ǀ leta ſa ſabor or. ed. je bil en takershen ſmrad puſtil Zapis ſabe je treba najverjetneje razumeti kot tiskarsko napako namesto sa ſebe.
sejati -jem nedov. sejati: Adam je bil ta ner pervi, katiri je bil ſazhel ſemlo koppat, inu ſeiat nedol. shitu ǀ ſe pofliſsa dellat, koppat, orat, inu seiat nedol. ǀ velik greh je pohujshane dati, inu v' mej pshenizo teh nedolshneh, lulko tiga greha ſejati nedol. ǀ ſe pergliha enimu ſejauzu, katiri je shal dobru shitu ſeiat namen. ǀ kulikain terpi kadar orje, ſeje 3. ed., inu shajnie ǀ ta kateri ſeje 3. ed., leta tudi shajnie ǀ temuzh ſeie 3. ed. ſaurashtvu, inu poboj ǀ My fliſſik ob ſvojm zhaſſu dellamo, ſejemo 1. mn., ſe pomujamo ǀ nezh neperſſainete, de ſi lih ſeiete 2. mn. ǀ Sabſtoin Pridigarij ſejete 2. mn. ſeme boſhje beſsede ǀ one neſejejo +3. mn., neshajneio ǀ nej ſi li ti dobru ſeme ſejal del. ed. m na tvojo nyvo ǀ Seranus kadar je ſvojo nyvo ſial del. ed. m, sa Purgar Maſtra je bil isvolen ǀ je oral, koppal, inu ſyal del. ed. m ǀ ſo na mejſti njega orali, ſiali del. mn. m, inu nyve obdelali
sežgati -žgem dov. sežgati, zažgati: Ta Kateri hozhe druge ſeshgati nedol., ſam sgorij ǀ utarcus piſhe de nekadaj je bila navada taiſta kulla seshgati nedol. na katerem Shenin je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj dum ǀ Kadar je bil saſhlishal de je noſezhà, inu je bil sapovedal de jo imajo shivo ſeſsgati nedol. ǀ iesni tagotni ludje ſe samorio perglihat eni gorezhi pezhi, katera je vſa gorezha, kakor di bi hotela ta kruh ſeshgat nedol. ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi nej bulshi arznie, Kakor taisto Kazho prezej seſgati nedol., inu nje pepel na rano poſtaviti ǀ ogin is nebeſſ bo prishal nyh trupla na semli ſeshgati namen. ǀ s'kusi to ſonzhno gorkuto tu gnesdu ſe vuname, njo seshge 3. ed. v'pepel perpravi ǀ ogniu ſapovedat de ſeshge 3. ed. te katere Jeſt hozhem ǀ taisti ogin njo ſeſhge 3. ed. ǀ v'ta Silnu velik ogin ſo bily versheni, kateri vſe te druge je ſeshgal del. ed. m ǀ skusi, inu skusi je bil njemu roko ſeſsgal del. ed. m ǀ Machrobery pak ſò tu mertvu truplu ſeshgali del. mn. m ǀ Purgarij ſo bilij njega noter saperli, inu shiviga Seshgali del. mn. m ǀ ſo bily en velik ogin sanetili, de bi no seſhjgali del. mn. m ǀ ſo vſe ſishgali del. mn. m sežgati se zažgati se: kakor ſmert te Tize Phœnix, katera ſe ſama ſeſgje 3. ed. Upoštevajoč dejstvo, da se nenaglašena predpona za- včasih piše s se- ali ſe-, spadajo nekateri zgledi morda k → zažgati.
skrbeti -im nedov. skrbeti: Mosh, inu shena obodua imata ſa hishno potrebo skerbeti nedol. ǀ tudi vy imate vuzhiti, inu skerbejti nedol. sa otroke od Boga vam dane ǀ s'eno malo rèzh tulikain bi ſe imelu skerbèti nedol. ǀ ſi tudi dolshna skarbèti nedol. de tuoy otrozhi, inu poſly brumnu shive ǀ Satu nemate ſkèrbeti nedol. ǀ veliku vezh imeli skarbeti nedol. sa dusho ǀ pustite li meni skarbejti nedol. ǀ imamo ſe fliſſat, mujat, inu skerbeiti nedol. ǀ sa isvelizhejne vashim mlajshim shkerbeti nedol. ǀ je sapovedal ſvoim bratom Duhounim, de nemajo skerbiti nedol. sa te posvetne rizhy ǀ jeſt skerbim 1. ed. ſam ſabe, inu sa mojo hisho ǀ Ieſt nuzh, inu dan sKarbim 1. ed., inu ſe trudem ǀ tulikain skerbish 2. ed. sa tu posvejtnu, de cilu sa tu nebeshku poſabish ǀ Vezh skarbish 2. ed. de bi ſe nesmotil kadar s'enem zhlovekam govorish ǀ shivina vezh skerbi 3. ed. sa ſvoj porod, kakor vy sa vashe otroke ǀ ſe fliſsa, ſe muia, skarbi 3. ed., inu vezhkrat v'nevarnost ſe poda ǀ nej vſakateri sa ſebe skerbj 3. ed. ǀ kadar bi uni kupz tulikain skerbel sa Nebu, kulikain skarbij 3. ed. sa dobizhik ǀ obeden ble nezzhuje, inu neskerby +3. ed. ǀ ty neverni Ajdje ſo diali, de Bug neskerbi +3. ed., inu nesmisli na lete semelske rezhy ǀ stukrat vezh skarbimo 1. mn. sa telu kakor sa dusho ǀ veliku vezh lubite, inu skarbite 2. mn. sa vasho dusho, kakor sa vashe telu ǀ cilu neskerbite +2. mn. aku snaio pravu ſnaminie S: Chrisha ſturiti ǀ Neſrezhni pak ſo taisti ſtarishi, kateri ne skerbè 3. mn., inu ſe nepofliſsaio ſvoje otroke vuzhiti ſtrah Boshij ǀ ty ſtarishi vezh skarbè 3. mn., de ena lodriza vina, en mernik shita ym poslu negrè, kakor de bi nyh ſyn, alj hzhi poslu na shli ǀ je rejſs, de vezh nekateri sherbe 3. mn. sa ſvoje tize, katere v'fulaushi imaio, kakor sa ſvoje otroke ǀ vezh shkarbè 3. mn. sa telu, kakor pak sa dusho ǀ kateri sa drugu neskarbè +3. mn., ampak de bi veliku blaga ſvoym otrokom sapustili ǀ gledaj, inu skerbi vel. 2. ed., de nebò obeniga pomankajna imela ǀ ſa dusho, sa dusho skarbite vel. 2. mn. N: N: katera do vekoma imà v'Nebeſhkim krajleustvi prebivat ǀ odprite vſhe enkrat vaſhe ozhij, inu skerbite vel. 2. mn. ble sa vasho dusho ǀ kadar bi uni kupz tulikain skerbel del. ed. m sa Nebu, kulikain skarbij sa dobizhik ǀ vezh je skarbel del. ed. m de bi Bogu shlushili ǀ on je molil, inu sa isvelizhejne ſvoje dushe skerbil del. ed. m ǀ zhe vſamem kmeta bo vezh sherbil del. ed. m ſa voli, inu kraue, kakor ſa sheno ǀ de bi neskerbil +del. ed. m sa pokoppalszhe ſvojga Ozheta ǀ moja luba Matti je skerbela del. ed. ž sa isvelizhejne moje dushe ǀ kaj h' temu pravite vy dua Sveta Jogra? katera ſama od ſebe nejſta nezh marala, inu skerbela del. dv. m ǀ Vij pak ſte li skerbeli del. mn. m sa vaſhe truplu ǀ taku majhinu ſo sa nyh isvelizhejne skarbeli del. mn. m ǀ je bil te shenske Perſone taku oſlepil, de vekshi tall nyh nej po drugem ſo skerbele del. mn. ž ampak lepotizhit ſuoie oblizhe, zartlati ſvoie meſſu, inu ſuoy shivot
sladko prisl. 1. sladko: kar je bilu grenku nam pride slatku 2. prijetno: Koku tedaj je mogla ta Neveſta taku slatku saſpati ǀ kakor ta belli, inu zhisti labut, kateri prèd ſvoio ſmertio taku slatku poje ǀ slatku nemorio jeſti, inu pyti, Kadar taisti dan obeniga nej ſo ogolufali ǀ G: Bug poshle eno tizhizo, katera ſilnu slatku je pejla ǀ kadar drugi dan ſo imeli ſodit, inu rihtat Petra, on je ſlatku ſpal primer.> meni ſe sdy, de na roſhizah leſhim, veliku ſlatkejshj Eliogabulus krajl je leshal na gartroshah
slednjikrat prisl. vsakič: ſledni krat kadar je shtrajfinga pershla je poſlal Mojſeſſa klizat (V, 49) ǀ ſlednikrat Kadar en velik greh je povedal v'ſpovednika je pogledal (V, 58)
slep -a prid. slep: zhe ſobè tebe bolè, te ne boli roka, zhe ſi gluh, nej ſi slep im. ed. m ǀ Balam je bil ſlep im. ed. m ǀ v'Kratkim zhaſsu bosh nah, ſlejp im. ed. m, inu reven, od vſhih ſapushen ǀ kakor unimu kateri je sleip im. ed. m ǀ kakor ſe je bil sadarshal uni slepi im. ed. m dol. zhlovek ǀ Vni ſlepi im. ed. m dol. zhlovik ǀ ſe je slepa im. ed. ž, inu gluha delala ǀ Oh ti neſrezhna, inu ſlepa im. ed. ž Afrodiſia ǀ Chriſtus je bil natla plunil, blatu ſturil, na ozheſſa temu od materniga teleſſa slepimu daj. ed. m zhloveku poſtavil, inu pogled dal ǀ tiga slepiga tož. ed. m ži. Longina je bil resfetil na dushi ǀ eniga ſlepiga tož. ed. m ži. zhloveka je bil s'blatam oſdravil ǀ je bil venem borshti neshal eniga sleipiga tož. ed. m ži. petleria ǀ od ſrezhe, katero malaio slepo tož. ed. ž ǀ Kakor Rabecca ie bila sturila s'tem slepim or. ed. m Iſakam ǀ ty slepi im. mn. m so vidli, ty gluhi ſo shlishali ǀ Vni ſlepij im. mn. m ſamij ſo sa Christuſam tekli ǀ kadar rajsha cillu ti ſlepi im. mn. m sa nijm tekò ǀ njegovi mladi ſlepy im. mn. m ſe porodè ǀ mij do teh mal ſmò bily slepij im. mn. m ǀ Kakor de bi bily ſlèpy im. mn. m ǀ gremo slèpi im. mn. m, inu Chriſtus nam bo naſhe ozheſsa odperl ǀ On je veliku gobovijh ozhiſtil, vodenizhnyh, merselzhnyh, krulovyh, slepyh rod. mn., mutaſtyh, s'boshem shlakam udarjenyh oſdravil ǀ Tem slepem daj. mn. pogled dà, de nihdar neſajdeio ǀ On je vſel prozh te nagnusne rane tem gobaſtom, ſlepom daj. mn. to temmò ǀ s'ſlinamij ie tem ſlepom daj. mn. pogled povernil ǀ ima vun pojti po gaſſah, inu zeſtah, po nyvah, inu borshtah vkupaj klizat, inu perſilit te slepe tož. mn. m, inu gluhe, inu hrome ǀ kadar vidio ſvoje otroke bolne, krulave, gluhe, ſlepe tož. mn. m, mutaste, inu preproste ǀ de bi nam nashe temne, inu slepè tož. mn. ž ozhij reſvetil
smejati se -am se/-ejem se nedov. smejati se: Aku hozhete ſe pogovariat, ſe ſmejati nedol., inu norzhie tribat ǀ Liſiza ſe sazhne ſmeiati nedol. ǀ sdaj je zhaſs ſe jokat, nikar ſmejat nedol. ǀ ſe ſazhna ſmeiat nedol. shpot dellat ǀ negremo ſe jokat, ampak ſe ſmejat nedol. ǀ v' Zirkvah ſe potſtopio preusetnu govorit, ſmeati nedol., okuli oſerat ǀ ſe ſazhneo v' njega ſmiati nedol. ǀ Cerku nej ſa tu sydana de bi kjekaj hodili ſe ſmeiat namen., pogovariat ǀ ſe she ſmeiash 2. ed., inu veſſelish ǀ kadar eden tuojga pſa vudari, ſe ſmejash 2. ed. ǀ temu ſe ſmejesh 2. ed., s'krijvash v'ſijh vishah tuoj greh ǀ Pred Goſpudam semle, inu Nebeſs bomo raitingo daiali, inu she ti ſe ſmeiesh 2. ed. ǀ vſe kar je shiviga, taku rekozh ſe ſmeia 3. ed., inu troshta ǀ zhe ſe ſmeja 3. ed., taku tudi shpegal ſe pruti ſmeja 3. ed. ǀ sdrashbe della v' ſoſeski, ter ſe smeja 3. ed. ǀ Se v'tebe s'ustimi ſmeje 3. ed., ali Kadar bi bilu mogozha s'ozhmij bi tebe prestrelil ǀ pred Samo S: Troyzo, inu vſo drushbo Nebeſhko ſe ſmeiate 2. mn., shfazate okuli ſe oserate ǀ vasha dusha je Boga sgubila, k'temu ſe she ſmejate 2. mn. ǀ pod masho skuppai govorio, marmraio, ſmejeio 3. mn., pò Cerkui oſeraio ǀ pod S. Maſho ſe ſmejeio 3. mn. ǀ Angeli ſe ſmejejo 3. mn. ǀ ſmeiaiteſe vel. 2. mn. kulikajn hozhete ǀ je vidil eniga mladiga, de ſe je ſmeial del. ed. m, inu lushten bil ǀ cell dan je po oshtariah hodel fable poshlushal, inu pravil, fatal, inu ſe ſmejal del. ed. m ǀ yszhe Arzata, de bi shnym ſe jegral, ſmeial del. ed. m inu troshtal, de nebò umerl ǀ Nihdar ne bo shlishat de bi en turk v'ſvoj Moshkey ſe smeiel del. ed. m ǀ on pak ſe je h' timu ſmial del. ed. m ǀ na vaſs glaſs ſe je ſmejala del. ed. ž ǀ sdaj veniga, sdaj v'tiga drugiga ſe je ſmeiala del. ed. ž, inu ſvoie nage bele perſij kasala ǀ nihdar ſe nej ſmiala del. ed. ž ǀ pred nym bi ſe ſmeiali del. mn. m, inu quantali ǀ hudizhi ſo po ny skakali, inu ſe ſmejali del. mn. m ǀ Ludje ſe ſo njemu ſmiali del. mn. m ǀ nekatere bi ſe ſmeiale del. mn. ž
soditi -im nedov. 1. soditi: drugi dan ſo imeli ſodit nedol., inu rihtat Petra ǀ Nehaite vy Sodniki taku krivizhnu praude ſoditi nedol. ǀ ſa tiga urshoha volo bo prishal ſvejt na taiſti dan ſodit namen. ǀ ta maihini shakelzh pak je greh tiga miniha, Kateri jest gledam ſodim 1. ed. ǀ Svetniki vedó koku oſtru ſodi 3. ed. ta praviza Boshia ǀ vidimo de ſodio 3. mn. ty Rasbojni Judje Rihterja Nebeskiga ǀ vezhi del Rihtarju, inu beſsedniku, neſodio +3. mn. te praude Kakor Ty Vuzheniki sapovedo ǀ je bil S. Valentina zhes dal Calfurniusu, de bi on ga ſodil del. ed. m ǀ v'preshushtvi je bila sapopadena, inu pred Christuſa perpelana, de bi jo sodil del. ed. m ǀ Kadar ſo vukupaj ſydeli, inu tiga greshniga ſodili del. mn. m ǀ nej ſo popravizi sodili del. mn. m 2. presojati: Ieſt sdaj n'hozhem ſodit nedol. aku v' mej tima duema je modreſhi ǀ taku vam bo preshla vola druge hudu ſoditi nedol. ǀ sa tiga volo jeſt pravim, de nimate hudu ſoditj nedol., dokler misly tiga zhloveka nemorite sgruntat ǀ My negremo molit, ampak sfazat, marmrat, inu druge ſodit namen., inu opraulat ǀ Pater jeſt huala Bogu ne ſodim 1. ed. hudu, ampak kadar shlishim od drugih ludy pravit, taku nemorem falit ǀ aku ti taiſte ſodish 2. ed., de kai nesramniga govorita, inu andlata ǀ druge hudu ſodi 3. ed. kakor uni preusetni Fariseu ǀ Vidite, inu ſodite 2. mn. lete, kateri prelomio to poſvejtno navado ǀ Ne ſodi vel. 2. ed. de ſi lih shlishish, de ſi lih shrai garmi po celli desheli ǀ pohleunu proſſim nikar mene neſodi +vel. 2. ed. po moj ſanikornoſti ǀ Sodite vel. 2. mn. ſamy ſebe ǀ Sdaj ſodite vel. 2. mn. vy pametni ludje ali nej ſim ſturil mojmu vinogradu vſe kar ſim sposnal, de je njemu nuznu, inu patrebnu ǀ Neſodite +vel. 2. mn., taku tudi vy nebote ſojeni ǀ li druge ſodio 3. mn., gledajo, inu na nyh djania shpegaio ǀ je Sodil del. ed. m, inu gledal na grehe ſvojga blishniga ǀ vſy ſo tebe ſodili del. mn. m de bosh fardaman ǀ nei sadoſti vaſs sdershati, de bi hudu neſodili +del. mn. m ǀ Krivo ſodbo ſte tudi vy shene ſturile zhes taiſto mlado vduvo, dokler ſame po ſebi ſte toiſto ſodile del. mn. ž 3. meniti: de bi nebili nagneni hudu ſodit nedol., inu miſlit od ſvoiga blishniga ǀ gdu hozhe kaj dobriga ſodit nedol., ali mislit od ene takorshne ǀ jeſt n' hozhem hudu sodit nedol. ǀ Prezej ſodish 2. ed., de hlapz, ali dekla, ta, ali uni je tebi vſel ǀ Joſve ſe preſtrashi, misly, inu ſodi 3. ed. de ta shrai pomeni de mei folkam je boj ǀ zhlovek rajshi hudu ſodi 3. ed., inu misli, kakor pak dobru ǀ En norzh ſodi 3. ed., de vſy ti drugi ſo norzy ǀ ſodji 3. ed. de njegou blishni je kaj hudiga ſturil ǀ vener sa gvishnu neſodi +3. ed., ampak misli morebiti, de je drugazhi kakor ſe meni sdi ǀ kaj tedaj ſodite 2. mn. od lete vduve ǀ kir raishi ſodio 3. mn. hudu, kakor dobru od ſvojga blishniga ǀ je ſodil del. ed. m, de je pyana ǀ od kot tedaj je prishlu, de taku supernu ſta dua Gospuda ſodila del. dv. m ǀ takrat ſo ſodili del. mn. m, de mati je nedolshna
sosed -a m sosed: ſoſed im. ed. ſe je zhudil ǀ Ti Purgar ſi en dober ſosed im. ed. ǀ je bil en njegou ſoſſed im. ed. eno praudo obudil ǀ nej ſte imeli ſoſeda rod. ed., ali bliſhniga de bi ga nebili reshalili ǀ gre k' ſvojmu ſoſedu daj. ed. ǀ on pak je bil ſoſeda tož. ed. podvuzhil ner poprej Bogu shlushit ǀ ſmo sgubili eniga taku dobriga Gospuda, Vſmileniga Soſſeda tož. ed., inu pravizhniga Oblaſtnika ǀ vſe skuſi tauzheio inu pilio, de cilu ſoſedje im. mn. spati nemorio ǀ kadar ſo njè Soſedie im. mn., inu perrojniki Shlishali ǀ kadar ſoſſedje im. mn. vidio, de Mosh je veſſel ǀ O vy nasha luba shlahta, dobri priateli, inu ſveiſti ſoſſedie im. mn. ǀ Kaj pravite Soſſedje im. mn. ǀ vy moj SoSedy im. mn. namesti tiga de bi pokuro sazheli dellat ǀ Shkoda velika tem domazhem, ſoſſedam daj. mn., Duhounem, petleriom ǀ shtrajfinge katire G. Bug je bil sklenil poslati zhes njegove greshne ſoſede tož. mn.
spektakel -kla m prizor: Seſtra tega Krajla Kadar je ta strashni spectakil tož. ed. vidla is imenam Cusaroduta ſilnu je shaluala ǀ Ah kaj bi bila rekla, ali sazhela MARIA Diviza, kadar bi bila vidila ta shaloſtni ſpectakil tož. ed. ǀ So shli gledat ta shaloſtni ſpektakil tož. ed. ǀ en taku ſtrashan Spectakel tož. ed. nej mogal vidit, ſa tigo volo ſam ſebe s'ſtrupam je bil umuril ǀ ta reuna shena, videozh, ta ſtrashni ſpektakel tož. ed. od ſhaloſti, inu ſtraha je bila tudi umerla ← lat. spectāculum ‛prizor, pogled, gledališče’; → špektakel
spodobiti se -i se nedov. spodobiti se: aku ti neshivish Kakor ſe ſpodobi 3. ed. enimu zhloveku ǀ kadar bi vſaketeri v'ſvojm ſtanu shivil kakor ſe spodobi 3. ed. ǀ Bug vam ſapovej shiveti kakor ſe ſrajma, inu ſpodabi 3. ed. kershenikom ǀ ſe nespodobi +3. ed. ozhitnu pred folkam govorit, vuzhiti, inu diſputerat ǀ Se neſpodobi +3. ed. de bi jeſt tvoj Syn odpovedal tebi moja Mati, karkuli bosh proſſila ǀ tebi ſe nespodobio +3. mn. takorshni gvanti, kakor yh noshish ǀ bi ſe dobru ſpodobilu del. ed. s, de bi ti nas dvejh, inu nashiga Pater Bernarda h' koſſili v' hisho tvojga Ozheta povabil ǀ ſe je ſpodoblu del. ed. s ǀ kadar je kaj rekla, de eni deklizi ſe nej spodoblu del. ed. s, tebi ſe je dobru sdelu
spovedati -vem dov. spovedati se: sakaj tedaj nespoveish +2. ed. taiſti greh, sa kateriga dobru veish ǀ tiga en exempel imamo nad Saulam, Kateri suoj greh je bil spouedal del. ed. m Samuelu ǀ variſe, de tudi tebi ſe nebode enkrat taku godilu, de bi rada pred vſem ſvetom tuoj greh ſpovedla del. ed. ž ǀ zhe bote s'tem ſgublenem ſynam vasho pregreho ſpovedali del. mn. m ǀ dokler ſo bili ſvojo pregreho spovedali del. mn. m, odpuszhaine ſo bili doſegli spovedati se spovedati se: nje vsta saperta dershij de ſe nemore spovedat nedol. ǀ ſmo dolshni vſijh nashijh grehou ſe ſpovedat nedol. ǀ nihdar ſe nej hotela ſvojh nezhistost ſpouedat nedol. ǀ sklenenu ostane deſmo dolshni popolnama vſijh nashih grehou Mashnikom ſe ſpovedati nedol. ǀ tega pak ſe je ſramuala Spevedat nedol. ǀ kadar gremo ſe spovedat namen. tem Nemeſtnikom Boshym ǀ de bi na nagih kolenah shal v' Rim ſamimu Papeshu ſe ſpovedat namen. ǀ kakor perloshnoſt imem ſe ſpovèm 1. ed. ǀ vſak Praſnik ſe ſpovejsh inu obhajash 2. ed. ǀ ſe ſpouejsh 2. ed. ǀ bres prave grevinge ſe spoveish 3. ed. ǀ vener ſe neſpovejsh +2. ed. ǀ Se ſpovej 3. ed. ta bolni, milu zhes ſvoje grehe ſe plaka ǀ gre, ſe pravu spovej 3. ed., ter gre pozhivat ǀ poshle po ſpovednika, ſe ſpovei 3. ed. ǀ en greshnik, kateri ſe spokori, sgreva, spovei 3. ed., inu gnado boshio doſeshe ǀ hudizh de li usta temu greshniku ſaperta dershij de prauv ſe neſpovej +3. ed. ǀ ta hudi nar ble ſe pofliſsa de temu greshnimu zhloveku vsta ſapre de ſe pravu neſpovei +3. ed. ǀ de li pravu ſe ſpovemo 1. mn. ǀ kadar ſe ſpovedate 2. mn. ǀ de ſe prau neſpoveste +2. mn. ǀ de ſi lih vſak mesiz ſe ſpovedo 3. mn. ǀ pred Spovednikam omutè, inu popolnama ſe nespovedò +3. mn. ǀ Kateri, ſe prou vſih nijh grehou nespovedo +3. mn. ǀ ta hudizh jem urat ukupaj ſtiſne de ſe pravu neſpovedo +3. mn. ǀ Pojdi tedaj greshna bolna dusha, ſpovejſe vel. 2. ed. s' pravo grevingo vſe tvoje grehe ǀ spovedaiſe vel. 2. ed. popolnama ter bosh miloſt inu odpuszhaine dosegla ǀ ſim na levi ſtrani poſtele vidila eniga Samuriza, katiri je mene sa garlu ſtiskal, inu djal nikar ſe nespovedai +vel. 2. ed. ǀ spovejteſe vel. 2. mn. taku bote vasho pervo podobo vshaffali ǀ spovejdajteſe vel. 2. mn., aku n' hozhete tudi fardamani biti ǀ popolnama spoveiteſe vel. 2. mn. ǀ ga opomina, inu proſsi de bi ſe ſpovedal del. ed. m ǀ Bug te proſsi de bi ſe zhes tvoje grehe sgreval, inu spovedal del. ed. m ǀ taiste nezhistosti ſe nej ſpovedala del. ed. ž ǀ vſak torek andohtliu ſe je spovedala del. ed. ž, inu obhajala ǀ aku ſe nebote zhistu ſpovedali del. mn. m, sagvishnu bodete fardamani ǀ de bi ſe spovedali del. mn. m, inu Svete pusledne Sacramente pryeli ǀ vſe vaſhe grehe zhiſtu ſe bote ſpovedale del. mn. ž ǀ ſo ſe pak spovedale del. mn. ž, inu sgreuale Etimološko upravičeno bi bilo treba nastaviti izpovedati.
spravljati -am nedov. spravljati, zbirati: drusiga ne mislite ampak per fas et nefas blagu spraulat nedol. ǀ katera ne shpara temuzh ſadeua, katera neſpraula +3. ed., temuzh reſtreſsa ǀ Mreulinzi po lejti ſi ſpraulaio 3. mn. shpisho sa ſimo ǀ Ony ſo, katiri vashe shaze spraulaio 3. mn. v' nebeſſa ǀ Pogledajte tice pod Nebom, sakaj one neſejejo, neshajneio, inu nespraulajo +3. mn. ǀ tize pak de ſi lih neſejejo, neshajnejo, inu neſpraulejo +3. mn. ǀ gdu bi bogatim blagu is tiga Svejta v' nebeſſa ſpraulal del. ed. m, kadar bi nebilu petlariou ǀ de bi vy bil v' nebeſſih ſi spraulal del. ed. m blagu skuſi Svete almoshne vkup(aj) spravljati zbirati: vſe njega shivozhe dny drugiga nei miſlil, ampak li blagu per fas, & nefas vkup ſpraulat nedol. ǀ Eden nuzh, inu dan blagu vkupaj ſpraula 3. ed. ǀ blagu vkupaj ſpràulate 2. mn. sa vaſhe otroke ǀ vener morem sapuſtit moje blagu, katiru ſim taku teshku vkupai ſpraulal del. ed. m ǀ ſi vſem fliſſam je vkupaj spraulal del. ed. m, inu perpraulal te potrebne rezhy h' temu zimpru ǀ Rachael pak, kadar je ſuoje blagu vkup ſpraulala del. ed. ž, je bila tudi te slate, inu ſrebrne malike, ali Bogove vſela
srce -a s 1. srce kot organ: niega Serce im. ed., per Boshij Martri, pred Katero je vſelej molil, je viſilu ǀ taisti mertvi nijma v'ſvoim trupli ſerza rod. ed., temuzh de ga bodo nashli per njega shazu ǀ kry s'ſerza rod. ed. je bila ſtekla ǀ Tityus pak je per eni skali pervesan, inu ſerze tož. ed., inu jetra orli vſe skusi targajo ǀ v'glavo udarit, shivot ranit, inu ſerze tož. ed. preboſti ǀ pokrije glavo s'shelesno kappo, ſerze tož. ed. s' shelesno Ioppo ǀ sakaj neuſamesh en mezh inu ſerce tož. ed. ſi neprebodesh ǀ v'shrinij najdejo ſerce tož. ed. leshati, per denariah ǀ ga odpreio, ali serce tož. ed. nenaideio 2. srce kot središče čustev in misli: moje ſerze im. ed. ſe v'meni joka ǀ ſerce im. ed. je taistu meistu, v' Katerem ozhij, inu sheliè Boshie ſe ustonovè ǀ moje serze im. ed. resveſeli ǀ od veliziga shelja Serce im. ed. mu je hotelu ſe vtergat ǀ vij bodete moja Nevesta, inu firshtina, inu Gospa mojga ſerza rod. ed., inu blaga ǀ pride s'tuojga negnusniga, inu nezhistiga serza rod. ed. ǀ Mashnika, inu Spovednika ſi is ſarza rod. ed. proſſil, de bi tebe podvuzhil ǀ s'ſerza rod. ed. ſe G: Bogu perporozhit ǀ s'serza rod. ed. odpusti ǀ boshia beſſeda skuſi vsheſſa gre k' ſerzu daj. ed. ǀ Kadar prau lete beſſede poshlusha, inu h' ſerzù daj. ed. puſti ǀ leto riſnizo ſi neperpuste k'ſerzu daj. ed. ǀ nam K'serzu daj. ed. govorij ǀ ſerze tož. ed. imate neuſmilenishi, kakor ta nepametna shivina ǀ po nozhi je bila prishla s'ogniom te nezhistosti vſhgati njega zhistu ſerze tož. ed. ǀ da bi te beſſede vaſhe ſerzè tož. ed. omezhile ǀ Hudizh je bil Iudeſu Iskariotu leto hudo miſsu v' glavo, inu v' ſerze tož. ed. poſtavil ǀ v'taki vishi bo omezhil tu terdu neuſmilenu ſerce tož. ed. teh Iudou ǀ ſvoje ſerce tož. ed. je imel per denaru ǀ tu shlahtu, inu kraftnu vinu, kateru resveſseli zhlovesku serze tož. ed. ǀ ſe imamo pofliſsat zhistu serze tož. ed. imejti ǀ imash nerpoprei ſe pofliſsat celu tuoje serce tož. ed. niemu offrat ǀ ſerce tož. ed. nashe Bug hozhe od naſs imèti ǀ tvoje ſarze tož. ed. offrei Bogu ǀ v'tvojm ſerzi mest. ed. to shaloſt pozhutish ǀ Premiſli, ter rezi ſam v'tvojm Serzi mest. ed. ǀ Kai tebi pomaga tuoia dolga molitvu, zhe v' ſerci mest. ed. ſaurashtvu imash ǀ hudizh je na njega terdom ſerzu mest. ed. ſydel ǀ on je bil en mosh po serzu mest. ed. boshijm ǀ v'ſerzi mest. ed. ſe njemu ſmili ta reuni greshni zhlovik ǀ Timu Goſpudu ſe je v'ſerci mest. ed. ſmilil ta hlapez ǀ ſe je njemu v'serci mest. ed. ſmilil ǀ Se joka, inu klaguje nad tuojo shkodo, v'serzi mest. ed. pak ſe veſselij ǀ u'ſerzi mest. ed. bote rekli ǀ u'serzi mest. ed. pak sheli tuojo ſmert ǀ S. Ime Ieſus v'ſerzu mest. ed. je imel vdrukanu ǀ ſe ſpovei ali vender v'serzu mest. ed. ſauurashtvu ohrani ǀ hozhe de v'serzù mest. ed. drukaniga noſsimo ǀ Terbej s' ſerzam or. ed. molit, sakaj nej sadoſti s' vſtimi molit ampak je treba tudi ſi ſerzam or. ed. ǀ Sò s' uſtmy molili, s' ſarzam or. ed. ſo na druge rezhy mislili ǀ taiſto Sveto Kri s' pohleunem serzam or. ed. polishi ǀ gledaj de s'zhistom ſerzom or. ed. nam jo bosh offral ǀ kateri neprelomi sapuvid Boshjo ni s'djaniam, ni s'ſerzam or. ed., ni s'beſsedo ǀ kadar greshè s'slabusti nijh nature s'misljo, ali s'serzam or. ed. ǀ kolena pred Altariam perpognit, s'Serzom or. ed. pak dalezh od Boga ſe lozhit ǀ s'sercam or. ed. pak pravi ǀ vſe vaſhe shivoze dny enkrat prau s'ſerzom or. ed. nepogledate v'Nebu ǀ de bi naſha tarda ſerza im. mn. ſe omezhila ǀ aKu naſsha serza im. mn. ſo polne gnuſobe ǀ de bi jeſt imel taushent ſerz rod. mn., bi nemogal tebe sadoſti lubiti ǀ aku neodpuſtite en uſakiteri ſvojmu bratu is vashih ſerzy rod. mn. ǀ nyh smersla ſerza tož. mn. s'ogniam svoje S. lubesni vſhge ǀ S. ogniom ſvoje Seraphinske lubesni je vshgal te smersle ſarze tož. mn. teh ludy ǀ nyh tarde Serza tož. mn. nemorio omezhiti ǀ taku tudi ſtury gnada S. Duha v'nashih ſerzah mest. mn. ǀ aku v'nashyh ſerzoh mest. mn. ty grehij bodo prebivali ǀ tu kar nekadaj v'ſerzah mest. mn. taistih S. Pushauniku je bil ſturil 3. pogum, srčnost: Ali odkot taka muzh? od kot taku ſerze im. ed. ǀ nijmaio mozhij, nijmaio ſerza rod. ed., ſo ſlabi inu strashlivi hushi, kakor Otrozj ǀ ſerze tož. ed. vdoby s'tem Riſam ſe vojskovati
srečen -čna prid. srečen: Kadar ſim bil ſrezhen im. ed. m, inu bogat ǀ srezhen im. ed. m, inu Isvelizhen ſi ti ǀ ſrëzhen im. ed. m je taiſti, kateri na semli volnu preneſe bolesni, inu vbushtvu ǀ Dauid je bil taku ſrezhin im. ed. m, inu ſerzhan, de tiga groſovitniga Riſa Goliata je bil premagal ǀ O stutaushenKrat ſrezhni im. ed. m dol., veſseli, inu shegnani dan na Kateri nepade toshba Iobaua ǀ Venus je ena dobra, inu ſrezhna im. ed. ž ſvejsda ǀ srezhna im. ed. ž je nasha deshela ǀ Oh ſtutaushentkrat shrezhna im. ed. ž ura ǀ ti ſi taiſtu ſrezhnu im. ed. s gnesdu, v' katerim je pozhivala taiſta Golobiza ǀ ſturj eno Comedio od eniga ſrezhniga rod. ed. m Firshta ǀ Enu dobru jutru, inu en ſrezhen tož. ed. m sazhetik tvojga Mashtva jeſt voszhim tebi ǀ Sa ſrezhniga tož. ed. m ži. ſe je shtimal Patriark Jacob ǀ tiga Srezhniga tož. ed. m ži. je uprashal, koku on andla ǀ sa ſrezniga tož. ed. m ži. ſe shtima, kateri njega oblazhila ſe more dotekniti ǀ shelite eno taku ſrezhno tož. ed. ž minuto imeti ǀ teshku bote mogli eno taku ſrezſno tož. ed. ž mert ſturiti kakor ta brumni Lazarus ǀ je bil oblubil zhloveskimu ſpolu enu dobru, ſrezhnu tož. ed. s, myrnu, inu veſselu novu lejtu poslati ǀ sheli enu dolgu, inu srezhnu tož. ed. s shivejnie ǀ Ah Bug hotu! de bi mij bilij taku ſrezhni im. mn. m, Kakor je bila S. Catharina ſenesis ǀ Srezhni im. mn. m vy aku bote shiveli taku andohtlivu ǀ Ah ſrezni im. mn. m bi bily my Kadar bi nashe vpajne poſtavili v'takushniga Nebeſhkiga Dobrutliviga Ozheta ǀ Dobre, ſrezhne tož. mn. m, veſſele, inu vſyh troshtu Nebeſhkyh polne te sazhete S. Boshizhne prasnike od G. Boga Nem.N. proſſim, inu voszhim primer.> Gdu tedaj je ſrezhnishi im. ed. m moshke, ali shenske pershone ǀ she ſrezhnishi im. ed. ž takorshna Hzhy ǀ vy ſte ſtukrat ſrezhnishi im. mn. m, kakor ony ǀ Sa ſrezhnishi tož. mn. ž bi ſe shtimala una shenska perſona kakor Mariamnes presež.> Aman je bil ta ner bogatishi, zhaſtitishi, inu ſrezhnishi im. ed. m Firsht sa Krajlam Aſſveram
star2 -a prid. 1. star: 120. lejt je bil ſtar im. ed. m kadar ſo ga na Chrish perbili ǀ Stan teh Kupzou je en ſtar im. ed. m ſtan ǀ David je bil en star im. ed. m satopen, inu serzhan vojshak ǀ ta je en ſtari im. ed. m dol. priguvor, ali riſnizhen ǀ niegou lubi ſtari im. ed. m dol. Ozha Anchiſes ſe v' tem gorezhem meſti najde ǀ Brumen, inu pravizhen je bil ta stari im. ed. m dol. Tobias ǀ Taſtari +im. ed. m dol. slepi Tobias je shlishal eniga koshlizha v'hishi vuekat ǀ nej neveſta, ampak ena ſtara im. ed. ž ſauraſhinza krajla ǀ Agnes kumaj trinajst lejt ſtara im. ed. ž je k'martri shla ǀ je vshe enaſtara +im. ed. ž navada ob Puſti dobre vole biti ǀ Ieſt ſim en shlahtnik od ſtariga rod. ed. m, inu shlahtniga Roda ǀ tudi s'ſtariga rod. ed. m Teſtamenta ǀ offrij stariga rod. ed. m Teſtamenta ſo li bili ena ſeniza naſhiga offra ǀ berem, od ena 80. lejt ſtare rod. ed. ž shene ǀ Angel osnani Pastirjom, inu nikar temu Starimu daj. ed. m Mashniku S: Simeonu ǀ Angel Raphael ozhitnu je bil sapovedal timu ſtarimu daj. ed. m, inu mladimu Tobioſu ǀ supet njegou ſtari tož. ed. m dol. greh doperneſe ǀ je vidil ſvojga ſtariga tož. ed. m ži. ozheta vinenega nasiga leſhati ǀ ona pak to ſtaro tož. ed. ž pejſsim poye ǀ tu ſtaru tož. ed. s vſinje kateru na gnoju je leshalu taistu v'ſmerdezhi vodi ſo mozhili ǀ V' Starem mest. ed. m Teſtamenti G. Bug je bil sapovedal Mashnikom ǀ v' Starim mest. ed. m Teſtamenti ǀ letu ſe je godilu v'ſtarem mest. ed. m Teſtamenti ǀ Bug Vſigamogozhi jé bil sapovedal v'ſtarim mest. ed. m Teſtamentu ǀ kakor v'starim mest. ed. m Testamentu ǀ v'Starem mest. ed. m Teſtamentu je Bug nam hotel tu dati saſtopit ǀ Bug Vsigamogozhi je bil sapovedal v'starom mest. ed. m Teſtamenti ǀ Ieremias je molil veni ſtari mest. ed. ž ſhterni ǀ ſmò po nashi ſtari mest. ed. ž hudi navadi shiveli ǀ rekozh s' tem Starem or. ed. m Criſippam ǀ Chriſtusa s' enem ſtarem or. ed. m erdezhim plajsham ſo sakrili ǀ shnio della kakor s'enem ſtarem or. ed. m oslam ǀ ga nepokrijesh s'taistim ſtarim or. ed. m guantam, kateriga moli jedò ǀ Vitus, inu Mametes ſta li ſedem lejt ſtara im. dv. m bila ǀ Dua Stara im. dv. m Mosha ſta bila taiſto pred pravizo obtoshila ǀ ſerza duejh ſtaroh rod. dv. Rihtarjou ǀ kadar v' Hierusalem jejsdi ſtari im. mn. m, inu mladi napruti njemu gredò ǀ vni ſtari im. mn. m Philoſophi, kateri nei ſò nezh veidli od ſvetiga Piſſma ǀ uni stari im. mn. m S. Ozhaki kateri ſo to resnizo sposnali ǀ tij ſtary im. mn. m Philosophy ſo vuzhili ǀ uni Stary im. mn. m Ozhaki ſò taku bogaboyezhi bili ǀ de ſi lih ſtary im. mn. m ratajo teshku bodò mogli ob taisti uri taku ſe perpravit k'ſmerti ǀ takorshen lon od vaſs ſo ſirotize ſtare im. mn. ž dozhakale ǀ de bi ſmrad ſvojh ſtarih rod. mn. ran pregnala ǀ Nevidimo morebiti mij kuliku starih rod. mn., inu mladih, vbogijh, inu bogatijh, shenskijh, inu moshkijh perſhon sa Christuſam pojti ſe pofliſsajo v'Nebu ǀ s'ſtarih rod. mn. ſtury mlade ǀ sa novu lejtu shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom, kakor ſtarom daj. mn. ǀ zhe bote te ſtare tož. mn. ž hude navade sapuſtili 2. starodaven: tulikain lejt ſo ty ſtari im. mn. m Arzaty ſhtudierali ǀ ſe vidi veſselje v'teh stareh mest. mn. ozhakoh ǀ V' ſtarih mest. mn. hiſtoriah ſem bral primer.> jeſt ſim ſtarishi im. ed. m, kakor moja ſhena ǀ v'tem pride damu s'Pristave ta starishi im. ed. m ſijn presež.> Ta nar ſtarishi im. ed. m je ta zhaſſ, ſakaj vſe v'tem zhaſſu ſe ſgodij ǀ kaj s' ena rejzh je na ſvejtu tanarſtarishi +im. ed. ž Več zgledov, navedenih pod prvim pomenom, bi bilo mogoče uvrstiti tudi k drugemu.
stopiti -im dov. stopiti: pres oblasti mojga mosha neſmem s'hishe ſtopit nedol. ǀ vy mislite is ledig v'ſakonski ſtan ſtopit nedol. ǀ nikuli vezh is Kloshtra neſmej stopit nedol. ǀ Sapovesh timu bogabojezhimu, pravizhnimu, inu nedolshnimu zhloveku ſvejt sapuſtiti inu duhouni ſtan ſtopiti nedol. ǀ krajl ſtopi 3. ed. na pridishenzo, ter sazhne pridigvat ǀ Zhe v'Duhouni ſtan ſtopi 3. ed. jo v'Kloshter ſepreio ǀ kadar v'Ioardan stopi 3. ed. s'Nebes en glaſs ſe shliſhi ǀ kadar napridiſinzo ſtopij 3. ed. ǀ na pridishinzo ſtopy 3. ed. ǀ Jogry videozh, de ta folk je bil lazhen, ter nej imel kaj jeſti, ſtopio 3. mn. k' Chriſtuſu ǀ Stopimo vel. 1. mn. naſtran, ter puſtimo ga nej ſe perpraui k' eni dobri Sveti ſmerti ǀ Stopite vel. 2. mn. sdaj naprej vy posli, ter rezite kar vejſte od ranze vashe Gospe ǀ je bil vbejſhal eni veliki nevarnoſti na mory, ter je bil v' Malti s' zholna ſtopil del. ed. m ǀ je bil ſtopil del. ed. m v' ta Sveti Orden S. Benedicta ǀ Sveti Chryſoſtomus je ſtopel del. ed. m na pridisinzo ǀ Vy pak ſamy dobru vejste sakaj ste v'sakonski ſtan ſtopile doli stopiti pokvariti se (?): Bug dopusti, de vinu saurê, doli stopi 3. ed., ali pok de obrozhi popokaio, inu vinu po nozhi stezhe
streči -ežem nedov. streči: ony morio tem deshelskom k' miſi ſtrezhi nedol., inu glaſſe natakat ǀ ſvejſtu 33. lejt njemu ſtrejzhi nedol. ǀ Se nimaio tedai ſramovati v'ſvojm Stanu oſtati, bugat, ſtreizhi nedol., inu shlushit ſvojm Goſpodariom, inu Goſpodinam ǀ trij, inu trijdeſseti lejt sueſtumu je imela strezhi nedol. ǀ ſmò dolshni ym ſtrezhij nedol., pomagat, inu vſyh potrebah ym na pomozh priti ǀ s'pershono ny na shlushbo ſtrezi nedol. ǀ ſam Syn Boshj je bil prishal na ſemlo strezhi namen. ǀ on na shlushbo ſtreshe 3. ed. S. Joſephu ǀ ona Moshu bolnimu nuzh, inu dan ſtreshe 3. ed. ǀ ta katiri k' Mashi ſtreshe 3. ed. v' imeni tiga folka odgovorj ǀ katerim ta drushba Nebeſhka na shlushbo ſtreshè 3. ed. ǀ kar samore buga, ſtrejshe 3. ed., brani ǀ tebi na shlushbo streshe 3. ed. ǀ kakor strèshe 3. ed. ſvojmu Gospudu ǀ vashimu garlu, inu trebuhu ſtreshete 2. mn. ǀ kateri na shlushbo ſvojmu krajlu ſtresheio 3. mn. ǀ kateri te bolne obyshzheio, inu ym ſtreisheio 3. mn. ǀ kateri poshreshnoſti, inu garlu ſtreſheio 3. mn. ǀ Angeli mu ſtreshejo 3. mn. ǀ li ſvojmu trebuhu je ſtregil del. ed. m ǀ kadar bi uni Hlapez taku fliſnu G: Bogu shlushu, inu stregu del. ed. m ǀ po dnevi, inu ponozhi je taistimu na shlushbo stregal del. ed. m ǀ mu je shlushil, inu stregil del. ed. m ǀ kadar bi bili vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil +del. ed. m ǀ de bi Mary Divizi na shlusbo nestregil +del. ed. m ǀ poterpeshliva je bila Ruth, katera pohleunu je ſtregla del. ed. ž veliku lejt ſvoj tashi Noemi ǀ Je dershal dua fantizha zhedna kakor dua Angelza, de ſta k' Svetem Masham ſtregla del. dv. m ǀ ſe resèrdi zhes lete kateri mu ſo ſtregli del. mn. m ǀ Chriſtuſu v' ſvoj hishi ſo ſtregle del. mn. ž, inu vezherio dale
strela -e ž 1. puščica, strelica: Poſtojna netezhe, ampak kakor ſtrela im. ed. letj ǀ ſtrela im. ed. is rane vun pade ǀ lok, inu ſtrelo tož. ed. od ſebe vershe ǀ njegovu ſerze nedolshnu je bilu preſtrelenu s' ſtrelo or. ed. te lubesni Boshje ǀ Rajnen je s'ſtrelo or. ed. tiga paklenskiga Loviza ǀ Hujshi inu ble bodezhe ſtrele im. mn. bodeio njegou ſerze, kakor Joba, kadar ſe je toshil ǀ aku n'hozhete, de vaſhe strele im. mn. is Katerimij shelite vaſhiga blishniga ranit, nebodo ſe ſupet zhes vaſs obernile, inu ranile ǀ Kadar vidi S. Sebaſtian de je poln bodezhyh ſtrel rod. mn. ǀ Bogu ſaturnu ſo zhlovesku meſſu offruali Adonidu ſtrele tož. mn. ǀ nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy or. mn. nepolnio ǀ je bil s' shebly inu s' ſulizo preboden, jeſt pak bom s' ſtrelami or. mn. preſtrelen ǀ nej ſta s' mezhmy, inu s'ſtrelamy or. mn. ſe boiovala 2. strela: Nej li iszheio, inu proſſio zhaſtj, inu huale poſvejtne, je vſe enu nizh, ena rosha, trava, sheliszhe, perù, ſenza, prah, voda, peine, vejter, ſtrela im. ed., blisk, megla, dim, glaſſ, inu fabula ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane … vejtru, ſtreli daj. ed. ǀ Enkrat sapovej Nebeſsom Iuliana Apostata vubiti, prezej eno ſtrelo tož. ed. doli. vershe ǀ s' luffta prideio ſtrele im. mn. ǀ Strele im. mn. gorezhe bodo s'Nebeſs na semlo letejle, inu taku mozhnu bo germelu ǀ nimam ni deshia, ni tozhe, ni ſniga, ni oblaku, ni ſtrel rod. mn. ǀ gorezhe ſtrele tož. mn. praviza Boshia v' taiſte dushe ſtrela
suh -a prid. suh, tj. 1. ki ne vsebuje vlage ali tekočine: greſte k'misi, perneſsò Kapuna na miso, leta je vus ſuh im. ed. m, prata nej dobru pezhena ǀ ſe je taku mozhnu jokal, de vſe ſolſe je bil prelil, inu ſuh im. ed. m oſtal ǀ Skala od nature je ſuha im. ed. ž, inu vſebi nima vuodè ǀ ta suha im. ed. ž semla sazhne selena prihaiat ǀ Dionyſius Carthuſianus od ſinà pravi, de danas je selenu, jutre je ſuhú im. ed. s ǀ vuode nej ſo hoteli tej ſuhi daj. ed. ž ſemli dati ǀ ſo ga popadili, ter ſo ga v'eno ſuho tož. ed. ž shterno vergli ǀ nam bo ſproſſila en frishin desh, de nasho suho tož. ed. ž deshelo bo resfrishal ǀ de bi ob ſuhem mest. ed. m kruhu, inu vodi 60. lejt ſe poſtil ǀ ob ſuhim mest. ed. m kruhu, inu frishni vodi ſo shiveli ǀ je molil veni suhi mest. ed. ž shterni ǀ ſvoje shnable ſuhe tož. mn. ž je imel ǀ ſvoje usta de ſi glih ſuhe tož. mn. ž/s s'vodo ſi nespere 2. ne debel: jeſt ſim taku medla, inu suha ratala, sa volo porodo moyh otrouk ǀ videm tiga suhiga tož. ed. m ži. S. Franciſca ǀ po leteh ſim vidil ſedem drugih ſuhih rod. mn., ſilnu gardih, inu madlih krau 3. mrtev (o rastlini ali njenem delu): ena ſuha im. ed. ž vejza v'roki Arona Mashnika je zvetla ǀ kadar bi eden en ſuhu tož. ed. s nerodovitnu drevu poſekal ǀ kadar vshe lete driveſſa sazhneio Suhe im. mn. ž/s, inu gnile prihaiat ǀ En drugi je bil smalal en borsht, v' katerem vſe driveſſa ſò bile suhe im. mn. ž/s suho s kopno: G. Bug je bil ſapovedal moriu, de taiſte mertua trupla ima na ſuhu tož. ed. vun vrezhi ǀ uſy Soldati, inu zholnary ſo bili potonili ſunaj tiga goſpuda, dokler je Scapulir imel, kateri na suhu tož. ed. ga je bil ſpelal ǀ cilu eno ribo Delphin imenovano ſo bily vkrotili, de je eniga fantizha po mory noſſila, inu supat na suhu tož. ed. poſtavila ǀ Je enkrat S. Peter na mory bil, ter sagleda Chriſtuſa na Suhem mest. ed. ǀ ſe v' morje vershè, ter je shal po vodi, kakor po Suhem mest. ed. ǀ Vij kateri kupzhujete po ſuhijm mest. ed., inu po mokrijm
svet3 -a prid. svet: Svet im. ed. m je Gospud Zebaoth ǀ leta shena je bila ſposnala, de je en ſvet im. ed. m Mosh ǀ nihdar nema zhloviK ſe shtimati, de bi bil prevezh ſvèt im. ed. m, inu pravizhen ǀ zhlovek prezei ne rata Svet im. ed. m ǀ de bi edn taku Svèt im. ed. m bil, Kakor je bil S. Stephan ǀ Sveèt im. ed. m je Syn Boshy, zhegar Nameſtnik ſi na semli ǀ Sveti im. ed. m dol. Michael je djal k' Joſvi ǀ kakor je nekadaj proſſil ſveti im. ed. m dol. Macharius ſvoje Poshlushavize ǀ Shegnan tvoj ſvèti im. ed. m dol. urat ǀ Svetic im. ed. m dol. Duh v' Bukuoh teh Rihtariou je govuril ǀ letu je praua boshja resniza pravi Svete im. ed. m dol. Cyprian ǀ Sveta im. ed. ž Clara bò v' Nebeſſe polsdignena ǀ Sveta im. ed. ž katolisha Zerku, kadar moli ſa shenski ſpol pravi ǀ ſveta im. ed. ž je bila Judith ǀ O nuzna, inu ſveta im. ed. ž arznia ǀ taku svèta im. ed. ž bila; kokar Maria Madalena ǀ praviza je ena ſueta im. ed. ž zhednost ǀ Iudith de ſi lih ſvejta im. ed. ž, vener Olophernes ſilnu neſramnu ſe je bil v' tajſto ſalubil ǀ letu je enu Svetu im. ed. s mejſtu od Boga poſvezhenu ǀ ner shlahtnishi je Svetu im. ed. s Reshnu Telu ǀ letu je enu ſvetu im. ed. s mejstu od ſamiga G: Boga posvèzhenu ǀ molim en dell Svetiga rod. ed. m Roshenkranza ǀ na dan ſvetiga rod. ed. m kerſta ǀ kakor de bi semla nebila vredna takushniga ſuètiga rod./tož. ed. m Mosha imeti ǀ ſnamine ſveta rod. ed. m ned. (?) Chriſſa zhes ſe ſturil ǀ pojmo s'suetiga rod. ed. m Euang. v'Mojſsesave bukve ǀ sa volo svete rod. ed. ž katolishke Vere ſo bilij kezherij njemu jesik odresali ǀ k' nuzu ſvete rod. ed. ž katholish kershanska Cerkui ǀ njega ſuete rod. ed. ž gnade deleshen rata ǀ smala peld, inu podobo ſvetè rod. ed. ž Troyze ǀ Oh nesrezhena huala te Suete rod. ed. ž Bratauszhine ǀ Maria Diviza v'pervi minuti nje Svetiga rod. ed. s pozhetvia je bila shegnana ǀ NA PRASNIK SVETIGA rod. ed. s, ROISTVA DIVIZE MATERE MARIE ǀ vſe tu Kar lepiga, inu svetiga rod. ed. s per Angelah ſe najde ǀ v' pushavi te semle nas shpisha s' Kruham nebeskim Svojga Setiga rod. ed. s TELESSA ǀ jeſt ſe obernem k' Naſhimu Pomozhniku Svetimu daj. ed. m Martinu ǀ per Svetimu daj. ed. m Lukeshu ǀ k' ſvetimu daj. ed. m Altariu perſtopit ǀ je bil ſapovedal daj. ed. m ſvètimu Maurizu ǀ Angel je djal k' Sveti daj. ed. ž Brigidi ǀ tej ſveti daj. ed. ž Divizi je bil dal eno groshno shlafernzo ǀ Iudith je opominala k'tei Sueti daj. ed. ž, inu nuzni pokuri ǀ je djal k'Sveti daj. ed. ž Brigiti ǀ ſo k' ſvetimu daj. ed. s Reshnimu Telleſſu posgajnuali ǀ vy perſtopite k'ſvetimu daj. ed. s obhailu ǀ veliku kupzou je bilu, kateri en Svet tož. ed. m leben ſò pellali ǀ bomo sazheli ſvet tož. ed. m ſad dobrih dell doparnaſſat ǀ de bi Eliſabeth takorshen ſvét tož. ed. m leben pelala ǀ snovizh je bila ſveti tož. ed. m dol. karſt prejela ǀ ta Sveti tož. ed. m dol. offer v'Nebu ſò neſli ǀ poslushaj Svetiga tož. ed. m ži. Grogoria ǀ je imela v'ſebi noſſiti ſvetiga tož. ed. m ži. Duhà ǀ G. Bug ie bil taiſti dal tiga ſuetiga tož. ed. m ži. ſijnu Samuela ǀ sapovej Rihtnem hlapzom to Sveto tož. ed. ž Divizo do par nagiga slezhi ǀ eno ſveto tož. ed. ž smert je shelil ſturiti ǀ To ſvèto tož. ed. ž lubesan je tudi imel S. Paulinus ǀ Svetu tož. ed. s Ojle ſi puſtj perneſti ǀ brumenu ſvetu tož. ed. s shivejne potle je pelal ǀ dobru, inu ſvètu tož. ed. s djajne terbej polek s: vere imèti ǀ Angel je bil vun ſpuſtil tu Suetu tož. ed. s ime MARIA ǀ neurednu Suetnu tož. ed. s Reshnu Telu vſhili ǀ v' tem Svetem mest. ed. m Kloshtru ǀ v' letem ſvetem mest. ed. m Divizhnem Kloshtri ǀ gnado, katero zhlovek v' Svetim mest. ed. m Karſti praime ǀ v'ſvetim mest. ed. m vblatu ſe najde ta pravi shivi Bug ǀ vſelej ſe najde per Sveti mest. ed. ž TROYZI ǀ v' tvojm Svetem mest. ed. s Jemenu ſmò Karsheni ǀ per ſvetem mest. ed. s Obhaili ſe vidio ǀ na tem ſvetim mest. ed. s mejsti ǀ prideshenza ſe je polomila pod Svetem or. ed. m Antonam ǀ ſim perſilen ſpoſnati s' ſvetem or. ed. m Auguſtinam ǀ s' Svetim or. ed. m Bernardam rezhem ǀ ſim perſilem saupyti s' Suetem or. ed. m Clemenam Alexandrinam ǀ ſmejm rezhi s'Svetem or. ed. m Hieronymuſam ǀ s' eno dobro Sveto or. ed. ž miſlio ǀ s'tuoio ſveto or. ed. ž proſhno ǀ je leto ſvojo Hzher od madesha reshil, inu s'ſveto or. ed. ž gnado nepolnil ǀ S' tvojm Svetim or. ed. s oblizham bosh napolnil mojo dusho ǀ Angeli ſe ſo nad tem svetom or. ed. s Rojstvom veſselilij ǀ kadar s'Svetem or. ed. s Reshnem Teleſſam vaſs obhajeio ǀ ta dua Sveta im. dv. m Apoſtela ſta bila rojena vchani Galilej ǀ Alexander, inu Ruffus ſta dua ſveta im. dv. m Marternika ratala ǀ Sveti im. mn. m Papeshi ſó dalli danaſs takorshnem popolnama odpuſtike vſyh grehou ǀ tudi mej nimi ſe ſveti im. mn. m Ludje naideio ǀ tuKaj paK ſo taKu neKateri svetij im. mn. m ǀ Tu tudi poterdio ſvetij im. mn. m Vuzhenikij ǀ te Svete odpuſtike Sueti im. mn. m Papeshi na danashni dan So dalli ǀ Ste vy, inu one taku ſvetj im. mn. m kakor je bil S. Hieronymus ǀ de ſi lih taisti Tempelni nej ſo bily taku ſvèty im. mn. m, kakor naſhe Cerkvi ǀ eno zhednoſt, sa to drugo bodo udobili, inu popolnoma ſvety im. mn. m ratali ǀ ſe imaio pofliſſat pokorni, inu ſvejti im. mn. m biti ǀ ty kameni pomenio te Svete im. mn. ž Rane ǀ lete ſvete im. mn. ž skriunostij ſo prezhudne ǀ shegnane tvoje ſuete im. mn. ž laſij, inu tvoje prelepe ozhy ǀ te nespodobne beſsede, katere vezhkrat od vaſs shlishio, kakor pak te ſvète im. mn. ž ǀ O Svete im. mn. ž/s nedolshne liza ǀ nasha della de ſi lih dobra, svejta im. mn. s, inu teshka, kakor je poſt, almoshna, molitvu ǀ po ſtopinah Svetih rod. mn. Apoſtelou dò ſmerti je hodil ǀ velike della teh ſvetih rod. mn. Marternikou ǀ s' Kryvio teh Svetyh rod. mn. Apoſtelnou ǀ Pokleknite k' tem Svetem daj. mn. nogam ǀ cilu en laſs nej bil sgorel taistim ſvetom daj. mn. mladenizhom ǀ proſſi h'Pridigi, inu k'ſvetem daj. mn. Vezhernizam ǀ te Svete tož. mn. m odpuſtike Sueti Papeshi na danashni dan So dalli ǀ Blagar temu, kateri te ſvete tož. mn. m prasnike ſpodobno poſvezhova ǀ pò goſtem je ſuete tož. mn. m ſacramente andohtlivu prejela ǀ ona njegove Svete tož. mn. ž noge je kushala ǀ Imate ſvete tož. mn. ž bukve preberat ǀ da tej dushi dobre, inu ſvète tož. mn. ž miſlij ǀ ſvoje svejte tož. mn. ž roke s'krisha doli ſname ǀ de ſi lih je dellal s'rokamy, vener lepe ſuete tož. mn. ž/s premishlovajne imel ǀ je ſvoje Svete tož. mn. ž/s uſta na vaſs pertisnil ǀ ſvoje Sveta tož. mn. s uſta inu brado vſo krivova imá ǀ vsdignite vashe ſerze kjekaj gori v' Sveta tož. mn. s Nebeſſa ǀ tem ſvetom Marternikom je ſtregla, nyh ſveta tož. mn. s trupla pokoppavala ǀ s'kusi nyh zhednoſti, inu ſvèta tož. mn. s della ǀ letj gori v'Sveta tož. mn. s nebeſſa ǀ v' tvojh Svetih mest. mn. Ranah ǀ per teh Svetyh mest. mn. proceſſiah ǀ andohtlivu bomo per Svetjh mest. mn. proceſſiah ga proſſili ǀ sapezhaten s' peterimi Svetimi or. mn. Rani ǀ s' ſvetimi or. mn. peiſſmi, inu molitvami Njega hualio ǀ je pofaihtan s' Svetemi or. mn. Sacramenti ǀ s' Svetimy or. mn. Litaniamy klizhemo ǀ lety troshtaio edn tiga druſiga s' ſvetmy or. mn. beſſedamy primer.> kmet, od kateriga pishe Caſſiadorus … leta je ſveteishi im. ed. m, kakor ſi ti ǀ Vener bi mogal Svetèshi im. ed. m ratat ǀ de bi ſvetèshi im. ed. m bil, kakor tij drugi Minihij ǀ Dusha katera misli de Bug jo vidi, zhednishi, inu ſveteshi im. ed. ž rata ǀ tamkaj bosh vidil eno Nuno … leta je veliku ſveteishi im. ed. ž, kakor ſi ti ǀ eniga veliku ſveteshiga tož. ed. m ži. Apoſtelna je doſsegla, inu udobila ǀ jest ozheto Nebeshkimu sa nijh odpushzhajne moje nedolshnu, inu sueteshi tož. ed. s serze offram ǀ letij ſo veliku sveteshi im. mn. m Kakor vſi svetniki presež.> taku tudi je sturil ta nar sveteshi im. ed. m, inu nar zhastjtishi Mashnik Chriſtus Iesus ǀ S. Karſtnik je bil ta ner ſvéteshi im. ed. m, inu zhednishi vmej vſimy ǀ moja nerſveteshi im. ed. ž Mati bo tudi vaſha mati ǀ vſe ſtuary veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu daj. ed. m offru ſo bile iskasale ǀ Mari Divizi ſvoy narſvèteshi daj. ed. ž Mateti je napruti shal ǀ jeſt ſim tebi, inu tvoj ner Svetejshi daj. ed. ž Materi shlushil ǀ zhe pravo andoht pruti temu ſlatkimu, inu nerſuèteshimu daj. ed. s Imenu bosh imel ǀ Zhaſtimo tedaj pohleunu ta Narſveteishi tož. ed. m Sacramet ǀ je vidil rojeno Mario ſuojo nar sveteshi tož. ed. ž Mater ǀ hozhe imeti te bogaboyezhe paſterje, te zhiſte Angele, to ner ſveteshi tož. ed. ž Divizo, tiga ner pravizhniſhiga Ioſepha ǀ S. Kath. Kersh. Cerku je sapovedala ſvetinie tyh Boshyh Marternikou poſtavit na tu ner Svetéshi tož. ed. s meſtu ǀ nad tem nar ſveteſhim or. ed. m inu zhudniſhim S. Sacramentu → s.
svoj -a zaim. svoj: kakor ſyn odraſte, inu ſam ſvoj im. ed. m rata ǀ ſam hozhe ſvoi im. ed. m Rihtar biti ǀ Sam ſui im. ed. m tat je ratal ǀ k'shlushbi ſvojga rod. ed. m ſhenina n'hozhe s'postele gori vſtati ǀ biſtru gledaio na grehe ſvoiga rod. ed. m blishniga ǀ is suojga rod. ed. m putta sturien velik potok ǀ pod oblastio svojga rod. ed. m Vishishiga morio prebivat ǀ nej hotel nedolshnost ſuojga rod. ed. m Bogabojezhiga Brata Abelna Sposnati ǀ sa vero S. Evangela je bil kosho ſvojgo rod. ed. m shivota puſtil ǀ tudi eden s'ſvojga rod. ed. m laſtniga domazhiga ſoda ſe opijani ǀ v'ozhitno nevarnost ſvoja rod. ed. m ned. (?) lebna ſe je podal ǀ od ſvoja rod. ed. m ned. (?) brata, Inu Iogra faratan ǀ de bi nehala od ſuoja rod. ed. m ned. (?) greshniga shivejna ǀ je mogal bejshat gologlau s'ſvoja rod. ed. m ned. (?) duora ǀ ſledni po navadi ſvoje rod. ed. ž deshele bo gouuril ǀ naſs resfriſsa s'vodo ſvoie rod. ed. ž S. gnade ǀ ſo saupali v'proshno suoje rod. ed. ž mattere ǀ njemu oblubi is ſuoje rod. ed. ž fraij, inu dobre vuole ǀ s'ogniam svoje rod. ed. ž S. lubesni ǀ sapuvid suoie rod. ed. ž deshele ǀ nyh krone s'ſvoje rod. ed. ž glave ſo bily doli vſeli ǀ kazha nesmej s'svoje rod. ed. ž jame na ſvetlobo tiga ſonza priti ǀ hudizha krona, inu na ſtol ſvojga rod. ed. s ſerza ga postavi ǀ ſledni od ſvoiga rod. ed. s shivejna njemu bo rajtingo dal ǀ od svesd suojga rod. ed. s rojstvua je podvarshen ǀ v' putu Svojga rod. ed. s oblizha ſi je shiuleine perdellal ǀ sa volo svoiga rod. ed. s hudiga della ǀ aku bo na ozhy ſvjga rod. ed. s premiſhlovajna poſtavil blatu ǀ je bil nevoshliu ſvojmu daj. ed. m bratu ǀ k'Moſhu ſvoimu daj. ed. m je djala ǀ veliku vezh shkodi ſam ſebi Kakor suojmu daj. ed. m blishnimu ǀ ta je bil nevoshliu svojmu daj. ed. m blishnimu, kakor Cain ǀ lepi navuk tudi David je bil dal ſuoijmu daj. ed. m ſijnu Salomonu ǀ vſelej ſo bily perprauleni gnade, inu dobrute ſvoijmu daj. ed. m folku deliti ǀ ſvojma daj. ed. m bratu je sheno vſel ǀ ſvomu daj. ed. m ſaurashniku ſo odpustili ǀ Meni je shal de taiſta shena ſvimu daj. ed. m moſſu en takushin shpot je ſturila ǀ ſe oberne k'ſvojmu daj. ed. m Capitanu ǀ supet ſe k'ſvoimu daj. ed. m ozhetu pouarne ǀ ſvoij daj. ed. ž hzheri na enam gorezhem lintvornu ſe je bila perkaſala ǀ Bug Iupiter je bil shenkal suoij daj. ed. ž Ami Amaltei eno poſodo Cornucopia imenuano ǀ je bila sdrauie Svoji daj. ed. ž Materi ſproſſila ǀ ſo Mare Divizi napruti shli, inu ny Kakor ſvoy daj. ed. ž Krajlizi ſtregli ǀ Krajl Salomon je djal k' ſvoj daj. ed. ž Materi Berſabei ǀ vſo zhast ſvoi daj. ed. ž materi Berhſabei je yſkasal ǀ s'Nebeſs je bil prishal klizat k'ſvoij daj. ed. ž shlushbi te greshnike ǀ nej hotel k'ſvoji daj. ed. ž shlushbi imeti eniga Iudauskiga Piſsarja ǀ nej hotel damu h'svoy daj. ed. ž sheni pojti ǀ supet ſe K'ſvoy daj. ed. ž Materi poverniti ǀ prezei gre K'ſvoi daj. ed. ž botri ǀ shenin Nebeſki je k'ſvuj daj. ed. ž Naveſti Marij djal ǀ h'ſuoij daj. ed. ž ſhlushbi ǀ bò djala taiſta dusha h'ſvojmu daj. ed. s truplu ǀ Shenin je ſvojo Neveſto perpelal na ſvoj tož. ed. m dum ǀ Ioſve ie opominal ſvoi tož. ed. m folk ǀ Letà vſtekla, inu nepametna shivina ſvoy tož. ed. m porod lubi varua, brani ǀ kaj hozhe sa suoj tož. ed. m lon imejti ǀ ſuoj tož. ed. m Kralevi guant je bila slekla ǀ en dober Pastir, kateri da svoj tož. ed. m shivot sa ouze ǀ ta praui ſuoi tož. ed. m shaz je ſposnal ǀ ſuoy tož. ed. m shivot offertnu gvantat ǀ En dober Paſtir da ſouj tož. ed. m leben sa Ouce ǀ kadar bi eden vaſse vuoly v'ſvoj tož. ed. m uſs vpregil ǀ gre v'ſuoj tož. ed. m klohster ǀ ſerzhnu ſo premagali ſvoiga tož. ed. m ži. ſaurashnika ǀ ona je ſvojga tož. ed. m ži. ſijnu skrila ǀ poprej suojga tož. ed. m ži. Gospuda reshali ǀ njega blishni je shaloval svojga tož. ed. m ži. vola ǀ pohleunu ozheta ſuojga tož. ed. m ži. sa mijr, inu odpushajne proſsil ǀ de bi posabila na ſuoiga tož. ed. m ži. otroka ǀ ſò peile, inu Svoiga tož. ed. m ži. Suarnika zhaſtile ǀ suoiga tož. ed. m ži. blishniga reshalit ǀ popade saguant Gospuda ſvuiga tož. ed. m ži. ǀ poſtavi v'ſvojga tož. ed. m ži. semelskiga Ozheta ǀ Zhebelle imaio ſvoja tož. ed. m ži. ned. (?) Krajla ǀ Ludje ſo bily perſileni ſvojo tož. ed. ž deshelo pustiti ǀ hudizhu ſvoio tož. ed. ž nezhisto dusho zhes da ǀ Abraham po sapuvidi Boshij suojo tož. ed. ž deshelo sapusti ǀ Christus je bil odperl svojo tož. ed. ž ſtran ǀ sazhne suoio tož. ed. ž Kupzhio ǀ ſuoio tož. ed. ž prezhiſto neveſto je bil reshil od ſerda Boshiga ǀ eniga taziga Kralla ſijn svoio tož. ed. ž lastno ſeſtro v'tak shpot perpravi ǀ cilu suoju tož. ed. ž S. Rejſhno krij je sa Isvelizhejne tuoje boge dushe prelil ǀ je ſvojga Synu Chriſtuſa Jesusa na ſvoja tož. ed. ž desno roko v' nebeskim Krajleſtvi poſadil ǀ Isaac je proſſil Boga sa ſvoj tož. ed. ž Sheno Rabeko, de bi rodovita ratala ǀ de bo v'ſvojo tož. ed. ž pamet savupal ǀ v'ſvoio tož. ed. ž deshelo prebivat grè ǀ Loth te popotnike je poſsili v'suojo tož. ed. ž hiſho pelal ǀ je bil on ſvoje tož. ed. s blagu predal ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie tož. ed. s Mestu Bethulio rèshila ǀ je bil rejshal suoje tož. ed. s mestu od tiga pogublejnia ǀ kakor ena Matti lubi ſuoje tož. ed. s edinu deteze ǀ de bi tebi bil dolshan svoje tož. ed. s ſerce dati ǀ ſledni mu more pokaſat ſuoie tož. ed. s piſsmu ǀ svoie tož. ed. s zhistu serce, ie G. Bogu offral ǀ Seſostres ſe je pelal v'ſvoje tož. ed. s Mestu ǀ de bi vſe tuſvoje +tož. ed. s vboſem dal ǀ ob ſvojm mest. ed. m pravim zhaſsu flisik njeh nijve obſejeio ǀ na ſvoim mest. ed. m herbtu ǀ ſe je milu jokala po ſuojm mest. ed. m martvom ſijnom ǀ kakor de bi G. Boga vidil ſedejti na ſojm mest. ed. m Tronu ǀ aku shivij v'ſvojm mest. ed. m ſtanu ǀ v'ſvoim mest. ed. m pungradu ga n'hozhe terpèti ǀ yh vuzhi po ſvoij mest. ed. ž naturi ǀ je per misi suoij mest. ed. ž ſedel ǀ sledniga pustim per svoij mest. ed. ž veri ǀ v ſvoji mest. ed. ž hishi ima Malika te ohernje ǀ loterze raiſhi per ſvoy mest. ed. ž misi imajo ǀ pò ſvoi mest. ed. ž navadi ſò peile ǀ cell dan, inu nuzh per taiſti ſvoj mest. ed. ž priatelzi ſtoy ǀ ſledni po suoj mest. ed. ž glavi, inu pameti bode meni odgovoril ǀ ſe je ſramoval de ſi lih hudizh v' ſzoj mest. ed. ž podobi Eva sapelat ǀ Nihdar ne bo shlishat de bi en turk v'ſvoj mest. ed. ž Moshkey ſe smeiel ǀ v'suoij mest. ed. ž deſni roki je dershal ſedem ſueisd ǀ v'svoij mest. ed. ž mladosti je bil v'en nazhisti greh padil ǀ ona v'ſvoij mest. ed. ž nerlepshi mladoſti ǀ na ſvoim mest. ed. s parvim mejstom oſtane ǀ de bi v'ta madesh v' ſvoym mest. ed. s pozhety padla ǀ S. Cecilia je vſelej na ſvojmy mest. ed. s ſerzi ta S. Evangeli noſſila ǀ leta Boppen tvoj, udrukan v' ſvojem mest. ed. s ſerzi bo do ſmerti noſſila ǀ ob suojm mest. ed. s rojstvi ǀ gre po svoijm mest. ed. s opravilu ǀ de bi ſledni v'ſvojm mest. ed. s ſerzu rekal ǀ vſelej leto je v'ſvoim mest. ed. s ſerzu imel ǀ Prezhuden v'suojm mest. ed. s S: Imenom ǀ pred ozhmy je vidil, inu vshe v'ſvoym mest. ed. s ſerzi pozhutilj ǀ je taku v'ſuojm mest. ed. s ſerzu drukanu hranil ǀ sa ſvojm or. ed. m sheninom ǀ shpega ſa ſvoim or. ed. m bliſhnim ǀ s' ſvoym or. ed. m tovarsham ǀ je bil vaſs oguantal s' ſvojem or. ed. m libereiam ǀ varshejo Kamen sa suojm or. ed. m blishnom ǀ kakor je bilsturil vni Evangelski ozha js ſuojm or. ed. m ſgublenim Sijnam ǀ kakor govorij en priatel s'ſvojm or. ed. m priatelnom ǀ s'ſvoim or. ed. m sheninom v'pakal ſe vderè ǀ s'suojm or. ed. m lepem duhom je bila pregnala ſmrad ǀ ſi ſvojo or. ed. ž roko je kuſhne spishal ǀ prèd ſvoio or. ed. ž ſmertio ǀ is suojo or. ed. ž ſilnu veliko, inu mozhno vojsko ǀ pred Svojo or. ed. ž grenko ſmertio ǀ is suoio or. ed. ž napremagano mozhio ǀ zhlovik is ſuoio or. ed. ž lepoto, inu shlahtnustio premaga semlo ǀ s ſvjo or. ed. ž gnado ſe je bil doteknil ǀ s'ſvojo or. ed. ž vago ſamij ſebe sapeleio ǀ s'suojo or. ed. ž vezhno shkodo je mogla ſposnati una nesrezhna Gospa ǀ en ſam lot s'ſvoio or. ed. ž sheno, inu s'dvema Hzherama ǀ s'ſuojo or. ed. ž shibo ǀ Bug naſs s'voio or. ed. ž shibo vdari ǀ leto resnizo je bil s'svoio or. ed. ž vezhno shkodo Sposnal ǀ is suojm or. ed. s mleKom doijti ǀ Kir s' ſvim or. ed. s ponisheinam, taku viſoku je zhloveka polsdignal ǀ kateri en shpot s'ſvojm or. ed. s shjvejnam Chriſtuſu sturj ǀ s'ſvoim or. ed. s pohushanjom veliku nedolshneh je sapelal ǀ Maria Diuiza s'suojm or. ed. s rojstvom vſe je bila potroshtala ǀ nihdar ſe nej hotela ſvojh rod. mn. nezhistost ſpouedat ǀ s'shibo ſvoih rod. mn. shtrajfing je gajslal yh ǀ ſe je vmadeſhala is kryvio ſvoyh rod. mn. ſaurashnikou ǀ Ie proſsila Madalena saodpushzhajne suojh rod. mn. grehou ǀ telleſsne potrebe ſuojh rod. mn. otrouk ǀ nej hotel v'rouke ſvoijh rod. mn. puntarju paſti ǀ imà popolnoma odpuszhejne vſeh ſvoyeh rod. mn. grehou ǀ madeshe svoijh rod. mn. grehou oprati ǀ nej mogal svojh rod. mn. grehou ſe ſpovedat ǀ eno olisko veijzo v' svoih rod. mn. vſtjh je bil perneſsil ǀ po gostim is suojg rod. mn. ozhij gorke ſolse je tozhila ǀ s'suojh rod. mn. poshreshnijh ust ǀ ſvojm daj. mn. hudim shelam sadosti ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim daj. mn. sholneriom ǀ de bi veliku blaga ſvoym daj. mn. otrokom sapustili ǀ svejst priatel je suojm daj. mn. shlushabnikam ǀ ta lepi navuk je bil S. Bernardus suoijm daj. mn. bratam ǀ taku govuril ſvoijm daj. mn. sholnerjom ǀ ſuojm daj. mn. ſaurashnikom na pruti grè ǀ shpisho dal svojm daj. mn. vernem ǀ kateri je bil tebe ſtuaril, inu ſvojom daj. mn. Angelom ſapoved nuzh, inu dan tebe vahtat, inu varuat ǀ je enkrat djal, k'ſvoijm daj. mn. Iogrom ǀ ſe oberne k'ſvojm daj. mn. nar lubiſhim Iogrom ǀ ſe pofliſsa naſs h'ſvoym daj. mn. priatelnom ſturiti ǀ milost h'potrebnim, lubesan h'suojm daj. mn. blishnim ǀ obilnu polona ſvoje tož. mn. m hlapze ǀ prezei ſo ſvoie tož. mn. m Boguve sahvalili ǀ zhes suoje tož. mn. m puntarske ſaurashnike ǀ poſhila sa nijm ſuoje tož. mn. m Bashadore ǀ David poklizhe vukupaj svoje tož. mn. m otroke ǀ uſame gori sa suoije tož. mn. m sijni dua sapushena fantizha ǀ Ta Kananerska shena trakrat s'voie tož. mn. m Malike sapusty ǀ imajo dobre ozhy gledat tadal ſvojga bliſhniga, ſvojæ tož. mn. m pak nevidio ǀ vſe ſvoje tož. mn. ž skriune miſli je resodel ǀ ſvoie tož. mn. ž roke je bila v'Nebu usdignila ǀ ſuoje tož. mn. ž s: roke, inu suoje tož. mn. ž s: noge ſi je pustil perbiti na Chrish ǀ Vſakateri poneſe svoje tož. mn. ž Bukve ǀ Je pokasal ſvojec tož. mn. ž Svete Rane ǀ je bil vſel eno trento kruha v'ſvoje tož. mn. ž ſvete roke ǀ butaro, katero danaſ naſvoje +tož. mn. ž rame ſi bo nalushil ǀ ſvoje tož. mn. ž/s usta de ſi glih ſuhe s'vodo ſi nespere ǀ ſvoie tož. ed. m ž/s vſmilene vſheſſa satisnila ǀ uſdigne gori ſuoje tož. mn. ž/s gorezha ozheſsa ǀ ſe sKrijei v'ſvoie tož. mn. ž/s gnesda ǀ ſò zazheli glaſnu vpijti, inu satiſnili ſvoja tož. mn. s uſheſsa ǀ je vuprashal po ſvojh oſlizah mest. mn. sgublenih ǀ otrozy po ſvoih mest. mn. ſtarishih poerbaio zhaſt, shlahnuſt, zhednoſt, inu blagu ǀ Angelziſo na ſvoyh mest. mn. bandjerah smalano imeli to pohleunost Marje Divize ǀ je na suojh mest. mn. ramah noſsil ǀ kateriga ti Seraphini na ſuojh mest. mn. perutah noſio ǀ v' ſvoijh mest. mn. lyſtoh ǀ Ozha nema obene ſrezhe v'ſvojh mest. mn. ſynovih ǀ de bi taistu v'ſvoijh mest. mn. S. Zartanah rokah dershal ǀ v'ſuojh mest. mn. blatnih iamah leshè ǀ katere S: beſsede vſeskusi Maria Diviza v'ſvoih mest. mn. S: vstih je imela ǀ v'suojh mest. mn. s: Ranah ǀ po obhajli vſvojh +mest. mn. uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil ǀ s' ſvojmi or. mn. ozhmi je vidil ǀ Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy or. mn. ǀ po nozhi vahtal nad ſvoimy or. mn. ouzhizhy ǀ Adam s' ſvoimij or. mn. reunimi ſiinovii ǀ Lucifer s' svojmy or. mn. tovarshi ǀ s' svojmi or. mn. perutami ogin sturij ǀ je shla s'ſvojmi or. mn. deklami v'pungrad ǀ dolgu s'ſvojmy or. mn. peruti tepe ǀ s'ſvoymi or. mn. grehy ſo ga martrali ǀ s'suojmi or. mn. lepimi beſsedami sledniga sapele ǀ s'ſvoimy or. mn. S. gnadami vaſs napolnit ǀ s'suojmij or. mn. pſij saize, inu jelene je lovil ǀ s'ſvojmij or. mn. rokami Ieſuſa objeti ǀ Svesde s'ſvoimij or. mn. gorèzhmy jesikomy zhastè svoja ž (zakonska) žena: s'eno beſsedo vse shivali Adamu, inu sui daj. ed. eno martrvshko vojsko nepovedat
škof -a m 1. škof: Kadar ſim bil Shkoff im. ed. ſim bil vbushiz ǀ Conſtancienſis shkoff im. ed. s' beſſedo je muzh odvſel timu ner mozhneshimu ſtrupu ǀ vmerje Shkof im. ed. Hildeſemenſis ǀ en Skof im. ed. v' perſianski desheli je bil pregnal hudizhe s' eniga grada ǀ enkrat S. Antoninus Florentinski skoff im. ed. ie memu ene hishe shal ǀ kadar bi nebily shli ſa miloſt Ceſsaria proſſit S. Flauianus Shoff im. ed., inu veliku drugyh Svetyh Duhounyh ǀ Poterdit bi nam mogal Reginherus Miſnenski shkoa im. ed. ǀ Sklenem s'tem kar berem od S. Lupa shkoffa rod. ed. ǀ s'beſsedamy tiga Bogabojezhiga Hebronenskiga shkofa rod. ed. ǀ po ſmerti ſe je bil prikasal shkofu daj. ed. ǀ je Gospud Bug djal ſmirneskimu shkoffu daj. ed. ǀ ta S. Pushaunik po ſmerti ſe je bjl perkasal lugdunskimu ShKofu daj. ed. ǀ jest hualem tiga Bogabojezhiga shkoffa tož. ed. Ceadda ǀ je shlishala Svetiga Nonuſa ſhkoffa tož. ed. pridiguat od ſodniga dneva ǀ sa Jerusalemskiga skoffa tož. ed. isvolil ǀ nam je eniga S. Shkofa tož. ed. poſlal ǀ do par naſiga ſe je bil slekil pred Shkoffam or. ed. Aſſianskem ǀ de bi Sholnery, Deshelski, Duhouni, inu Shkoffi im. mn. pó njegovem exempelnu hodili ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … shkofij im. mn. s. Bonifaciuſa ǀ kronane glave teh Papeshu, Cardinalu, shkofu rod. mn., inu shegnanih Maſhniku ǀ V' imeni vſyh Shkoffou rod. mn. ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Nameſtniky tyh shkofou rod. mn. s. Landoalduſa ǀ tajſtu truplu imaio pokoppat v'grob tyh skofoh rod. mn. ǀ ſkusi letu vſem Shkoffom daj. mn., inu duhounem Gospudom en lep exempel puſtil 2. patriarh: Nikar skuſi golobe, kakor S. Nizephora Pizhimskiga Shkoffa tož. ed. < *pškof ← stvnem. biscof ← lat. episcopus ← gr. ἐπίσκοπος ‛škof’
špegati -am nedov. ogledovati, opazovati, oprezovati: ta Modri naſs opomina de nemamo ſa drugimi shpegat nedol. ǀ na mene taku gledash, inu shpegash 2. ed., kakor de bi bil posabil na vſe te druge v' nebeſſih, inu na semli ǀ Ta Kateri shpega 3. ed. ſa ſvoim bliſhnim ǀ ludje ſamy na ſe posabio; inu li druge ſodio, gledajo, inu na nyh djania shpegaio 3. mn. ǀ G. Bug taKuſhne ludy, Kateri shpegaio 3. mn. sa timi drugimy n'hozhe imeti ǀ NiKdar na shpegaj vel. 2. ed. inu negledaj na grehe teh drugih ǀ nikar vſe sKuſi na druge negledajte, inu sa nymi neshpegaite +vel. 2. mn. ǀ leta je shelil per Christuſu oſtati de bi njega della vidil, inu na Iogre gledal, shpegal del. ed. m inu Sodil ǀ Fariserij, inu Piſsarij kateri ſo shpègali del. mn. m sa Iogramy špegati se 1. ogledovati se: Kadar vij ſi naprej vſamete, de ſe hozhete spovedat, ste dolshni ſe spegat nedol. v's. sapuvidi, Kakor sturi ena Navesta Kadar ſe shpegla de bi vſe ſvoje tadle mogla samerkat 2. zgledovati se: Dokler S. Gothard je bil en shpegu vſyh zhednoſti, ty drugi Minihi ſe ſo v' njega shpegali del. mn. m ← srvnem. spehen ‛gledati, opazovati’
špot -a m sramota, posmeh, porog: Velik gvishnu je bil leta shpot im. ed. Davidu ǀ enkrat en velik spot im. ed. ſe je bil sgudil v'hiſhi Kraila Davida, v'tem kir Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri Thamar divishtvu vſel ǀ ti ſe imash vezh Boga, kakor shpota rod. ed. bati ǀ letakorshni Vuzheniki, nej ſo huale, ampak shpota rod. ed. uredni ǀ Berite k'vashimu shpotu daj. ed., kaj Ariſtoteles Ajd ſapiſanu je puſtil ǀ Gospud saneſſi tvojmu folku, inu nepuſti tvojo erbszhino k' shpotu daj. ed. biti ǀ ta s. ſpuvid vam K'zhasti, inu niKar h'shpotu daj. ed. shlushi ǀ k'vashimu pobulſhaniu, de nerezhem k'shpotu daj. ed., samerkajte ǀ nemaraio sa shpot tož. ed. v'kateriga tu presheshtvu ijh perpravi ǀ s'kusi letu ponishajne en vezhni ſhpot tož. ed. bi doſehgli ǀ tuoja hzhij je tebe v'shpot tož. ed. perpravila ǀ ona ſama ſebe je bila prebodla, inu umorila, de bi v' shpotu mest. ed. neshivela ǀ s'takushnim shpotam or. ed. je mogla s'hishe pojti ǀ do vekoma boſh s'velikom shpotom or. ed., inu martro terpel ǀ Samij ſo bilij s'shpotam or. ed. oſtali ǀ ga na ta oſslovi ſtol poſhle, kir s'shpotom or. ed. more ſidèti ǀ ony ſo bili peld Ceſſarize Flacile is ſtebra doli vergli, inu vſe shpote tož. mn. taiſtimu ſturili k špotu storiti dov. osramotiti: ſo bilij K'Christuſu eniga vodenizhniga na eno Sabbato perpelali, de bi njega mogli obtoshit, inu K'shpotu sturiti nedol. ǀ skuſi eno nepametno shivino je hotel k' shpotu ſturiti nedol. te sanikarne, inu nehualeshne karshenike ǀ skushnave je bil ſtonovitu premogal, inu hudizha h' shpotu ſturil del. ed. m ǀ nej rezhi, de bi nas ble k' shpotu ſturila del. ed. ž, kakor kadar my vidimo de drugi Bogu lepu shlushio, my pak greshnu shivimo ǀ de bi skuſi zupernio, inu hudizhave kunshti njega h' shpotu ſturili del. mn. m špot delanje s norčevanje, zasmehovanje: shentovajne, inu shpotdellaine im. ed. tiga S. Imena boshiga je ta ner teshei greh ǀ s'shpotdellajnom or. ed., inu reshalejnom špot (se) delati nedov. norčevati se, zasmehovati: Cham ſe shpot della 3. ed. zhes ſvojga ozheta noeſſa ǀ Mosha nezh neshtima, Ozheta, inu Mater shpod della 3. ed. ǀ vy pak s'njega S. Imena ſe shpot delate 2. mn. ǀ Sakaj s'drugih ſe shpot dellate 2. mn. ǀ s'mojh beſsed ſe shpot delajo 3. mn. ǀ Se nekateri shtarishij toshio zhes suoje otroke … de ſe s'nijh shpòt delaio 3. mn. ǀ herbet kasheio, sanizhujeio, inu ſe shpodelaio 3. mn. ǀ yh shpotdellaio 3. mn., inu ſanizhuieio ǀ nikar yh neshpotdellajte +vel. 2. mn. ǀ shpot ſe je delal del. ed. m s'Cerkvi ǀ ſe je poſmehval, inu shpott delal del. ed. m ǀ s'shenskih pershon nekadaj shpot ſo dellali del. mn. m, kadar ſo nerodovitne bile ← srvnem. spot ‛zasmeh, posmeh’; navedeni pomeni niso vedno ločljivi, ker sta v miselnem svetu 17. stoletja pomena ‛sramota’ in ‛posmeh, porog’ vzročno neločljivo povezana pojma.
takovšen -šna zaim. takšen: takushen im. ed. m je konz tiga shivenia ǀ bo en takushin im. ed. m potreſs de semla bo Kakor shiba ſe trèſla ǀ en tatushen im. ed. m bi tardeshi ſerze imel kokar je ta terd kamen ǀ takushna im. ed. ž shlahta malu bo mogla pomagat ǀ takushniga rod. ed. m poſla ene ure per hishi bi nedarshali ǀ takuſhniga rod. ed. m offra n'hozhe imeti ǀ nihdar takushne rod. ed. ž neſrezhe nej ſmo zhakali ǀ Kadar bo Kai takushniga rod. ed. s imel ǀ takushen tož. ed. m trosht ſo pozhutili ǀ taiſta shena ſvimu moſſu en takushin tož. ed. m shpot je ſturila ǀ obena ſtuar nej taku pametna, de bi ſnala takuſhen tož. ed. m ſpodoben dvor, inu prebivalshe ſzimprat ǀ drivu, Kateru en takushn tož. ed. m hud ſad perneſse ǀ takushniga tož. ed. m ži. hudobniga ſynu imaio s'kamejnom poſſuti ǀ Kadar bi nashe vpajne poſtavili v'takushniga tož. ed. m ži. Nebeſhkiga Dobrutliviga Ozheta ǀ Gdu je bil dall takushno tož. ed. ž muzh temu mladimu Sampſonu ǀ vſvojh uſtah takuſhno tož. ed. ž ſlatkust je pozhutil ǀ ſama ſebe, inu naſs v'takushna tož. ed. ž revo perpravi ǀ kei bo nashal takushnu tož. ed. s tardu oblazhilu ǀ kej bo nashal tukushnu tož. ed. s oroshje ǀ vy ob takushnim mest. ed. m reunim zhaſsu ſe morite ſmejati ǀ v' takushni mest. ed. ž vishi zhast, inu hualo ſi sashlushil ǀ ſe ij perkashe v'takushni mest. ed. ž gardi podobi ǀ ſe v'takuſhni mest. ed. ž vishi lubio de edn timu drugimu gnado Boshjo, inu tu Isvelizhejne voshio ǀ vtakushni +mest. ed. ž vishi nikar Boga, temuzh hudizha hualite ǀ v'taKushnim mest. ed. s terpleniu ǀ s'takushnim or. ed. m shpotam je mogla s'hishe pojti ǀ obarnaſs G. Bug pred takushno or. ed. ž nepokorshino ǀ obeden nej s'takushno or. ed. ž zhastiò v'Nebu prishal ǀ stakushno +or. ed. ž molitvo ſe nesashlushi Nebu ǀ Takushni im. mn. m Prasniki meni ne dopadeio ǀ takuſhni im. mn. m nebodo polonani ǀ Oh nesrezheni, inu preprosti takshni im. mn. m ludje ǀ takushne im. mn. ž dushe ſo ſmerdezhe ǀ takushna im. mn. s della pres dobre manunge nej ſo Bogu dopadezha ǀ kulikain takushnih rod. mn. ſe naide, kateri cellidan per misi sydè ǀ kulikain ſe takushneh rod. mn. ludij najde ǀ malu takuſhnih rod. mn. ſe najde ǀ huala Bogu, takusnih rod. mn. neurednih MashniKu v'naſhi desheli ſe nenajde ǀ takushnim daj. mn. per Misi tu pervu mejstu ſo dali ǀ Tem takushnem daj. mn. ſe bo godilu, kakor Galaoditerjom ǀ ſam G. Bug h'takushnim daj. mn. govorij ǀ G. Bug taKuſhne tož. mn. m ludy, Kateri shpegaio sa timi drugimy n'hozhe imeti ǀ takushne tož. mn. ž pokure naloshj, katere nej mogozhe dopernesti ǀ obenu pyanſtvu zhloveka v' takuſhne tož. mn. ž norzhije neperpravi, kakor lubesan ǀ ona takoshne tož. mn. ž misli ima ǀ Bug ga saguisha de s'kusi njega bo zhudedeſha takushna tož. mn. s delal ǀ V' takushnih mest. mn. velkih grehah ǀ naſs videozh s'takushnimi or. mn. revami obdane Zapisi, ki kažejo na takšen, so nastali po moderni vokalni redukciji iz takušen, slednje pa iz takovšen.
tempelj -(n)a/-plja m 1. tempelj, svetišče: ta Tempel im. ed. ie prebivalshe te milosti Boshie ǀ Od takorshneh pak je djal S. Paulus, de ſo Templ im. ed. Boga Vſigamogozhiga ǀ Samurizi kadar jèsdio mimu njeh Tempelna rod. ed., s'kojna doli ſedeio ǀ pred dauri tiga Tempelna rod. ed. ima poſtauit en vmivalnik ǀ vſe s'Tempelna rod. ed. vun ſtepe, inu miſe okuli verſhe ǀ vſe is Templa rod. ed. ſtepe ǀ ſe je skril, inu je shal vunkaj is Tempela rod. ed. ǀ gredo vkupaj pruti Tempelnu daj. ed. ǀ je bil ſvoje oblizhie pruti Templi daj. ed. obernil ǀ prezei ſo shli v' Tempel tož. ed. Boga Mars sahualit ǀ ony ſo velike dary, inu offre v' Templ tož. ed. offrovali ǀ s'tem S. Strahom Prerok David je vſelej shal v'Tempel tož. ed. ǀ v' Tempelni mest. ed. Bogine Venus ǀ v'Tempelni mest. ed. pak je bilu veliku tauſhent Iudou ǀ so volo njeh pregrehe v'Tempeini mest. ed. doparneſsene ǀ de bi ſvojo molitvo mogal v' Templi mest. ed. opravit ǀ kadar Iudje je bil naſhal v'Templi mest. ed. predajat ǀ kakor edn mei temi v' Tempeli mest. ed. pred Bugam je sposnal ǀ ona okuli shtéri, inu oſſemdeſſet Lejt je v'Tempeli mest. ed. molila ǀ V'tem Tempelnu mest. ed. te bogine Venus ǀ pred Tempelnam or. ed. Ieruſalemskem je leshal ǀ taisti Tempelni im. mn. nej ſo bily taku ſvèty, kakor naſhe Cerkvi ǀ kakor nekadaj is Judouskyh Tempelnou rod. mn. ǀ Maſhnikom je bil dal kluzhe od Tempelnau rod. mn. ǀ v'Rimi je ta nar vekshi sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nijh Boguvom, inu Tempelnom daj. mn. ǀ ony ſo Tempelne tož. mn. teh Maliku, ali hudizhu zhastili 2. cerkev: gorje ſtutaushenkrat taiſtom, kateri Boga reshalio v' Tempelni mest. ed. ǀ v' tem S. Tempelni mest. ed. v' Padovi ← srvnem. tempel ← lat. templum ‛posvečen prostor za opazovanje ptičjega leta’
ter vez. in, ter: mishi, inu podgane, inu karte je lovil, ter ſam je miſhinze dellal ǀ ſo k'nogam sa nimy shli, ter zhast, inu hualo toistom ſo pely ǀ Poshle grille zhes Masovio, ter cello taisto deſhelo ſo bile konzhale ǀ sagarmi, sabliska, inu v'vniega treshi, ter perprizhi pepel rata ǀ Bo vni Gospud, vna Gospa, kadar eden mimu nyh grè, tèr ſe ym neodkrije, ali neperpogne ǀ je dolgu zhaſſa pridigval venem Perſianskim Meſti, terje lepu vuzhil taiſti folk ǀ Krajl puſtj iskat taiſtu sheliszhe, terna rano deneio, inu Ptolomæuſa osdravio ǀ Tersa nyh lon ym nebosh dall temuzh enu malu mane sa nijh shpisho ǀ Kadar tu shlishi Tahmar Rihtnim hlapzom da en persten, inu eno palzo teryh proſsi de bi taiste Rihtariu neſli ǀ sheme, inu norzhie ſte v' andoht obernili … greh v' pokuro, rer vſakatiri v' ſvojm ſerzi misli, ter s' Patriarham Jacobam, pravi
tica -e ž ptica: Ta tiza im. ed. Pavu je ſilnu offerna, inu preuſetna ǀ Ta nar ſhlahtniſhj je ta tjza im. ed. Phænix ǀ kakor ſmert te Tize rod. ed. Phœnix, katera ſe ſama ſeſgje ǀ ſamerkajte kar Ariſtoteles pravi od tetize +rod. ed., de kadar sleshe ſuoje mlade ǀ Naſha vera je perglihana eni tizi daj. ed., katera ne more leteti akuli eno ſamo peretnizo ima ǀ enu jutru je videl, inu shlishal eno tizo tož. ed. s'zhlovesko shtimo peiti ǀ tezhe, inu shraja sa to tizo or. ed. ǀ ta kateri je bral naturo tiga ſhtrauſa, inu kregula ſe bo mozhnu zhudil tem beſsedam, katere te duej tize tož. dv. perglihajo ǀ tize im. mn. mertve ſo na semlo padale ǀ dokler te mlade tice im. mn. s'gnesda ne s'lejte ǀ kadar ſo pokopovali tiga bogaboyezhiga Miniha Simeona, je bilu veliku tiz rod. mn. k' pogrebu perletelu ǀ Tizam daj. mn. je dal ta luft, ribam to vodo ǀ Poshle zhes Midio ene majhine tize tož. mn. ǀ Pogledajte tice tož. mn. pod Nebom ǀ G. Bug je dal petelinu ſoſebno ſaſtopnoſt v' mej tizamy or. mn. → ptica
tih -a prid. 1. tih, molčeč: On je kakor ena Ouza k' saklanju pelan, inu tih im. ed. m, kakor enu Jagne, pred tem kir jo ſtrishe ǀ de ta dua bi bila tiha im. dv. m, poterpeshliva ǀ cilu yh nemorio vidit, kadar ſo tihe im. mn. ž, poleune 2. miren: vſi ſo imeli potonit sa volo tiga nepokorniga Iona, ga popadeio, inu v' morje versheio, kprezej tu morje tihu im. ed. s, inu myrnu poſtane ǀ temu S. imenu je bilu pokornu Nebu, kadar S. Miklaush mu je bil ſapovedal de s'oblazhniga, inu ſtrashniga ima jaſſnu, inu tihu im. ed. s poſtati na tihem na skrivaj: ſpovidnik pride, kateriga tij domazhi na tihim poklizheio ǀ parvi krat je bil prishal na tihim de obeden nej vèdel ǀ na tihem jem ſapovej ǀ na tihijm vun je s'njo shal ǀ potegne natihim ſvoj nash, inu tiga Goſpuda v' trebuh prebode
tlačiti -im nedov. tlačiti: moje ſerze ſe je k'grehu peraslu taku mozhnu, de kakor en teshak kamen mojo volo s'greham tlazhi 3. ed. ǀ nikar to Krono terniasto mozhnej na tlazhi vel. 2. ed. ǀ paſs ga je ſpremil do groba, inu milu je tulil per grobu, inu kadar edn je bil njemu en koſſiz kruha vergel, de bu ga potalashil, nej hotel jeiſti, ampak ga je v' uſta tlazhil del. ed. m timu mertvimu Goſpudu ǀ koku grosovitnu ſo tlazhili del. mn. m to bodezho krono ǀ kadar bi nebile tvoje greshne misly taiſto tlazhile del. mn. ž
tovariš -a m 1. tovariš, tj. vrstnik po položaju, dejavnosti ali starosti, družabnik: posdraulen, inu shegnan bodi moj lubi tovarsh im. ed. ǀ Srezhen je bil S. Marcus sakaj je bil Joger S. Petra, touarsh im. ed. S. Paula, inu ſtriz S. Barnaba Apoſtela ǀ S. Ozha Franciſcus je enkrat hudizha vidil, ter je djal ſvojmu tovarshu daj. ed. Egidiu ǀ kadar je bil Henricus h'ſebi prishal, je h'tovarshu daj. ed. djal ǀ ſe oberne k'tovarshu daj. ed. rekozh ǀ je vidil ſvojga tovarsha tož. ed. taku madliga, inu kumerniga ǀ enkrat dua Cardinala ſta bila prishla obyskat tiga Brata, inu tovorsha tož. ed. S. Franciſca ǀ per tej drugi pol mashi nej s' tovarsham or. ed., ali s' tovarshizo shlebedra ǀ P: Guardian s'tovarsham or. ed. vahta, inu moli per merlizhu ǀ Daniel, inu njegovi tovarshi im. mn. samu sozhivie, inu sele ſo jeidili ǀ tvoji tovarsh im. mn. bodo levi, medvedi, kazhe, inu shkarpiani ǀ kir ſo bily njegovi touarshi im. mn. hudizhi ǀ Angeli bodo vaſhi tovarſhi im. mn. ǀ Tovarshij im. mn. ſo ga sfarili, inu opominali ǀ kadar kuli shlishite od Columba, inu njegovih tovarshou rod. mn. ǀ sa sedem touarshou rod. mn. bi spyl, inu ſnedil ǀ k' ſvojm tovarsham daj. mn. je djal ǀ pravi k'tovarshom daj. mn. ǀ ony ſo migali ſvoim tovariſhem daj. mn. ǀ Angele bosh sa tuoje tovarshe tož. mn. imel ǀ S. Martin s'ſvojmi tovarshi or. mn. je bil ſvejt sapuſtil ǀ nuzh, inu dan bom dobre vole s' mojmi touarshi or. mn. 2. izbranec, zakonski mož: Vna pride sazhne greh svojga tovarsha rod. ed. pravit ǀ ſo ga bili njemu sa tavarsha tož. ed. dala ǀ golobiza s'obenem drugim ſe n'hozhe drushit, temuzh s' ſvoym tovarsham or. ed. Slovan. *tova̋rišь je izposojenka iz nekega starega turš. jezika. Zapis tovariſhem je iz citata na začetku pridige.
tretji -a štev. tretji: leta koſſ je Aſia, leta drugi je Affrica, leta tryeti im. ed. m je America ǀ Ta tryetia im. ed. ž je bila Theodolinda ǀ Ta tretja im. ed. ž lubesan je te ſoſeſke, namrezh kadar en ſoſed ſvojga ſoſeda vezh lubi, kakor pak eniga ptuijga ǀ drugu oblizhe je bilu podobnu enimu leou, tu tryetie im. ed. s enimu Vollu ǀ Te tretje rod. ed. ž vere tudi nimash ǀ od te Tryete rod. ed. ž Pershone, namrezh od Svetiga Duha ǀ Enimu je bilu imè Manzius, timu drugimu Joannes, timu trjetimu daj. ed. m Julianus ǀ ta tryeti tož. ed. m meſiz je porodila ǀ NA TRETI tož. ed. m PETIK V'POSTV ǀ ta treti tož. ed. m dan gre napruti ǀ NA TRETIO tož. ed. ž NEDELO PO VELIKI NOZHI ǀ NA TRETIO tož. ed. ž INV DVAJSETO NEDELO PO S: TROYCI ǀ ga peleio veno drugo, inu tryetio tož. ed. ž shtalo ǀ veni skledi ſo bile zukrene iabauka, v'drugi zukrene grushke, tryeti mest. ed. ž zukrene mandelne ǀ tryetij im. mn. m pak prevezh poſvetne opravila dopernashajo ǀ Letu govorj v' tretjeh mest. mn. Moſſevih Bukuah tretji tal m tretjina: ta tryeti im. ed. m tal G. Bogu ſe je bil v' punt poſtavil ǀ ta trjeti tal tož. ed. m ſvejsd is Nebeſs je bil na semlo potegnil v tretje v tretje: V'tretje v'Ieſenu, kadar ta grosd je mehak, inu ſladak
Troja -e ž zemljepisno lastno ime 1. Troja: grosnu ſe je godilu ludem kadar Troja im. ed. je gorela ǀ AEneas kadar je vidil, de tu meſtu Troja im. ed. je zhes, inu zhes gorelu ǀ Zhe krajl Paris hozhe ſa ſuojo sheno to shlahtno Eleno imeti, more poprei Troio tož. ed. poshgati 2. Troyes (?): Attila krajl s'ſvojo vojsko ulezhe pod tu Meſtu Trojo tož. ed. 1. Trója, gr. Τροία (in Ἴλιον), mesto na severu maloazijske sredozemske obale, katerega obleganje in uničenje opisuje Homerjev ep Iliada. 2. Verjetno je mišljeno frc. mesto Troyes.
truplo -a s 1. telo: nemamo hushiga ſaurashnika na semli, kakor je nashe truplu im. ed., inu naſhe meſsu ǀ Reſſite li je djal Iacob, inu ſekajte moje vude od mojga trupla rod. ed. ǀ nej bila vezh zhloveskimu truplu daj. ed., temuzh eni h'rastavi shkorij podobna ǀ druge miſli, inu skarbi nej imela, temuzh offertnu guantana hoditi, inu nje grèshnu truplu tož. ed. lepotizhit ǀ venim truplu mest. ed. na enkrat ſe najde ta pravizhni Iacob, inu ta greshni Eſau ǀ otrok v' taistim trupli mest. ed., v'katerim je bil spozhet, je bil tudi pokopan ǀ v'trupli mest. ed. te ner zhiſtishi Divize Marje ǀ ti greshniza bosh persilena s'tvojm pregreshnim truplam or. ed. prezei pred tu ſerditu oblizhe Rihteria Nebeſkiga ſe prikasat ǀ de s'vashim truplom or. ed. nebote drugim pohushajna dale ǀ ti ſi mertua dusha, inu s'truplam or. ed. bosh v' paku pokopana ǀ is teh obſsedenih truplou rod. mn. ǀ sapovej Vida, Modeſta, inu Creſcentio na tla pervesat, inu enu ſilnu teshku ſpizheſtu sheleſu na nyh trupla tož. mn. poſtavit ǀ v'blati tega greha, inu v' ſmerdezah truplah mest. mn. teh greshniku prebivat nemore 2. truplo: taiste neſrezhne martvu truplu im. ed. par nagu venem kotu je leshalu ǀ dua velika zherna pſsa planio k'temu martvimu truplu daj. ed. ǀ umarje po navadi v'Cerku njega truplu tož. ed. neſsò ǀ S. Archangel Michael nej ſmu ſe potſtopit hudizha prekleti, kadar ſta ſe preperala sa Moiſseſau truplo tož. ed. ǀ taisti mertvi nijma v'ſvoim trupli mest. ed. ſerza ǀ ſe ſo jokale, inu klagovale na vus glaſs, nad truplam or. ed. tiga lubiga, inu lepiga Adonida ǀ Kadar bodò umerli, nyh trupla im. mn. bodo v' to zherno semlo pokopana ǀ imâ te oſekane glave pershiti h' truplam daj. mn. ǀ tem ſvetom Marternikom je ſtregla, nyh ſveta trupla tož. mn. pokoppavala ǀ grobe s'zhloveskimi trupli or. mn. je napolnila
umiti dov. umiti: nej ſo ſi rokè vmili del. mn. m, kadar ſo kruch jèdilij (I/2, 8) umiti se umiti se: Kadar nad ſabo en madesh, ali tadu samerkali ſo ſe vumili del. mn. m, inu ozhistili (I/2, 131)
ura -e ž ura, tj. 1. časovna enota: ta menih 300. lejt je poshlushal to tizhizo, ter njemu ſe je ſdela ena ſama ura im. ed. ǀ en firtilz ure rod. ed. n'hozhesh obernjt, de bi Boshijo gnado vudubil ǀ Masha terpi polli urre rod. ed. ǀ ene muhe, ali komarja nemorite en fertilz vre rod. ed. na vashom obrasu terpèti ǀ Tiza danas po luffti lejta, zhes eno uro tož. ed. Jagar jo vſtreli ǀ cello urro tož. ed. ſe nei ganil is meiſta ǀ meni k'troshtu nemorite, inu n'hozhete eno ſamo vro tož. ed. s'mano zhuti ǀ koku letu more biti, de veni uri mest. ed. ſe je vſe v' tem kloshtri preobernilu ǀ veni urri mest. ed. te ner bogatishi obusha ǀ v eni vri mest. ed. vſy bi pomerli ǀ duej celli urri tož. dv. je v'Nebeſſa gledal ǀ Tvoie leita, inu ure im. mn. ſo pretekle ǀ je bilù ſhteri vre im. mn. Kar je bil vmerl ǀ veliku urr rod. mn. od velike ſlatkusti je bila samaknena ǀ morje 6. ur rod. mn. raſte, 6. ur rod. mn. doli Iamle ǀ Ti kateri bodeſh ure tož. mn., inu ure tož. mn. pred enem zhlovekam gologlauu stal ǀ je viſſil nikar dvej, ali try urre tož. mn., ampak dua cella dny ǀ vij ſi vppate pres greha vrre tož. mn., inu vrre tož. mn. vaſsovati, ſmejati, pleſsati ǀ Shene pak ure tož. mn., inu vre tož. mn. ſe v'shpegu gledaio ǀ v' sheſteh urrah mest. mn. kuga je bila pomorila 70000. pershon ǀ ſtu, in ſeſtdeſset mil je bil ſturil po morij pres zholna, na ſvojm plajshu ſtoyezh v' 6. urah mest. mn. 2. (določen) čas: ura im. ed. pride de ſledni ima na ſvoj dum pojti ǀ kadar ſe je perblishovala njegova sadna ura im. ed. ǀ njegova ſmertna ura im. ed. ſe perblishvie ǀ njega pusledna ura im. ed. ſe je perblishuala ǀ Bo urra im. ed. prishla, de obedua ſe bota kaſſala ǀ vra im. ed. nje poroda ſe perblishuje ǀ nihdar nej ure rod. ed. de bi kaj hudiga ne bilu ǀ neodnashaj do tvoje ſmertne urre rod. ed. ǀ do poſledne vaſhe vre rod. ed. odnashate pokuro ſturiti ǀ kadar je bila h' tej sadni ſmertni uri daj. ed. prishla ǀ S: Thomash Aquinates njega pusledno uro tož. ed. je lete S. beſsede piſsal ǀ kakor ſe njemu godj to pusledno urro tož. ed. ǀ Hozhesh tuojo pusledno vro tož. ed. potroshtan biti ǀ ob vaſhi ſmertnj uri mest. ed. ǀ vſy Judy ob eni gvishni urri mest. ed. ſo imeli konzani biti ǀ ſi ſo beſsedo dale ob eni gvishni vri mest. ed. vKupaj priti 3. priprava za merjenje časa: fliſſik kakor ura im. ed., katera nikuli s'myram neſtoj ǀ kakor je shlishala 11. biti na uri mest. ed. je uſe v' shtihi puſtila, inu damu tekla rekozh ǀ cell dan shlishimo ſgonit, inu ure tož. mn. biti ← srvnem. ūre ← stfrc. (h)ore < lat. hōra ← gr. ὥρα ‛doba, čas, ura’
usmiliti se -im se dov. usmiliti se: nej ſo hoteli ſe vſmilit nedol. zhes te vboge ǀ vasho proshno neuslishim, inu ſe zhes vaſs neusmilim +1. ed. ǀ Vener ſe zhes njega neuſmilish +2. ed., ene ſolſe njemu nevoshish ǀ ſe vener zhes njega neusmilish +2. ed. ǀ kakor ta nepametna shivina, katera, kakor pisheio ty Naturalisti, de ena ſe vſmili 3. ed. zhes to drugo, kadar v'potrebi vidi ſvojo gliho ǀ Inu vener de ſe G. Bogu vsmili 3. ed. ǀ Christus ſe zhes njo uſmili 3. ed. ǀ Bug ſe vsmilij 3. ed. zhes Iosepha ǀ bogo dusho pustimo terpèti lakoto, inu ſheio, inu zhes njo ſe neuſmilimo +1. mn. ǀ sdai ſe zhes taiſte neusmilite +2. mn., de bi yh is taiſtiga shveplenskiga ognia reishili ǀ vy ſte taku neusmileni, de zhes tiga resmartraniga zhloveka ſe neuſmilite +2. mn. ǀ jo puſtè leshati v' tem shueplenskim ognu teh viz 20. 30. 40. leit, de ſe zhes taiſto neuſmilio +3. mn. ǀ Ah moj Slatki Ieſus! Vſmili ſe vel. 2. ed., vſmili ſe vel. 2. ed. zhes to tudi dolgu bolno dusho ǀ Ah Bogu stutaushenkrat ſe vsmili vel. 2. ed. ǀ Ah vſmiliſe vel. 2. ed. Bug zhes naſs ǀ Vſmiliſſe vel. 2. ed. zhes mene Gospud ǀ Ah vſmilie vel. 2. ed. Bug zhes nas ǀ Ah te proſsem! usmiliſe vel. 2. ed., vsmiliſe vel. 2. ed. zhes Iesuſa ǀ Jesus, Maria vſmilite vel. 2. mn. ſe zhes mene ǀ vſmilitè vel. 2. mn. ſe zhes mene vasho lubo Hzer ǀ vſmiliteſe vel. 2. mn. zhes vashiga Ozheta, inu Mater ǀ Bug ſe je bil zhes mene vſmilil del. ed. m ǀ ſavupam v' njegovo veliko dobruto de ſe bò zhes mene uſmilil del. ed. m ǀ Bug tudi ſe bode usmilil del. ed. m zhes tebe ǀ imà Davida proſſit, de bi ſe vſmilel del. ed. m zhes Abſolona ǀ de bosh ſe zhes naſs vſmilila del. ed. ž ǀ kadar ta rajnani Lazarus je leshal pred hisho tiga bogatiga mosha, ſo pſſij zhes njega ſe vſmilili del. mn. m → smiliti se
uživati -am nedov. 1. uživati: od lushtau tiga meſsa ſe lozhiti, katere s'mladiga je bil navajen vshivat nedol. ǀ sazhne miſlit koku bi mogal Nebeſsa vſhivat nedol. ǀ y nej perpushenu oblizhe Boshie, inu nebesku veſſelje ushivat nedol. ǀ Boshje oblizhe gledat, inu uſhivat nedol. ǀ rajſhi hozheo do vekoma v'pakli goreti, Kakor v'Nebeſsih Oblizhe Boshje vshiuati nedol. ǀ Zhistost sa lon bo imela tu lepu oblizhe Boshje do vekoma vſhivati nedol. ǀ de bi neshelil dosezhi, inu vshivati nedol. v' nebeſſih erbiszhino tiga vezhniga pozhitka ǀ sdaj pujdesh ushivat namen. s'mano reid te nebeſke troshte ǀ de bi tebi sadubil blagu, kateru sdaj ushivash 2. ed. ǀ s'enu maihinn blaga, kateru en kratik zhaſs vshivash 2. ed. ǀ ta kateri ushiua 3. ed. te troshte Nebeſke ǀ sdaj vshe v' nebeſſih ſe veſſeli, inu oblizhe Boshie vshiva 3. ed. ǀ rada per pokoiu vshiua 3. ed. skuſi ſveto molitvo ǀ kar v' dolini teh ſolſſ ushivamo 1. mn. je sa to nepametno shivino, inu sa nashe truplu ſtuarienu ǀ kaj my maramo, de li tudi my vshivamo 1. mn. ǀ vy tam gori vſhivate 2. mn. taiste Nebeſshke troshte ǀ kadar pak te posvetne lushte, inu kratke zhaſse vshivate 2. mn. ǀ nashe blagu ushivate 2. mn., po nashih grobah hodite ǀ sdaj obilnu Nebeſhku krajlevſtvu vshivaio 3. mn. ǀ vashe blagu erby ushivaio 3. mn., inu na vas nespolnio ǀ vshivaj vel. 2. ed. nje lepoto de ſi lih Bug je prepovedal ǀ Vshivaimo vel. 1. mn. lushte tiga meſſa, dokler ſmò mladi ǀ Jeſt ſim ner poprei nye lepoto vshival del. ed. m ǀ Vſe kar ſim na ſvejtu ushival del. ed. m, kakor de pi s'ozhmy trenil je preshlu ǀ je vſhival del. ed. m ta ſvejt ǀ debi vſhiual del. ed. m ſvojo lubo ǀ leta tiza de bi od bliſi ushivala del. ed. ž tu rumenu ſonze je taku viſſoku letela ǀ ona bo tvoje blagu vshivala del. ed. ž ǀ de bi vekoma Nebeshku veſſelje neushivala +del. ed. ž ǀ do vekoma bodo vshivali del. mn. m te troshte nebeske ǀ bomo ushivali del. mn. m mladoſt bres ſtaroſti ǀ drugi bodo taistu krivizhnu ſpraulenu blagu tuoje vshiuali del. mn. m ǀ bodo oblizhe Boshje vſhivali del. mn. m ǀ de budemo prangale, inu spet nashe kratke zhaſſe vshivale del. mn. ž ǀ do vekoma oblizhe Boshje bodo ushivale del. mn. ž 2. zauživati: vij raijshi hozhete dellat, koppat, inu orat, kakor pak te dobre, inu slatke shpishe vſhiuat nedol. ǀ Nej hotel v'hisho pojti vshiuat namen. taiste perpraulene spishe ǀ obena spisha nepride na vasho miso de bi jo vam Bug neposlal, kruh, vinu, meſsu, sozhiuie, inu vſe tu kar vſhivate 2. mn., Bug vam poſhle ǀ ony v' tem zhaſſi mleku od nyh vshivaio 3. mn. ǀ Vshivaj vel. 2. ed. tedaj po goſtem leto arznio ǀ po goſtim andohtlivu vshivai vel. 2. ed. leto Boshjo arznio Svetiga Reshniga Teleſſa ǀ Pridite, inu vshivaite vel. 2. mn. Moje Svetu Reshnu Telu ǀ je te shpishe veliku lejt vſhival del. ed. m ǀ kadar bi on bjl imel lubesan pruti ſvojmu bratu, bi bil taistu dobru koſsilu vſival del. ed. m
več1 prisl. primer. 1. več: kadar bi vezh pridig v'ſlovenskim jesiku drukanih bilu ǀ G. Bug pres vſe glihe je vezh pruti zhloveku, kakor ta zhlovik pruti tej nepametni shivini ǀ nezh uezh ym nej dall kakor taiſtom, kateri ſo bily posnu prishli ǀ ena shena to nevero Manicheuſa v'vezh deshel je bila pernesla ǀ v'taisti desheli nej ſo mogle 'vezh prebivat 2. bolj: Nej li on taisti nemarni, inu nepametni, kateri vezh to ſtuar, kakor Tebe ſvojga Stuarnika lubi ǀ je bil vezh enimu Seraphinu, kakor zhloveku podobin ǀ S. Franciſcus je vezh en Angel, kakor en zhlovik ǀ veliku takushnih ſe najde, kateri veliku vèzh nijh telu, kakor dusho lubio 3. spet: bo teshku vezh oſdravil presež.> 1. največ: Poidi v'Tempel kadar ner vezh ludy notriſe najde ǀ kadai oſterij imaio nar vezh opravila ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal 2. najbolj: Satan ſe pomuja kar ner vezh more ǀ ſapovej vſe malike reſtauzhi s' vnej eniga ſamiga, kateriga je ner vezh shtimal, inu lubil ǀ ſe branio nervezh kar morio pred ſmertio → veče, → veliko
več2 člen. več: kadar vſhe nej mogal vezh na nogah ſtati ǀ ſe nei mogal uezh odtergat, inu odreshit ǀ Nikar vezk, nikar vezh Nem. Nem. ne ostanimo v'tej gardi shivinski podobi ǀ kadar je ſam ſebe umoril, ne more vizh sam ſebe oshivit presež. največ: pofliſſajteſe kar ner vezhe vam je mogozhe (II, 126)
verovati -ujem/-am nedov. verjeti, verovati: kokush ym je branila, inu djala de nimaio verovat nedol. Salamandri ǀ Accius Poeta nikuli nej hotel verovati nedol. ǀ tij Modri Iudij ſe ſo pustili taku hitru pregovorit eno kazho molit, inu verouat nedol. de taista ijh bo osdravila ǀ ſledni karshenik je dolshan verouati nedol., tukar ſe moli v'Apostolish Veri ǀ nej ſim hotela vervat nedol. ǀ imamo s' peretnizami nashe vere vervati nedol. ǀ Concilium Nicænum kateri naſs vuzhi veruat nedol., inu taku molit ǀ zhe meni nhzhete vero dati, vſaj Resnizi Nebeſhki, Chriſtuſu Ieſuſu bote mogli veruati nedol. ǀ jest verujem 1. ed. v's. Evangeli ǀ verovam 1. ed. Cajetanu ǀ Rad vervjem 1. ed., de bi nekateri shnidary radi imeli, de bi Angely sa nyh shivali ǀ jeſt nevervjam +1. ed. de bi sdaj na svejtu en taku pravizhen zhlovik ſe naſhal ǀ aku hudizhu vervash 2. ed. ǀ sakaj verujesh 2. ed. de strup vſebi ima ǀ ti veruejesh 2. ed. de bi ſi urat, ali nogo slomil ǀ Nej sadosti de ti verujes 2. ed. de Christus je sa naſhe grehe ſvojo S: Rèshno krij prelil ǀ neverovash +2. ed., de je Bug, kateri pravi ǀ aku letu nevervash +2. ed. nej ſi Chriſtian ǀ tedaj nevorovash +2. ed. kar Bug govori ǀ zhe meni nevervjesh +2. ed. vprashaj lete, kateri ſo yh poſnali ǀ ti neverujesh +2. ed., kar ſam s. Duh pravi ǀ de ſi glih edn vſe veruje 3. ed. kar je dolshan ǀ Krail veruie 3. ed., ſe reserdij ǀ Leta kateri drugazhi dershj, ali verua 3. ed. je panan od Svete Katolish Zerkue ǀ kakor pak ſo samerkali, inu vidili, de hishni Ozha verova 3. ed., vſy ſo ſnym potegnili ǀ en Turk, ali Ajd, kateri neverua +3. ed. de je paku sa te greshne perpraulen ǀ Concilium Tridentinum sa Kezerja dershi taiſtiga, kateri neverva +3. ed. de ſe vize na unim ſveiti naideio ǀ ſdai na ſveitu eden drugimu neveruie +3. ed., inu neſaupa ǀ aku meni ne verujete 2. mn. poshluſhajte S. Baſiluſa ǀ aku verovate 2. mn. v' Boga ǀ aku meni ne vervjete 2. mn. ǀ Kadar vy zhudeshe, inu mirakelne nevidite, taku neverujete +2. mn. ǀ aku meni nevervate +2. mn., vprashaite Svetiga Petra ǀ zhe meni neverouate +2. mn. ǀ nej ludje verovaio 3. mn. kar govorim, ali ne ǀ jest vejm de Nem. Nem. veroveio 3. mn. vſe tu kar s. Chat: Kersh: Cirqu sapovej ǀ ludje raishi tu hudu veruaio 3. mn., kakor pak tu dobru ǀ vener meni vezh vervajo 3. mn. Kakor tebi ǀ taiſtom vervaio 3. mn., katerem Accius Poeta nikuli nej hotel verovati ǀ timu folsh Preroku verovajo 3. mn., de shiher greshnu shivè ǀ v' Europi tudi ſe najde veliku ſtaraverizou, katiri nevervaio +3. mn. v' S. Duhà ǀ verouaj vel. 2. ed. meni ǀ aku meni ne vervjete, verujte vel. 2. mn. S: Augustinu ǀ verovajte vel. 2. mn. meni ǀ vervaite vel. 2. mn. meni, de tudi letukai edn nas vidi ǀ Neverovajte +vel. 2. mn. Nem. Nem. temu folsh Preroku ǀ aku meni ueverujete +vel. 2. mn., poshlushajte S. Augustina ǀ v' Chriſtuſa je verval del. ed. m ǀ kadar bi ti veroval del. ed. m de golufia, tatvina, oharnia Nebu do vekoma zhloveku sapre ǀ Kadar bi ti veroual del. ed. m de shentovaine tuoio dusho vumorij ǀ Kadar bi verovol del. ed. m de je Bug ǀ sa nym vſa njegova hisha je verovala del. ed. ž v' Chriſtuſa ǀ pre naglu je vervala del. ed. ž beſſedam te golufne kazhe ǀ vſy njegovi otrozhi ſo v'Chriſtuſa verovali del. mn. m ǀ v'ſajne ſo vervali del. mn. m, inu babie vere nuzali ǀ ony nèſo veruvali del. mn. m v' mene
veseliti -im nedov. razveseljevati: Bom li jeſt mojo mosht puſtila, kateri Bogove, inu zhloveke veſſely 3. ed. ǀ sakaj Angele shalite, inu hudizhe veſſelite 2. mn. veseliti se veseliti se: imaio urshoh ſe veſſeliti nedol., inu nikar klagovati ǀ imajo danaſhni dan ſe veſseliti nedol. vſe shene ǀ Leta je dan, kateriga G. Bug nam je dal, de ſe imamo ueſſeliti nedol. ǀ ſe veſſelit nedol., ob taiſti uri ǀ Jeſt ſe veſſelim 1. ed. de vaſſ videm shaloſtne, inu sgrevane ǀ ti ſe veſſelish 2. ed. nad ſmertio tvojga lubiga Lazaruſa ǀ njega neſrezhi ſe veſselish 2. ed. ǀ ti pak kadar Boshijo sapuvid prelomish ſe veſelish 2. ed. ǀ sdaj vshe v' nebeſſih ſe veſſeli 3. ed., inu oblizhe Boshie vshiva ǀ Se veſſelj 3. ed. tudi dusha Ranziga Nem. ǀ v'serzi pak ſe veſselij 3. ed. ǀ ta zhaſs ſe veſselj 3. ed. ǀ ſe nejoKa, temuzh susebnu ſe veſsedlj 3. ed. vus volni svejt ǀ ſe veſſelimo 1. mn., inu praſnujemo ǀ Angeli v'Nebeſsih ſe veſselè 3. mn. ǀ Se veſſelè 3. mn. Svetniki videozh de ſe vgmeraio shlushabniki Boshy ǀ hudizhy ſe veſſele 3. mn. ǀ Kadar ga doperneſsò ſe veſsele 3. mn., inu hualio ǀ Angely v' Nebeſsyh ſe veſselio 3. mn. nad tvojm preobernejnam ǀ Veſſelimoſe vel. 1. mn., inu zhaſt dajmu Bogu ǀ Veſselite vel. 2. mn. ſe li vy Angeli ǀ Li veſselite vel. 2. mn. ſe ǀ Veſselil del. ed. m ſe je ozha Nebeſhki ǀ Job ſe je veſſelil del. ed. m pod britkoſtio tega terdiga terpleina ǀ Gdu tedai bi ſe neveſſilil +del. ed. m danas ǀ Natalia ſe je veſſelila del. ed. ž ǀ vashe ſerze bo … ſe veſselilu del. ed. s ǀ vſe ſe je veſſelelu del. ed. s, sunaj Lucifera ǀ Veſselili del. mn. m ſe ſo ſuſebnu Archangeli ǀ s' Chriſtuſam v' Nebeſſih ſe bomo veſſelili del. mn. m ǀ Angeli ſe ſo nad tem svetom Rojstvom veſselilij del. mn. m ǀ Veſſeleli del. mn. m ſò ſe mertvi kateri s' Chriſtuſam ſo bili ſmerti vſtali ǀ vſe ſtuary ſo ſe veſſelile del. mn. ž ǀ tudi druge ſoſſede je vabila de bi ſe Veſselile del. mn. ž
vinograd -a m vinograd: Karshene dushe vinograd im. ed. je saſſaien v' tei dobri semli S. katolish karshanske zerkvi ǀ Ah nehualeshni vinogrod im. ed. ǀ Na hribah je vinograt im. ed. ǀ de bi njemu dali ſad od vinograda rod. ed. ǀ s' venograda rod. ed. vashe dushe ſte ga vun vergli ǀ Bosh vidila tajſti shlahtni grojſdik s'venograda rod. ed. Engadi ǀ ſim ſturil mojmu vinogradu daj. ed. vſe kar ſim sposnal, de je njemu nuznu, inu patrebnu ǀ kadar sgubish en vinograd tož. ed., eno nijvo ǀ ty pervi pak nej ſo hoteli pojti v' vinogrod tož. ed. ǀ katerim je bil dall ſvoj vinograt tož. ed. na zhensh ǀ je dellauze klizal v'venograd tož. ed. ǀ v' vinogradi mest. ed. je terta ǀ Ti smanka kjekaj v' hishi, v' venogradi mest. ed. ǀ n'hozhesh vezh terpeti to nerodovito terto v' tvojm vinogrodi mest. ed. ǀ na nyvi, inu v' venegradi mest. ed. della, ſtrada, inu ſe potj ǀ nej hotel po vinogdru mest. ed. pojti, temuzh po gosdu ǀ vinogradi im. mn. ſo polni slatkiga grosdia ǀ nyve trauniki, inu venogradi im. mn. ſe bodo selenili ǀ aku bomo tudi mij takorshni nehvaleshni vinogrodi im. mn. bomo tudi v' tej vishi shtrajfani ǀ kateri veliku vinogradou rod. mn. imà, vina mu nepremanka ǀ kadar bi vam vashe groſdje pokradili s'vinogradu rod. mn. ǀ po lejti poshlem tozho de vashe vinograde tož. mn. pobye ǀ ob pravem zhaſsu tuoje venograde tož. mn. obdelash ǀ aku tozha tebi venegrade tož. mn. bobije ǀ kar od ſnopia na nyvi oſtane, inu grosdia v' vinogradah mest. mn. ǀ Zhe hozhe prebivat v' vinogradeh mest. mn. → vino
viseti -im nedov. viseti: na gauhah viſſiti nedol. ǀ viſſi 3. ed. na terti tiga krisha ǀ Tvoje garlu je, kakor Davidau Turn, s'brambani ſijdan, na katerim taushent szhiton viſsij 3. ed. ǀ vezh shKode ſi ſturil Kakor ty, Kateri na gaugah veſeio 3. mn. ǀ kadar na Criſſu je viſſil del. ed. m ǀ Sam Aman na taistih je obejſhen viſsil del. ed. m ǀ kadar je ushe na Chrishu viſil del. ed. m ǀ nej roke v' nederiah noſſila, ali na oknih viſſila del. ed. ž ǀ de ſi lih mu ſo bili urat odshagali, uener glaua ie na levu uiſila del. ed. ž ǀ niega Serce, per Boshij Martri, pred Katero je vſelej molil, je viſilu del. ed. s ǀ S. Truplu Chriſtuſa Ieſuſa je na krishu viſselu del. ed. s ǀ raven njega ſta viſſila del. dv. m dua rasbojnika ǀ sazhne s'perstam na pukshe, pishtole, inu sable kasat, katere ſo mu per glavi viſile del. mn. ž
vmej predl. I. s tož. med: ſe je ſramuval v'mej ludij priti ǀ hudizhy ſo prishli vmej folk v' podobi teh kazh, inu krot ǀ Judouska Gospoda ſo denarje v' mej folk metali II. z or. med: shiher bosh prebival v'mej levuami, kakor Daniel Prerok ǀ ſaurashtvu v'mej G: Bugam inu zhlovekam vſtane ǀ V'mei kersheniki pak ſe naideio moshie, kateri ble ſo shaloſtni, kadar ym en koin v'zerkne, kakor kadar ym shena umerie ǀ shegnana ſi vmej shenami ǀ Zhe kateri vmei vami imà to poſvejtno modruſt ǀ eniga v' mej nima bi vun vſeli ǀ ta ner vekshi Mashnik umej Ajdy ǀ ena umei letemi ſe je sgubila v' tej puszhavi ǀ imate Mashnike vme vſimy drugimy ner ble zhaſtiti ǀ tudi veliku v'maj nimi ſe naide, kateri ſo bli gardi → mej
voda -e ž voda: dokler nej snal plavat prezeiga je bila voda im. ed. posherla ǀ vuoda im. ed., ſemla, lufft, inu Nebu ſo tebi pokorni ǀ ta slana, inu grenka morska uoda im. ed. je bila slatka ratala ǀ Taisti, kateri dalezh od vode rod. ed. ſtoij neutoni ǀ mu imaio frishne vuode rod. ed. perneſti ǀ vſame en bokau ſmerdezhe uode rod. ed. ǀ kadar kuli enu ſernu shita pobere, ali eno kaplo vodè rod. ed. popye ǀ Skala od nature je ſuha, inu vſebi nima vuodè rod. ed. ǀ te shelesne mazhike s'vode rod. ed. vun ulezhe ǀ vuodi daj. ed. ſi bil ſapovedal de ima ribe roditi ǀ ona gre pruti vodi daj. ed. ǀ te druge shtorkle v'klnu vodo tož. ed. noſsio ǀ s'eno shlizo je vodò tož. ed. s'morja jemal ǀ ona bo dalla njemu, inu shivini uodo tož. ed. pyti ǀ Chriſtus vuodo tož. ed. je v' vinu preobernu ǀ Stuari vuodò tož. ed., inu jo poſtavi na ſvoje meſtu ǀ uodò tož. ed. pijete ǀ ie bil ſapovedal vſe Iſraelske fantizhe vdo tož. ed. vrezhi ǀ prezei sa nym v'vodo tož. ed. ſkozhi ǀ ob ſuhim kruhu, inu frishni vodi mest. ed. ſo shiveli ǀ aku pak dolgu zhaſsa vuodi mest. ed. leshj tard kakor kamen rata ǀ ob ſuhem kruku, inu uodi mest. ed. ſe je poſtil ǀ cello nuzh je v'vodi mest. ed. ſtal ǀ v'shveplenskim ogniu te dushe plauaio, kakor ribe v'uodi mest. ed. ǀ s' vodo or. ed. je vinu mejſhal ǀ de bi njemu s' frishno vodò or. ed. hotel glavo smiti ǀ vinu s'vodo or. ed. meiſhaio ǀ sapovej s'uodò or. ed. vus'volni ſvejt potopiti ǀ s'vodò or. ed. je golufal ǀ vſe vode im. mn. teh ſtudenzou, inu shternih, okuli tiga meſta Hjericho ſo bile ſe pokaſile ǀ vſe vuode im. mn. ſe v' morje skryeio ǀ kadar uode im. mn. ſo bile nah dalle, ta zholn je bil shal pozhivat na ta viſsoki hrib Armenie ǀ je sapovedal vodam daj. mn. de ſo yh potopile ǀ Poſtavi ali deni tvoi kruh na te tekozhe vode tož. mn. ǀ pres zholna ſo zhes glaboke, inu derezhe vuode tož. mn. na plajshu v' tem S. Imenu ſe prepelali sladka voda sladka voda: is terde skale ſturij de frishna ſlatka voda im. ed. ſvera
vojska -e ž 1. vojska: ta ſaurashna vojska im. ed. ſe vſhe perblishuie, Katera bo vſe Konzhala ǀ cella voiska im. ed. je bila prebredla ta potok ǀ ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle vojske rod. ed. ǀ David ga je bil od voiſke rod. ed. k'ſebi poklizal ǀ obeniga puntarskiga, ali faratarskiga sholnerja k'ſvoj vojski daj. ed. ne perpusti ǀ njegovo vojsko tož. ed. prezej ſo bile pregnale, inu pobile ǀ prezei ſvojo veliko vojſko tož. ed. vkup ſpravi ǀ en General per ſvoj vojski mest. ed. ǀ David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit s'suojo vojsko or. ed. zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ General Ioab je enkrat s' veliko vojſko or. ed. zhes ſvoje ſauraſhnike vlekal ǀ s' ſvojo voisko or. ed. je oblegil enu meſtu ǀ s'veliko vojsho or. ed. pade v'njegovu Ceſarstvu ǀ vezh vela kadar ena dusha v' gnadi boshi en ſamkrat sdihne, kakor vſe vojske im. mn. Alexandra Macedonskiga ǀ Goſpud teh vojsk rod. mn. ǀ Nei li morebiti Bug General inu krajl zhes vſe vojske tož. mn. ǀ Katerim tuliKainkrat shuga s'Kuſi vojshe tož. mn. nashih ſauraſhnikou 2. vojna: Morebiti de tudi v' nebeſſih je billa vojska im. ed., inu boi ǀ je bila velika vojska im. ed. mej Judy, inu mej Ajdy sa volo Vere ǀ de bi od te njemu taku shkodlive, inu nevarne vojske rod. ed. imel nehati ǀ Gospud te vojskè rod. ed., inu maszhuajna ǀ dan te vojſke rod. ed. ſaſtopi minuto nje pozhetuia ǀ En drugi je nagnen k' vojski daj. ed. ǀ G. Bug ſe k'Vojski daj. ed. perpraula ǀ kadar dua ſe skregata, ali vojsko tož. ed. vkupaj imajo ǀ ſi je bil naprej uſel na vojſko tož. ed. pojti ǀ v' boiu naſh myr, na vojski mest. ed. naſhe premagajne ǀ Rezite sdaj vy ſoldati, katerih eni ſte roko, eni nogo, eni oku na voiski mest. ed. sgubili ǀ na vojſki mest. ed. konez vſameo ǀ vidimo de sdaj eno deshelo s'vojsko or. ed., to drugo s'kugo, eno s'potreſsmo, to drugo s'lakoto gajshla ǀ sdaj po celli Europi te ner hujshi vojske im. mn. meſta poderaio ǀ sa volo, velizih vojsk rod. mn. katire je imel ǀ Nepotrebne vojske tož. mn. sazhnejo, s'Kateremy veliku Mest Konzhajo
voščiti -im dvovid. 1. želeti: nihdar vezh ga nemoresh lepu pogledat, nikar dobru voshit nedol. ǀ Imamo taiſtim s' Lacedemory voszhit nedol., inu od G. Boga ſproſſit ta vezhni pozhitik ǀ vekshi neſrezhe niemu nemoresh voſzhit nedol. ǀ Kaj pomaga drugim hudu voſhit nedol., dokler tebi ſe bode hudu sgudlu ǀ sa tiga volo mu voszhim 1. ed. de bi ſe ſadavil ǀ Dobre, ſrezhne, veſſele, inu vſyh troshtu Nebeſhkyh polne te sazhete S. Boshizhne prasnike od G. Boga Nem.N. proſſim, inu voszhim 1. ed. ǀ Satorai jeſt voſzhem 1. ed. Nem.N., de bi imeli letu S. Ime ſareſanu v'uashem ſerzu ǀ Je guishnu en velik Boshy dar en dober ſpomin imeti, kateri dar voshim 1. ed. is ſerza danas Nem. Nem. ǀ ſe troshtash, eno taku dobro ſmert ſturiti? jest jo tebi voshem 1. ed., ali teshku ſe bo sgodilu ǀ druge ſrezhe, inu gnade neshelim, inu ſi nevoszhim +1. ed., ampak v' hisho tiga Nebeskiga Krajla priti ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish 2. ed. ǀ ſtukrat tvojga blishniga ſakolnesh, sludiu sdash, ſmert voſzhish 2. ed. ǀ ga ſaurashish, pregajnash, inu vſe tu hudu voshish 2. ed. ǀ stukrat smert voshzhesh 2. ed. taisti tuoi shlahti ǀ s'jesikom vam voshzhi 3. ed. en dober dan, s'mislio eno vezhno nuzh ǀ David to ner hushi revo, inu neſrezho Judeſhu Iskariotu voszhi 3. ed. ǀ vſy shelite imeti ta S. Myr, katiriga danas vam voshi 3. ed. Chriſtus JESUS ǀ ſe skregata, inu ſtu treskou edn timu drugimu voshita 3. dv. ǀ eden temu drugimu ſmert, inu paku voshzhite 2. mn. ǀ edn timu drugimu vſe tu dobru voszhio 3. mn. ǀ aku ym dobru voszhio 3. mn. ǀ taushenkrat ſmert mu voſzhio 3. mn. ǀ ym ſmert voshzhio 3. mn. ǀ edn timu drugimu gnado Boshjo, inu tu Isvelizhejne voshio 3. mn. ǀ nej ſim hudiga obenimu voszhil del. ed. m, ampak ſim vſe lubil ǀ Jeſt bi voshil del. ed. m, de bi vſy my ene takorshne pameti bili ǀ Ah vy katiri taku radi pleſſete, vam bi voſzhil del. ed. m, de bi vidli kaku hudizhi mej vami skakaio, kadar vy pleſſate ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie voshila del. ed. ž ǀ nikar vshe de bi ga kleli, ſmert voszhili del. mn. m ǀ timu mertvimu ſò ta vezhni pozhitik voſzhili del. mn. m ǀ de bi njemu drugi enu veſſelu, ſrezhnu, sdravu, obilnu novu lejtu voshili del. mn. m ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi deſeli, de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni mezh nenuzali vſe skuſi nekleli, sludjali, inu hudù ſvojmu blishnimu s' jeſikam nevoshzhili del. mn. m 2. privoščiti: Vener ſe zhes njega neuſmilish, ene ſolſe njemu nevoshish +2. ed. ǀ je lakomen po blagi, de ſam ſebi nevoszhi +3. ed. ǀ Kadar nar lepshi beſsede zhloveku vuoshzhjo 3. mn., takrat nar ble ogolufajo ǀ te lazhne petlerje pak s'palzo s'hishe ſtepejo, inu eno droftinizo kruha nevoszhio +3. mn. ǀ morem sapuſtit moje blagu, katiru ſim taku teshku vkupai ſpraulal, inu ſam ſebi ſi ga neiſim voszhil del. ed. m ǀ de bi li enkrat v'tebe pogledal, ali eno ſamo dobro besſedo tebi vuoshzhil del. ed. m 3. dodeliti, dati: ga proſſi, de bi hotel njemu en kotiz v' ſvoj hishi voszhit nedol. ← stvnem. *wunṡki̯an > wunsken ‛želeti’
vprašan -a prid. vprašan: nej hotel odgovorit, de ſi lih je bil vprashan im. ed. m ǀ veliku nyh ſe najde, kateri kadar bi vuprashani im. mn. m bily ǀ Poshlushajmo sdaj kaj ty Ajdouski Vuzheniki sò od resnize govorili, kadar od lete ſo uprashani im. mn. m bily
vsaj1 člen. 1. vsaj: Kadar bi li en ſam laſs enimu padel, Kadar ſe slaſhe, bi skoraj vſy ludie golo, ali vſaj pleſhesto glavo imeli ǀ G: Bug ſapovej de bi ymeli vſaj ptvye blagu smeram poſtiti ǀ k' ſadnimu poshle ſvojga Ediniga Synu teriat ſad tiga vinograda, meneozh de vſai njega ſe bodo shonali ǀ zhe moje beſſede ſò preſlabe, uſaj beſſede S. Bernarda bi imele taku krafftne biti ǀ de bi uſsai savolo njega mogozhnosti ſe imel njega bati ǀ ſe poloshj napostilo, rekozh vſej bom na moj poſteli vumerl 2. saj: vſaj nej ſte she taku ſtara, inu garda, de bi kateri she vaſs neutel ǀ vſaj ſnash brat, dokler ſi Dohtar, beri hiſtorie ǀ vſai ſo Diuize pres Madeſha, sakaj tedaj Gospud n'hozhesh yh k'tuoj ohzeti pustiti
vsak -a zaim. vsak: vſaka im. ed. ž slatkuſt ima ſvoio grenkuſt ǀ uſaka im. ed. ž kambra je imela ſvoje laſtnu imè ǀ Vſaku im. ed. s drivu ima try rezhy, namrezh korenino, deblu, inu veje ǀ poſt taiſto ſzera, ena shaloſtna miſſu taiſto premini, uſaka minuta io pili, uſaku im. ed. s leitu taiſto poshera ǀ KaKor Malin, Kateri mele vſaKe rod. ed. ž ſorte shitu ǀ vſak tož. ed. m lubi dan je pijan ǀ uſak tož. ed. m lubi dan je goſtarja dershal ǀ vsak tož. ed. m dan cell Sveti Roſhenkranz je molil ǀ ſak tož. ed. m dan S. Roshenkronz je molila ǀ vſakdan tož. ed. m+ s'miſsljo, s'beſſsedo, s'diajnem G: Boga reshalio ǀ sahvalite tedaj G: Boga ſa vſaki tož. ed. m dol. dar ǀ Vsaki tož. ed. m dol. dan je lebal, inu pyanzhoval ǀ my tudi imamo G. Boga ſa vſako tož. ed. ž dobruto inu gnado sahvalit ǀ uſako tož. ed. ž nuzh kadar je na poſtelo ſe poloshil ǀ kadar sa vsako tož. ed. ž beſsedo nerezhe vasha gnada ǀ ſim ta shivi ſtudeniz, katerj premorem vſakko tož. ed. ž shejo ogaſiti ǀ vſaku tož. ed. s jutru en slushabnik ie mogal v'njega Kamro priti ǀ vsaku tož. ed. s lejtu je shlishal ta sedmi, inu oſsim dan ſeptembra eno nesrezheno lepo Nebeshko musiko ǀ Vſazu tož. ed. s jutru bote vidli vezh ludy na plazi kupuvati ǀ saſaku +tož. ed. s malu kar vam shena ſuper rezhe netagotiteſe ǀ ob vſaki mest. ed. ž uri je mogal ſvoie nezhiste shele dopolnit ǀ v'ſaKi mest. ed. ž potrebi na pumozh priti vsak(i) m vsak, vsakdo: vſak im. ed. vshje tu zhiſtu Svetu reshnu Telu ǀ vſaki im. ed. ſi ſvojo loterzo grè ſpat ǀ Mana katero G. Bug je Israeliterjom poshlal je, v'ſebi vſe slatkuſti imela, inu vſakiga tož. ed. po njega voli naſſitila, inu reslushtala
začetek -tka m začetek: ta strah Boshij je en sverik, inu sazhetik im. ed. vſiga dobriga djania ǀ Ie ſazhetik im. ed., inu koniz tiga zhloveka ǀ ti ſi nash sazhetek im. ed., inu konez ǀ ſo ſlepij, nepametni, nesnajo sazhetka rod. ed., inu konza ǀ od sazhetka rod. ed. tiga svejta, do rojstva Marie Diuize ǀ Bò takrat takushna nadluga, kakora nej bila od ſazhetka rod. ed. ſveità doſehmal ǀ Medcina vuzhj ſposnati sazhetik tož. ed., inu urshohe teh bolesni ǀ S. Hieronimus je djal de vſe nevere, inu kezarie ſo ſazhetik tož. ed. imele od shenskih pershon ǀ vſi drugi Krajli ſo imeli en taku reuni sazhetek tož. ed. nijh shivejna od začetka na začetku: od sazhetka Sampson je v'strahu Boshim shivil ǀ Arzati pravio, de kadar je ena ſtara boleſan teshku jo morio odgnat, ali od sazhetka je lahku pomagat ǀ de si lih od ſazhetka ſe kaſe vejter dober, inu nuzen, vener vezhkrat ſe preoberne ǀ je bil oblubil od sázhetka tiga greshniga lebna taiſto porozhit ǀ od sazhetta Kadar ta PreroK je gledal v'Tempel nezh nej hudiga vidil
začuditi se -im se dov. začuditi se: TA Kateri shlishi, ali bere od teh mogozhnih Firshtu; ali Krajlu, Kulikain ludy ſo shpishali guishnu ſe more sazhudit nedol. ǀ Pachomius letu vidi ſe sazhudi 3. ed., inu v'prasha ǀ Krajl ſe sazhudi 3. ed., ter k' njemu rezhe ǀ levu ſe ſazhudi 3. ed. na taku pregnan odgvuor ǀ Gdu ſe nesazhudi +3. ed. inu nepreſtrashi, kadar shlishi, de Herodias je bila ſvoiga porozheniga Gospuda Phillippa sapuſtila ǀ Jogry ſe sazhudio 3. mn., ter odgovorè Chriſtuſu ǀ Pogledajte mej ludij, gledajte, inu sazhudite ſe vel. 2. mn. ǀ sazhuditeſe vel. 2. mn., de ta kateriga celli ſvejt obſezhi nemore venim majhinim vblatu prebiva ǀ Gdu ſe nebò na tem sazhudil del. ed. m ǀ Gdu ſe nebo ſazhudil del. ed. m, kadar bo premislil ǀ ta mnoshiza ſe je sazhudila del. ed. ž ǀ Iogrij ſe ſo taku mozhnu sazhudili del. mn. m, de Angeli. So ijh vuprashali
zadnjikrat prisl. zadnjikrat: sa ta sadnikrat ſe ſo kushali ǀ kadar ta sadnikrat Bukve v' roko vſame ǀ kadar ſò ta ſadni krat v' verti Gethſeſnani s' Chriſtuſam molili
zakaj2 vez. zakaj, kajti, saj: nikuli nenajdem de bi en krajl, ali Ceſar sa priasnost, ali myr tiga ſlabishiga, inu nishiſhiga bil proſil, sakaj ſo menili de s'kusi letu ponishajne en vezhni ſhpot bi doſehgli ǀ De tebi shal dei, kadar edn tebe reshali, letu ſe sajde, sakaj ſi zhlovek ǀ Ta nar ſtarishi je ta zhaſſ, ſakaj vſe v'tem zhaſſu ſe ſgodij ǀ Sakai G. Bug pres vſe glihe je vezh pruti zhloveku, kakor ta zhlovik pruti tej nepametni shivini ǀ vſaka lasha je G. Bogu ſuper, ſakai veliku hudiga od lagaina pride ǀ sakj is ſamiga verha tiga viſſokiga hriba Parnaſſa ſuera ǀ Veſselili ſe ſo, s'akai ſo vidili de leta novu rojena Diviza je v'ſebi imela vſe s. zhednosti ǀ Saka aku jeſt najdem, de kadar she Chriſtus je per naſſ na ſemlj prebiual
zakopati -pljem dov. zakopati: ſe bere od shtrauſa, de ima to naturo, kadar ſleshe ſvoje jejza, taista sakople 3. ed. v'pejſik (I/2, 160) zakopati se zakopati se: Vy bi djali de je en velik norz, kadar bi vidili, de edn ſam od ſebe veno gorezho pezh ſe hozhe sakopat nedol. (V, 170) okoli in okoli se zakopati vkopati se v rove pri obleganju mesta: de bi 30000. Serzhnih Turkou mogli premagat, kateri okuli, inu okuli ſe ſò sakoppali del. mn. m (IV, 162)
zanikrn -a prid. malomaren, nemarljiv: on je bil en brumen, inu pravizhen Mosh, ali ſilnu sanikern im. ed. m ſvoje ſynuve ſtrah Boshy vuzhiti ǀ je reiſſ de ſim bil sanikern im. ed. m, inu len v' shlushbi boshi ǀ potle ſazhne ſanikarn im. ed. m v' shlushbi boshj prihaiat, ſtu inu ſtu misly imà kadar moli ǀ je bil sanikarn im. ed. m ratal ǀ Ta sanikarni im. ed. m dol. n'hozhe po ſimi dellat: po lejti bo petlal ǀ Ta sanikarni im. ed. m dol. hozhe, inu n' hozhe, sakaj bi hotel ta Kranzel nebeski, pak bi n' hotel hudizhave skushnave premagat ǀ de bi ta sanikarna im. ed. ž, inu malu uredna kuharza bila enu malu fliſſa imela ǀ je taku lena, inu ſanikarna im. ed. ž, de nikuli ſa obenu dellu neprime ǀ ta ſanikerna im. ed. ž nej hotela s'poſtele vſtati ǀ Jeſt ſim poslan iskati eno dekelzo pametno, fliſſno, dobrutlivo, vſmileno, brumno, inu nikar bogato, offertno, lepo, pametno, ſamavolno, inu ſanikarno tož. ed. ž ǀ tiga leniga, in ſanikarniga tož. ed. m ži. pak ſapovej ſveſaniga v'tu glaboku jetie vrezhi ǀ kadar ſmò sanikarni im. mn. m de volje neperkladamo, de k'bakli kaj neperkladamo ǀ aku pak bote sanikerni im. mn. m shtrajnfinga Boshja vaſs bo doſegla ǀ ludje ſo taku ſanikerni im. mn. m, traglivi, inu leni ǀ ſe je letu sgodilu k' shpotu teh kezheriou, inu nehualeshnih, inu sanikarnih rod. mn. karshenikou ǀ s'ſlabih mozhni, s'sanikarnih rod. mn. fliſsni v'shlushbi Boshy rataio ǀ s'preprostih ſtury vuzhene, s'greshnih ſtury pravizhne, s'sanikernih rod. mn. v'shlushbi Boshy ſtury fliſsik ǀ te ſlabe v'Duhu ſturj mozhne; te sanikarne tož. mn. m, inu lene v'shlushbi Boshij ſturj fliſik ǀ v'tu vezhnu paklensku jetje obſodil, kakor ene ſanikarne tož. mn. m, inu maluuredne hlapze ǀ G. Bug n'hozhe te ſanikernè tož. mn. m, inu lene v'Nebu imeti
zapustiti -im dov. 1. zapustiti: Kadar zhlovik premisli, de v'Kratkem ima vſe sapuſtiti nedol. ǀ jest vam nevem bulshi erbshzhine sapuſtiti nedol. ǀ Ignatius ſapovej hudizhom de imajo te obſſedene ſapuſtiti nedol. ǀ vam sheninam nesapovej de bi imeli vaſhe Neveste sapustiti nedol. ǀ tedaj vener morem sapuſtit nedol. moje blagu ǀ Jeſt sapuſtim 1. ed. vſe moje blagu ǀ ſapuſtim 1. ed. moio prekleto dusho vſijm hudizhom ǀ Ieſt neſapuſtim +1. ed. moje blagu ǀ Ali de sdaj vſe tu tvoje sapuſtish 2. ed., obeniga lona ſe nimash troshtat ǀ nesapustish +2. ed. taistu hudu tovarshtvu ǀ sapuſtj 3. ed. veliku blaga Cerkvom, inu petlerjom ǀ Kadar vidi de njega luba Hzhi ta zhloveska dusha njega sapuſti 3. ed. ǀ Abraham po sapuvidi Boshij suojo deshelo sapusti 3. ed. ǀ gorè ſtutaushenkrat tajſtem katere Bug ſapuſtj 3. ed. ǀ ſe je bila sheninu ſamirila, kateri jo ſapuſti 3. ed. ǀ Pharaon ſapusti 3. ed. G: Boga, ſe shpota Boshj ſapuvidi ǀ luby jo sapuſty 3. ed. ſe joka, grima, inu greva, de h'temu je pervolila ǀ s'voie Malike sapusty 3. ed., inu Chriſtuſa ſa Synu Boshiga ſposna ǀ takrat tudi Bug tebe sapustij 3. ed. ǀ Eden vſe ſvoje blagu shlahti ſapuſtij 3. ed. ǀ Bachusa sopuſti 3. ed., ter tiga praviga shiviga Boga, Stuarnika Nebeſs, inu ſemle ſazhne molit ǀ tovarshtu ſepuſtj 3. ed., v'ſvojo kambro tezhe ǀ nihdar G. Bug nesapusti +3. ed. te ſvoie, temuzh v'potrebah ym napumozh pride ǀ G. Bug nihdar nesapuſti +3. ed. te ſvoie ǀ ſe nereſerdij, inu jo nesapustij +3. ed. ǀ cilu Ozha, inu Mati ſvoje otroke sapuſtita 3. dv. ǀ vezhkrat sapuſtimo 1. mn. ta pravi pot pruti nebeſſam ǀ mij duej tudi tebe ſapuſtimo 1. mn., inu ſe lozhimo od tebe ǀ komu sapuſtite 2. mn. vashe blagu ǀ kateri ſapuſtite 2. mn. pravizo ǀ Nezh, ſturi de ty ner lubishi priateli zhloveka sapuſtè 3. mn. ǀ prezej vſy Comedio ſapuſtè 3. mn. ǀ Ony hitru ſvoj lastni zholn sapustè 3. mn. ǀ vſe shivali ſe preſtrashio, ter nyh pasho sapuſte 3. mn. ǀ Ignatius ſapovej hudizhom de imajo te obſſedene ſapuſtiti., kar prezej yh ſapuſtio 3. mn. ǀ menio de nej So nyh Sorte, satoraj yh saputè 3. mn. ǀ obenimu nej rekal sapuſti vel. 2. ed. tvoj ſtan ǀ Sapuſtimo vel. 1. mn. ta greh, ſturimo eno pravo poKuro, inu sazhnimo ſe jokat zhes ta ſerd Boshy bomo potalashili ǀ Ah verne dushe sapuſtite vel. 2. mn. hudizhavo shlushbo ǀ vashe otroke nikar nesapuſtite +vel. 2. mn. ǀ Ozha Nebeſhki nihdar naſs ne bo sapuſtil del. ed. m ǀ sakaj s: Duh je njega sapustil del. ed. m ǀ ſvojo Minichearsko kezerio je bil ſapuſtil del. ed. m ǀ takrat G: Bug tudi bode nas shtrajfal, na naſs posabil, sapustel del. ed. m ǀ Nebu je bil sapustu del. ed. m, inu k'nij doli v'Paku je bil shal ǀ krajlevi Duor je bila sapuſtila del. ed. ž, offertne gvante prozhi vergla ǀ dusha ga bo ſapuſtila del. ed. ž ǀ Krajliza Nebeſhka, je to naſho reuno deſello sapustila del. ed. ž ǀ figovu drevu je djalu k' nym: bomli jeſt mojo slatkoſt, inu moj dober ſat sapuſtilu del. ed. s ǀ ſdajzi ſta ſvoje mreshè sapuſtila del. dv. m ǀ paradish ſta bila ſapuſtila del. dv. m ǀ de bi ſvojm mlajshom veliku blaga, inu prehodisha sapuſtili del. mn. m ǀ greshniki, inu greshinze bodo nyh grehe ſapuſtili del. mn. m ǀ Pasterij na hribah ſo nijh ouzhize sapustili del. mn. m ǀ ſò te obſedene ludy ſapuſtily del. mn. m ǀ prezej ſo vſe druge opravila ſapustili del. mn. m ǀ Naveste ſo sapustile del. mn. ž suoje shenine krajle inu ſo njega dekle ratale ǀ cilu te ner lubishi priatelze ſo jo sapuſtile del. mn. ž 2. izpustiti: ta mertvi odgarne ſvoj gorezhi plajsh, inu en takorshen ſmrad sapuſtij 3. ed. 3. opustiti: zhe bote te ſtare hude navade sapuſtili del. mn. m
zastopiti -im dov. razumeti, pojmovati: S. Duh nam je hotel dati saſtopit nedol. to reſnizo ǀ kakor nam je hotel dati ſaſtopit nedol. S. Pet. Chryſologus ǀ veliku minie bomo mij mogli sgruntat, inu sastopit nedol. ǀ ſam sposnà de shtijri rizhi sgruntat, inu saſtopet nedol. nemore ǀ ſam Chriſtus nam ie hotel sastopet nedol. dati ǀ nam je hotel David dati sostopit nedol. ǀ De bi nam dal satopit nedol. de njega S. Roke ſo vſelej perpraulene nam na pomozh priti ǀ Iest saſtopim 1. ed. taiste shene ǀ Ner poprei imate ſamerkate Nem. Nem., kaj ſaſtopim 1. ed. ſa leto beſſedo: gnada, od katere bom govuril ǀ letu ſaſtopem 1. ed. ǀ Vaſs sabſtopim 1. ed. Nem. Nem., de vshe vasho nedolshnoſt ſte sgubili ǀ Jeſt nesaſtopim +1. ed. kaj ta, ali uni zhlovek shelj ǀ S. Chryſoſtomus sa tu ner bulshi oroshje saſtopi 3. ed. S. molitvo ǀ Sa ta ner pervi od Boga iſvoleni kamen, Galatinus ſaſtopi 3. ed. Mario Divizo ǀ Sa hishniga Ozheta ſe saſtopi 3. ed. Bug Ozha ǀ taku sastopi 3. ed. S. Hieronijmus ǀ taku naprei greh poſtavio de Spovednik ga nesaſtopi +3. ed. popolnama ǀ molzhi, molzhi vſhe sastopimo 1. mn., kaj hozhes rezhi ǀ vſhe saſtopite 2. mn. kaj hozhem rezhi ǀ ony mene dobru saſtopio 3. mn. ǀ ſa Riſe ſaſtopio 3. mn. S. S. Vzheniki hudizhe ǀ katere beſsede drugi sastopio 3. mn. od gajshlajna Odreshenika nashiga Christuſa Iesuſa ǀ Se nesaſtopio +3. mn. taiſti ludje, kateri pò semli hodio, nyh potrebnu shiuleine yszheio ǀ O Adamavi Otrozi, kateri s'dreviom ſe guantate kakor vaſh ozha Adam, ſaſtopite vel. 2. mn. to pergliho ǀ Ta Student je dobru lete beſſede saſtopil del. ed. m ǀ kar narvezh bo mogozhe lastne ſlovenske beſsede bom nuzal, de jih bosh lahku ſaſtopil del. ed. m ǀ nijh jesik je bil Bug smeſhal de eden tega drusiga nej sastopel del. ed. m ǀ kadar je anshlu te dushe, inu Isvelizhajna je bil ſlep, nepameten, nej videl, nej posnal, nej ſastopil del. ed. m ǀ kumaj je bila ſaſtopila del. ed. ž ǀ dokler ſerza nej ſo imeli, pridige nej ſo saſtopili del. mn. m ǀ kadar od shpegariou ſo blij ſaſtopili del. mn. m lete beſſede ǀ ta Vuzheni zhlovek je zuiblal, de bi lete beſſede ludje od katiriga druſiga nesaſtopili +del. mn. m ǀ od Angelou ſo bile saſtopile del. mn. ž, de taiſti, kateriga ſò yskale je bil od ſmerti gori vſtal zastopiti se razumeti se, umeti: Se ſaſtopi 3. ed. na muſiko ǀ dobru ſe ſastopi 3. ed. na ſuojo kunsht ǀ uni ima eno teshko praudo, katero nemore vnkaj ſpelati, dokler ſe nesaſtopi +3. ed. sadosti ǀ obeden v'mej nimy ſe nej pravu saſtopil del. ed. m na vojsko ǀ na obeno rejzh ſe nej ſaſtopila del. ed. ž Kalk po nem. verstehen ‛razumeti, pojmovati’
zgoditi se -i se dov. zgoditi se: Bug mu je bil odgovuril, de letu ſe nemore sgoditi nedol. ǀ pojte k'moij materi Olimpij, inu kar ona porezhe, tu ſe yma sgodit nedol. ǀ kar bi ſe ym utegnilu na ſemli ſgoditi nedol. ǀ letu se sgodi 3. ed. vſak dan ǀ taku ſe tudi sgodj 3. ed. temu hudobnimu ǀ Ah Kulikainkrat ſe letu sgody 3. ed. ǀ kadar vam ſe kjekaj hudiga ſgodj 3. ed. ǀ Glihi vishi ſe sgodij 3. ed. s'to Nebeſhko ſpisho S. Rus. T. ǀ kakor vſijm Adamavim otrokom ſe ſgodij 3. ed. ǀ Volnu tedai, inu poterpeshliu preneſite vſe kar vam ſe ſgodi 3. ed. ǀ vam ſe shodij 3. ed. Kakor ribam ǀ huala Bogu ſe nezh hudiga nesgodi +3. ed. v'mej nama ǀ bi ta zhudeſh ſe sgodil del. ed. m ǀ en velik spot ſe je bil sgudil del. ed. m v'hiſhi Kraila Davida ǀ v' moj hishi ſe nebò obena shkoda, ali nespodobnoſt sgodila del. ed. ž ǀ ne bo ſe po njeh miſli sgodilu del. ed. s ǀ gdu nevej de ſe je bilu ſgodilu del. ed. s, kar enkrat Pharaonu ſe je ſainalu ǀ ſe boym de bi kejkaj taziga ſe nam ne sgudilu del. ed. s ǀ Kaj ſe je bilu sgudlu del. ed. s unimu imenitnimu Beſedniku ǀ kakor ſe je bilu ſgudilu del. ed. s unimu bogatimu Gospudu ǀ Kadaj ſe bo letu sgudilo del. ed. s ǀ de tudi vam ſe ne bo letu shodilu del. ed. s ǀ tebi teshku ſe bo sgadilu del. ed. s kateri vſe kar ſi ſturil je bilu zhes zhast Boshyo ǀ de bi ſe njemu nesgodilu +3. ed., kakor tem drugem ǀ de bi ſe neſgodilu +del. ed. s pò ſehmal ǀ de bi ſe y nesgudilu +del. ed. m, kakor taistimu, katerj pres ohzetniga guanta je bil prishal ǀ de bi ſe tudi meni hudu neshudilu +del. ed. m ǀ kadar v' tem ajdouskim meſti Tyro, inu Sidon bi ſe takorshne zhuda bile sgodile del. mn. ž/s
zgruntati -am dov. spoznati, doumeti: Aristoteles pak bi rekal, de tu nar nuznishi je sposnati, inu sgruntat nedol. naturo teh stuarjenijh rezhij ǀ ſodbe Boshje ſo taku viſſoke, inu skriune, de obedn zhlovek ſgruntat nedol. yh neſamore ǀ kadar s'nasho preprosto pametio bi hoteli s'gruntat nedol. to skriunust S: Troijce ǀ Sdaj jeſt sgruntam 1. ed. sakaj Chriſtus je bil tudi shal v'ta oljsKi vert pred ſvojo britko, inu grenko ſmertio ǀ de eden popolnoma sgrunta 3. ed. liſtnuſti, inu naturo tiga zhloveskiga shivota ǀ od troshta ſuſebniga, Kateriga vy pozhutite tudi vasho Krajlizo nesgruntate +2. mn. ǀ ſe meni sdij de Theocritus nar ble je sgruntal del. ed. m lubesan rekozh ǀ Oh dusha! kadar bi sgruntala del. ed. ž kai ti sgubish, kadar gnado boshio sgubish ǀ sdaj bomo Nem. Nem. sgruntali del. mn. m sakaj Bug je bil shal isKat Adama prezei Kakor je bil v'greh padu ← srvnem. ergründen ‛doumeti’ z zamenjavo predpone; mogoče bi bilo nastaviti tudi izgruntati; → zgrundati.
zmerjati -am nedov. zmerjati: ga sazhne kregat, inu smeriat nedol. ǀ sazhne kregat, inu ſmeriat nedol. S. Miklausha ǀ mosh jo sazhne s' norizami ſmerjat nedol. ǀ Seneca je imel urshoh s'ſlepzy takorshne otroke smerjat nedol. ǀ sapovei Jeremiu Preroku, de imà takorshne s' norzy ſmiriat nedol. ǀ leta sazhne krajla smjeriat nedol., inu sanizhuati ǀ ti is iese ſmeriash 2. ed., inu kaunesh druge ǀ ti mati tuoio hzher s' lotarzi smeriash 2. ed. ǀ Ti kateri smerjesh 2. ed., inu tepesh tuojga blishniga ǀ s' Satanam ga smeriesh 2. ed. ǀ ſashpotujesh, inu ſmeriesh 2. ed. Mashnike ǀ Katere S. Chryſoſtomus mozhnu krega, inu ſmeria 3. ed. ǀ Se nekateri shtarishij toshio zhes suoje otroke, de ſo nepokorni, ſamavolni, de ijh s'merjejo 3. mn., de ſe s'nijh shpòt delaio ǀ ſmeriaite vel. 2. mn., inu priklinaite pamet Judesha Iskariota ǀ s'norzmy ijh je ſmerjal del. ed. m ǀ taiſto je ſmerjal del. ed. m s' pyanko ǀ yh je ſmerial del. ed. m, inu dial, de nebodo nihdar dobriga dozhakali ǀ Tudi jeſt bom smerial del. ed. m, inu preklinal tebe, O Judesh Iskariot ǀ Nash S. Varih je pomogal, inu vshlishal taiſte, kateri ſo njega ſmeriali del. mn. m, inu tepli zmerjati se zmerjati se: kadar Mosh, inu shena ſe kregata, kouneta, inu ſmeriata 2. mn. ǀ kadar shlishi de ſe kregoio, inu smirjeio 3. mn.
zmotiti -im dov. premotiti: obena ſtuarjena lepota taiſte nemore smotit nedol. ǀ en takorshen ſerd ſmoti 3. ed. pamet zhloveku ǀ aku iesa pravizhna zhloveku pamet smoti 3. ed. ǀ taiſto posledno uro hudizh ga je bil smotil del. ed. m, inu premagal ǀ kaj ſturi, de bi ga ſmotil del. ed. m ǀ Bolezhine mertuashke ſò mene obdale, inu groſſa mojh grehou je mene smotila del. ed. ž, de nevejm kam ſe obernit ǀ So prishli kakor Corrieri s' piſſmami, de ludy ſo ſmotili del. mn. m zmotiti se zmotiti se: v' zhaſſih ſe ſmoti 3. ed., inu fali ǀ skarbish de bi ſe nesmotil +del. ed. m kadar s'enem zhlovekam govorish ǀ vezhkrat skushaio nyh perſono, de kadar pride ura, de bi ſe nesmotili +del. mn. m, inu nefalili
zrasti -tem dov. zrasti: kadar pak ſraſte 3. ed., taku je tu ner vekshe mej vſem seliſzhem, inu poſtane enu drivu ǀ ſe rodj enu maihinu Deteze, s' zhaſſam sraſte 3. ed. ǀ s' ſobmy je griſil leta jeſik, inu kadar je vſiga reſgriſil mu je ſpet prezei ſraſtil del. ed. m ǀ po nozhi je bil mozhnu sraſtil del. ed. m ǀ ena lepa ojlika na naglem je bila srasla del. ed. ž ǀ is tiga terplejna vashiga bo ſrasla del. ed. ž ena nebeſka krona ǀ s' hishe teh Angelou, kir je ſraſtla del. ed. ž, bo danas od Svetiga Duha preſſajena v' hisho teh Angelou ǀ v' letej vejzi ſposnam taiſto shlahtno vejzo, katera bo sraſtla del. ed. ž is korenine Jeſſe ǀ nekiteru je padlu na dobro Semlo, inu je sraslu, ter je perneslu del. ed. s ſad ſamoſtu ǀ Bug pak je ſturil, de je ſraſtlu del. ed. s ǀ laſje dò tau ſo bily ſrasli del. mn. m ǀ is ternia teh boleſni bodo ſrasle del. mn. ž roshe
zvezda -e ž zvezda: Venus je ena dobra, inu ſrezhna ſvejsda im. ed. ǀ ſvesda im. ed. Iupiter imenovana oſsemdeſset krat ie vekshi kakor ſemla ǀ Taiſta Jacobaua ſveſda im. ed., inu Iſraëlska vejza ǀ bi nebil ratal … is Svetle ſvejsde rod. ed., ena paklenska glauna ǀ Aſtrologij pak pravio, de pride od ſveſde rod. ed. ǀ Perglihaio Mario Divizo … Eni sfetli ſvejſdi daj. ed. Danizi ǀ vy posnate dobru uno ſvejsdo tož. ed. Daniza imenouano ǀ taiſti folk nemore vidit to ſvesdo tož. ed. Polaris ǀ prezei je bil poklizal eno novo ſveſdo tož. ed. ǀ Kadar ty Modrj ſo to ſvèsdo tož. ed. vgledali ǀ Bug skuſi ſveisdo tož. ed. ſvoje Svete gnade nei bil taiſte resuetil ǀ zhlovik ie pod tako svesdo or. ed. rojen ǀ ozhy ſe bodo ſvitele, kakor duej ſvejsdi im. dv. ǀ ſvejsde im. mn. ſò v' ſvoj ordingi ſtale, inu tekle ǀ ſvesde im. mn. opoldne ſo ſe vidle ǀ Svesde im. mn. bodo s'Nebeſs padale ǀ nesnane, inu zhudne svesde im. mn. ſe ſo vidile ǀ ſe ſvètiti, kakor te ſveſde im. mn. ǀ Svejsde im. mn. Katere na glavi imash ǀ ſo te nove, zhudne, inu ſtrashne ſuejsde im. mn., katere vezhkrat na Nebeſsoh nam ſe prikasheio ǀ Svèſde im. mn. sò ſvetle, inu ſe navidi od kod ſvetlobo prajmejo ǀ dushe nej ſo ſvèsde im. mn., kokar Appolinaris pravi ǀ zhudne sveſde im. mn. v'luftu ſe Kasheio ǀ Ziſtu je Nebu, rumenu je ſonze, ſvetle ſò ſvajſde im. mn. ǀ Sveisde im. mn. nej ſo taku ſvetle, de bi po dnevi ſvojo ſvetlobo obdarshale ǀ kulikajn je ſvejsd rod. mn. na nebeſſih ǀ sakaj jest govorim od Angelou, inu od Svejsd rod. mn. ǀ Jeſt vejm de letu Glynſnor nej mogal ſposnati is ſvejſd rod. mn. ǀ Baruch Prerok govorij od ſveſd rod. mn. ǀ od svesd rod. mn. suojga rojstvua je podvarshen ǀ bote vidili tu rumenu ſonce ſtati na ſred teh svèsd rod. mn. ǀ ni lepoti te lune, ni ordingi teh ſvesd rod. mn. ǀ v'suoij deſni roki je dershal ſedem ſueisd rod. mn. ǀ Angelom je dal Nebeſſa, ſvejsdam daj. mn. ta Firmament ǀ Sapovej ſvejsdom daj. mn. de ſe imajo zhes Sisara vojskovati ǀ bi njemu pokasali tu ſvetlu Nebu, tu rumenu ſonze, te lepe ſvejsde tož. mn. ǀ niegou rod bò ugmiral Kakor ſvesde tož. mn. na nebu, inu peiſih v'mory ǀ poprej bi ſi jeſt upal ſvejſde tož. mn. na Nebeſsyh sishteti ǀ Gospodar zhes ſveſde tož. mn. ǀ Kadar je hotel ſtvarit Svejsde tož. mn., luno inu ſonze ǀ Bug pak v'gmera njega rod kakor suesde tož. mn. na Nebeſsih ǀ v 'roki pak dershi sueisde tož. mn. de te pravinzhne polona ǀ taiſto polsdigne nikar zhes letu, kar je na ſemli, ampak tudi zhes ſveisde tož. mn., luno, inu ſonze ǀ ony ſò preobernili ſolse v' shlahtne perlne, laſy v'kazhe, kry v' gartroshe, zholne v' ſvésde tož. mn. ǀ Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom v'ſvejsde tož. mn., luno, ſonze, inu Nebu gleda ǀ per luni, inu ſvejsdah mest. mn. imà ſvoje prebivalszhe ǀ Se bodo zhudeſa godila na Sonci inu na luni, inu na Sveſdah mest. mn. ǀ Se bodò zhudeſſa godila na Sonzi, inu na Luni, inu na Suesdah mest. mn. ǀ ſe ſveti kakor tu ſonze v' mej ſvesdami or. mn. ǀ Daniza je ta ner sfetlejshi v' mej ſvejſdamy or. mn. ǀ Archimedes je bil sariſal tu veliku nesmernu Nebu s'vſemij svesdamij or. mn., inu Planèti ǀ Ti tudi Krajliza Nebeſshka danaſs ſi Kronana s'ſvejsdamy or. mn. Beseda se uporablja tudi v pomenu ‛planet’, saj se kot zvezde omenjajo Venera, Danica in Jupiter.
žejen -jna prid. žejen: en dan Homobonus je raishal, ter je bil shein im. ed. m ratal ǀ v' tem shejn im. ed. m rata, gre h' shterni hozhe vodo ulezhi ǀ ſe je bil dobru napaſil, ali sheyn im. ed. m je bil ǀ kadar je zhlovik ſheyn im. ed. m, terbej pyti ǀ Kadar bom sheijn im. ed. m, bo meni dall pyti ǀ ta bolni sheli sdrauie, ta lazhni spisho, ta sheini im. ed. m dol. pytje ǀ nebò nihdar vezh lazhna, ali sheina im. ed. ž ǀ kulikukrat je ſhejna im. ed. ž ǀ vener nihdar nebò lazhna, ali shejna im. ed. ž, ali ſita ǀ dado en piſilz Kruha timu lazhnimu, en glash frishne vode timu sheinimu daj. ed. m ǀ bo en ſam glaſh frishne vuode enimu ubogimu shejnimu daj. ed. m dal ǀ drugi ſo lazhniga naſitili, shejniga tož. ed. m ži. napojli ǀ kadar cel dan na tlaki lazhni, inu sheini im. mn. m dellate ǀ tem kateri ſo shejni im. mn. m po pravizi ǀ Vy ſte bily lazhni, inu shèjni im. mn. m pravice ǀ lazhne, inu shejne tož. mn. m je oskerbel
železo -a s 1. železo: Shelesu im. ed. kakor ſariovj lahku ſe shzhiſti ǀ v' nashih deshelah sheleſu im. ed., inu poper ſe della ǀ kadar shelesu im. ed. ſe v' ogin poſtavi ǀ sheleſſu im. ed. te oblaſti ſe reſuje, inu pepel rata ǀ pres ognia, inu shelesa rod. ed. s'tem slatkem olam gnade Boshje bo toje rane osdravil, inu sazellil ǀ nej ſmo is sheleſa rod. ed., ampak is meſsa ǀ ſtegna is sheleſſa rod. ed. ǀ zhlovek nej is Selesa rod. ed., ali is kamena ǀ s'kotlovine, inu s'shelesa rod. ed. slatu ſtury ǀ kakor de bi bily s'kamena, ali s'sheleſa rod. ed. ǀ ima to naturo de shelesu tož. ed. szera ǀ nuza ogin, inu sheleſu tož. ed. teh shtrajfing ǀ Per Mauritanarih Neveſte ſe puſtile na ſvoje ſerze s' gorezhim shelesam or. ed. imè ſvojga Shenina drukat ǀ gvishnishi to glaboKo, inu nevarno rano oſdravi s'ogniom, inu shelesom or. ed., Kakor pak s'shaubo, inu s'flaishtrom ǀ Kadar ſe ſaina de s'shelleſam or. ed. andla 2. okovi: v' sheleſu tož. ed. ga ſturj vkovati, ter veno temno jezho ga ſturj saprèti ǀ ga je bil ſapovedal kakor eniga puntarja v'sheleſu tož. ed. vkovat ǀ ta Prerok v'sheleſi mest. ed. vkovan je veliku na nogah terpel ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak sheleſa tož. mn., ketene, shtrike, inu shpringarie ǀ Krajl sapovej sheleſa tož. mn., inu ketne odklenit → zelišče
žgati žgem nedov. žgati: sa sdravie nijh shivota ſe puſte secat, resat, inu shgati nedol. ǀ mu ymaio gauge na zhellu shgati nedol. ǀ to preprosto syrotizo je bil sapovedal shiuo sghati nedol. ǀ ogin vas shge 3. ed., sheio, inu lakoto terpite ǀ ta ogin taku mozhnu shgè 3. ed., inu pezhe te dushe ǀ My bi tulikaj nemarale sa leta ogin, kateri nas shgé 3. ed., inu pezhe ǀ Raunu takorshen ogin je v' vizah, kateri zhiſti dushe v' gnadi Boshi mertve, kakorshen v' pakli sghé 3. ed. te fardamane dushe ǀ ta paklenski pak do vekoma bo njeh dushe shgal del. ed. m ǀ ali sakaj G: Bug ta element te vode n'hozhe de bi mu offroval, dokler vſy ty drugi elementi mu ſo offrovali, inu cilu ogin ſam ſebe je offroval, dokler te druge offre je shagal del. ed. m ǀ kadar ſo yh gajshlali, shgali del. mn. m, inu martrali žgati se žgati se: po lejti zellidan na ſonzi dellamo, inu ſe shgemo 1. mn. ǀ kadar vashe dushe v' vizah ſe bodo pekle, inu shgale del. mn. ž
žolnir -ja m vojak: èn dan ta sholner im. ed. ſvoje perſy reskrie ǀ S. Martin je try ſtane imel, je bil sholnier im. ed., Minih, inu Shkoff ǀ kadar bi uni ſholner im. ed. li deſsetino sa Boga prestal, uniga, kar sa ſvojo reuno plazho prestoij ǀ S. Jacob je bil en ribizh, nikar sholnjer im. ed. ǀ S. Martin ta ſvejt sapuſtj, inu is' sholneria rod. ed. Minih rata ǀ obeniga puntarskiga, ali faratarskiga sholnerja rod. ed. k'ſvoj vojski ne perpusti ǀ ena iſvelizhena dusha ſe je bila prikaſala enimu sholnerju daj. ed. ǀ Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu daj. ed. ǀ ſo bily Kmeti eniga Sholneria tož. ed. na mertve shlake ſtepli ǀ s'suojo shibo taistiga sholnerja tož. ed. po glavi vudari ǀ Iest videm Eniga ſholnerja tož. ed., kateri v'shelesni gvant ſe je oblekal ǀ Slon ſe je hotel maszhovati nad tem sholneriam or. ed., satorai sa nym v' potok skozhi ǀ bi G. Bug nebil perpuſtil hudizhom sadavit dua sholneria tož. dv. ǀ sholnerij im. mn. hitru na pot ſe postavio ǀ sholnery im. mn. nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy nepolnio ǀ ty greshni ſholnerij im. mn. ſo ga vahtali ǀ Ta je taisti Ionatau Mèd, kateriga kadar bi bily ſmèli ti ſholnery im. mn. jejsti ǀ teh Sholnerjou rod. mn. eden je njegovo ſtran s'ena ſulizo odperl ǀ Ceſar je bil sbral enu dobrut teh ner ſerzhnejſhyh shlonerjou rod. mn. ǀ s'eno veliko companio sholneriou rod. mn. ǀ ſvoje, inu ſvoyh sholnerju rod. mn. ſerze reſveſseliti ǀ Krajl Xerxes dvanajſt ſtutaushent Sholneriu rod. mn. vſak dan je sphishal ǀ s' malu shelnerjou rod. mn. ǀ Abſolon je bil sapovedal ſvoim sholneriom daj. mn. Davida ob leben perpravit ǀ je taku govuril ſvoijm sholnerjom daj. mn. ǀ K'ſadnimu ſapovei ſholnerjom daj. mn. de imaio shturmat meſtu ǀ kar ſo mogli imeti kupaj sloshe, inu tem ſholnerjam daj. mn. neſsejo ǀ nyh Capitan k'sholneriam daj. mn. pravi ǀ vſe skuſi je mislil na ſvoje sholnerie tož. mn. ǀ vkup sholnerje tož. mn. Klizheio, inu sbiraio ǀ ta Gospud ſholnerje tož. mn. vkupaj poklizhe ǀ vaſhi Boguvi ſo preobernili ſolse v'shlahtne kamene … Sobe v'ſholnerje tož. mn. ǀ On nej pyanzhoval, kakor je navada per sholnerjoh mest. mn. ǀ S'Rimskimi sholnerij or. mn. ſo bilij shli Christuſa loviti ǀ Alexander ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery or. mn. ſe je bratil ← srvnem. solner ‛vojaški plačanec’
Antonius -a m osebno lastno ime Antonij: krajl Marcus Antonius im. ed. hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro udobit ǀ kadar Marcus Antonius im. ed. je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta Iudiusa Rimskimu folku ǀ Od Naſhiga lubiga Pomozhnika S. Gotharda piſhe Petrus Antonius im. ed. Homodei ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Antonius. im. ed. Antonius im. ed. de Padoua ǀ Brutus, kadar je bil Antoniusa tož. ed. is Rimske deshele pregnal 1. Márk Antónij, lat. Marcus Antonius, kvestor, Cezarjev general (pribl. 82–30 pr. Kr.), → Markanton 2. → Anton 4. 3. → Homodei 4. → Anton 2.
bogaboječ -a prid. bogaboječ: David je bil bogaboyezh im. ed. m ǀ De bi edn taKu bogaboyèzh im. ed. m bil ǀ Bogaboijezh im. ed. m je bil taisti Capitan ǀ en bogaboiezh im. ed. m Mosh od kezeriu neuſmilenu je bil gajſhlan ǀ milu plaka en bogapoyezh im. ed. m Vuzhenik ǀ en boga boyezh im. ed. m Duhouni ǀ pravi ta Bogaboyezhi im. ed. m dol. Amadeus ǀ kadar letu je premishlual ta Bogabojezhi im. ed. m dol. ſalvianus ǀ pride ena bogaboyezha im. ed. ž shena s' imenam Irenes ǀ ta Ranza Gospa Nem. je bila ena zhedna, brumna, inu Bogaboyezha im. ed. ž shena ǀ vashe oblizhe bogaboyezhe im. ed. s ǀ s'beſsedamy tiga Bogabojezhiga rod. ed. m Hebronenskiga shkofa ǀ Poshlushajte beſſede tiga bogaboyezhiga rod. ed. m Shlushabnika ǀ pishe Surius od tiga boga bojezhiga rod. ed. m Appata Saba ǀ nad molitvo une Bogabojezhe rod. ed. ž dushe ǀ vuzhiteſe vſaj tedaj od te Bogaboyezhe rod. ed. ž Mattere S. Auguſtina ǀ v'hishi te bogabojezhe rod. ed. ž vduve ǀ berem od te bogabyezhe rod. ed. ž Vduve ǀ Taku de shiher bi S. Martina temu Bogabojezhimu daj. ed. m Mathiathiaſu perglihal ǀ enkrat timu Bogaboyezhimu daj. ed. m Bertramu ſe je bila prikasala ǀ jest hualem tiga Bogabojezhiga tož. ed. m ži. shkoffa ǀ je bil obtoshil eniga Bogaboiezhiga tož. ed. m ži. Pasheta ǀ Taku Chriſtus to bogaboyezho tož. ed. ž Vduvo Eliſabetho potroshta ǀ shtimaio, inu sa bogabojezho tož. ed. ž Perſhono dershè ǀ nihdar nebo posabilu na letu Bogaboyezhe tož. ed. s Lublansku Meſtu ǀ ter jo posdravimo s' tem bogaboyezhem or. ed. m Criſippam ǀ ſim perſilen s'ſolsami na ozheſsah s'tem Bogabojezhem or. ed. m Djezam gori savpiti ǀ s' uno bogaboyezho or. ed. ž ſophio ǀ katere ſò bile duej boga boyezhe im. dv. ž shene ǀ Ty Modri, inu Bogabojezhi im. mn. m ſe zhudio ǀ de bi s'greshnih bogaboyezhi im. mn. m, inu pravizhni ratali ǀ ty pravi bogaboijezhi im. mn. m kersheniki ſtoie ǀ Kadar vne bogaboyezhe im. mn. ž shene ſo bile Chriſtusha na hrib Calvaria ſpremile ǀ k' troshtu moyh bogaboyezhih rod. mn. Pushlushauzou ǀ od bogaboyezhih rod. mn. ſtarih nerodovitnih Mater ſo bily rojeni ǀ na ſemlo tem bogaboyezhem daj. mn. perneſil ǀ ſe perporozhi tem bogaboyezhem daj. mn. shenam ǀ katere tem boga boiiezhem daj. mn. dusham negaieio ǀ taku svete, Bogabojezhe tož. mn. m, inu nedolshne slushabnike Boshije nej ſo sposnali ǀ Te shlahtne veje, ſpreſterte po celli desheli pomenio te bogaboyezhe tož. mn. m Bratje ǀ shegna te bogabojezhe tož. mn. m, inu shtrajfa te greshne ǀ skusi suoje Bogabojezhe tož. mn. ž ozhij ǀ te bogoboyezhe tož. mn. ž shene ogolufa primer.> Vener she vſelej bi mogal bogaboyezhishi im. ed. m biti ǀ nej bilu lepshi Gospodizhine, inu tudi Bogaboyezhishi rod. ed. ž presež.> Ezhechias Krajl je bil edn mej Israelskimi Krajly ner bogaboyezhishi im. ed. m
bogati -am dvovid. ubogati: n'hozhe ni mene, ni ozheta bugat nedol. ǀ G. Bogu teshku dei, kadar jeſt njega nebugam +1. ed. ǀ ti rajshi bugash 2. ed. hudizha, kakor G: Boga ǀ ti nebugash +2. ed. Boga, ampak tvoj trebuh ǀ Mojſeſs buga 3. ed., ter ſtegne ſvojo roko v'Nebu ǀ sakaj tedaj tiga golufniga shelima bugate 2. mn. ǀ kateri bugaio 3. mn. Boshym miſlim ǀ vaſſ shalio, vaſſ nebugaio +3. mn. ǀ bugaj vel. 2. ed. ti Chriſtuſa Jesusa ǀ nikar yh neposhlushai, inu nebugai +vel. 2. ed. ǀ bugaimo vel. 1. mn. Origenuſa ǀ Bugajte vel. 2. mn. tedaj vaſho Mater S. kat. Kersh. Cerku ǀ Bugaite vel. 2. mn. mene Gospud ǀ nebugaite +vel. 2. mn. njega, nikar mu neshlushite ǀ Nebugajte +vel. 2. mn. tedaj Nem. Nem. tiga golufniga shelima ǀ sazhnejo proſsit de bi PreroKa bugal del. ed. m ǀ Jeſt pak ſim Samuriza bugala del. ed. ž ǀ kadar bj bilij Boga bugali del. mn. m, kakor ſo bugali del. mn. m hudizha → ubogati
bolezen -zni ž bolezen: Arzati bodo sklenili de bolesan im. ed. je nevarna ǀ boleſan im. ed. hujshi prihaia ǀ ta ſmertna bolesen im. ed. ſe nej ſmela perblishat ǀ od te bolesni rod. ed. oſdravit ǀ en dan Bug eno teshko bolesan tož. ed. mu poshle ǀ v'taiſto veliko, inu grosno belesan tož. ed. je bil padil ǀ po eni dolgi bolesni mest. ed. ǀ v'bolesni mest. ed. duhouni te dushe ǀ v'ſuojh revah, inu v'boleſan mest. ed. prezei k'G. Bugu ſe oberne ǀ teshke bolesni im. mn. vaſs bodo martrale ǀ Tympius pravi de venem ozheſsu stu, inu duanajst bolesni rod. mn. more biti ǀ od vashih duhounih belesni rod. mn. ǀ de bi G. Bug vaſs reshil od vashih bolesny rod. mn., inu nadluh ǀ naſha duſha je podversena duhounim bolesnom daj. mn. ǀ Galenus pravi, de Shena je podvershena 62. boleſnam daj. mn. vezh kokar en Mosh ǀ ſe najde ena arznja sa vſe bolesni tož. mn., reve, inu potrebe ǀ kadar bode tebi bolesne tož. mn. poſslal ǀ Aku s'kuſi buleſni tož. mn. vam hozhe okratit vashe ſhivejne zhes Boga marmrate ǀ dusha v'nevarnih duhounih bolesnah mest. mn. ſe najde ǀ kadar v'teshkijh boleſnah mest. mn. ſe najdesh ǀ Na raiſy je naſha popotinza, v'bolesnah mest. mn. naſhe sdravie ǀ veliku mutaſtih, merſelzhnih, gluhih, inu s' drugimi bolesnimi or. mn. obdanih je bil osdravil ǀ s' vſemy bolesnamy or. mn. ǀ eno s'ogniom, to drugo s'bolesnamy or. mn. shtrajfa ǀ s'velikimi revami, pregainenam, inu bolesni or. mn. je bil obdan
človek -a m 1. človek: zhlovek im. ed. na semli, je raunu kakor roſsa na drevu ǀ vſe kar dobriga, inu nuzniga zhlovik im. ed. sheleti more ǀ obeden zhlouik im. ed. nejma zuiblat ǀ de ſi lih ta zhlovjk im. ed. ſe ozhisti ǀ Vſakateri zhlovèk im. ed. lahku more isvelizhen biti ǀ Gdu je tedaj ta greshni zholovik im. ed. ǀ Ali gdu je leta tulikain preuseten zholvik im. ed. ǀ kadar kuli zlovik im. ed. ſam volnu ſe v' hudo perloshnoſt podà en ſmertni greh doperneſse ǀ shlovik im. ed. ima tulikain glidu v'shivotu, kulikain dny je v'lejtu ǀ kadar en nezhiſt, nesramen shlovek im. ed. je v'Mario pogledal ǀ nymam obeniga zhloveka rod. ed. ǀ tudi ti s'zhloveka rod. ed. ſi en lintvorn ratal ǀ nej zhloueka rod. ed. taku ſrezhniga, de bi venẽ, ali v' drugem ſe netoshil ǀ tulikajn dobriga pride zhloveku daj. ed. od straha Boshjga ǀ vezh je bil podobin eni nepametni shivini, kakor enimu zhloveko daj. ed. ǀ ſe samirili enimu zkloveku daj. ed. ǀ obenu pyanſtvu zhloveka tož. ed. v' takuſhne norzhije neperpravi, kakor lubesan ǀ ſijn Boshij sa zhloveka tož. ed. bò mogal vmrejti ǀ premiſhlouajne zloveka tož. ed. sdershi ǀ hudizh nej mutaſtiga ſturil tiga zkloveka tož. ed. ǀ ſpumni na vniga s'boshim shlakam udarieniga shloveka tož. ed. ǀ zhutio per zhloveku mest. ed. danarje ǀ gnada S. Duha te zhudeſsa v'zloveku mest. ed. ſtury ǀ neſnaio s'zhlovekam or. ed. govorit ǀ ſaurashtvu v'mej G: Bugam inu zhlovekam or. ed. vſtane ǀ Bug ſe vureden ſturj ponishat pred zhlovekom or. ed. ǀ Rizite vaſs proſsim ſo tii ludje, ſo tij zhloveki im. mn. vuredni imenuani bitij ǀ bom li jeſt mojo maſt sapuſtila, katero Bogovi, inu zhloveki im. mn. na meni zhaſtè ǀ Adam ozha tih zhloveku rod. mn. ǀ aku od taiſtyh zhlovezh rod. mn. dalezh neſtoy, inu ſe pred nymi nevarua, sapelan, inu ogolufan oſtane ǀ Ali vinska Terta je djala k' nym: Bom li jeſt mojo mosht puſtila, kateri Bogove, inu zhloveke tož. mn. veſſely 2. mož: Taku ſe bo tudi tebi godilu ó zhlovk im. ed., ò shena
deklica -e ž dekle: ta Dekelza im. ed. ſe v'petlerzo saleti ǀ dekleza im. ed. gre na pleſſ ǀ Hippo ena ajdouſka dekilza im. ed. rajshi je bila v'morje ſkozhila ǀ ludje ſo bilij potonili ſunej ene lepe Dekelze rod. ed. ǀ berem od ene Dekilze rod. ed. ǀ je bil polonal eno kratko molitvizo une dekleze rod. ed. ǀ S. Hieronymus je od ſvetoval tej dekelzi daj. ed. Euſtachi na Boshy pot hodit ǀ kadar bi en ſpovednik sa pokuro dal eni Gospej, eni Dekilzi daj. ed., enimu Moshu ǀ deklizi daj. ed. ſe nej spodoblu ǀ ſo bily k'S: Hilarionu en lepo Dekilzo tož. ed. perpelali ǀ Galatius Mantuanus mozhnu je bil salublen v'eno Dekelzo tož. ed. ǀ ſo nekotere dekelze im. mn. ga hotele kupit ǀ kadar te Ierusalemske Dekilze im. mn. ſo tebi na pruti shle ǀ trij Deklize im. mn. sa vola nijh veliziga bushtua ſo imele nijh diviſhtvu predati ǀ Ieruſalemske deklze im. mn. … ſo djale ǀ pogledaj Kulikajn lepih mladenizhu, inu lepih Dekelz rod. mn. tebe poshlushajo ǀ je rad okuli dekilz rod. mn. hodil ǀ Deklizam daj. mn. dam sa Koſſilu en par pezhenih pishat ǀ je nevarnu dekelzam daj. mn. tudi po Zerkvah, inu Boshyh potah hodit ǀ hozhe Dekelzom daj. mn., inu tem brumnom shenam nijh poshtejne poſili vsetti ǀ shene, inu dekelze tož. mn. v'ſramato, inu v'grehe perpravish ǀ Achilles de ſi lih je bil vmej deklizami or. mn. ſrejen ǀ s' Iſraelskimi Dekelzami or. mn. ǀ Nej reſnize v'mej deklzy or. mn.
delati -am nedov. 1. delati: kakor ena shivina dellat nedol. morimo ǀ sapovej 60. dnij ſe postiti, inu pokuro delat nedol. ǀ dokler ſe je imel dan dallat nedol. ǀ je shal v'ſvojo shtazuno dellat namen. ǀ Gdu je tebe Dellauz dolshan plazhat? Taiſti, katerimu dellam 1. ed., inu nikar teiſti, katerimu nedellam +1. ed. ǀ aku hudu dellash 2. ed., nikar dobriga lona nezhakaj ǀ obenu prepovedanu dellu nedelash +2. ed. ǀ Kej dela 3. ed., Kej ijszhe s'luzhio? ǀ Kakorshen je zhlovek takorshne misly inu ſodbe od teh drusyh dejlla 3. ed. ǀ drusiga nedella +3. ed. temuzh semlo rijè ǀ druſiga nedela +3. ed., ampak tuli, inu laia, uiejda, inu griſe ǀ po lejti zellidan na ſonzi dellamo 1. mn., inu ſe shgemo ǀ Kar kuli delamo 1. mn. pred oblizham Boshim imamo ſturiti ǀ ſamy ſi skushnave dellate 2. mn. ǀ nuzh, inu dan s'vaſhmy Bukuomy rajtingo delate 2. mn. ǀ kaj miſlite vy ſtarishi, kateri druſiga nedellate +2. mn., ampak hishe sydate ǀ sdrashbe, inu ſourashtvu v'mej ſoſesko, inu shlahto dellajo 3. mn. ǀ folsh piſma delaio 3. mn., inu krive beſsede govorio ǀ Aku imaio hudo Gospoisko, druſiga nedelaio +3. mn., ampak taiſto kauneio ǀ obenimu shkode nedellaio +3. mn. ǀ nikar ga neſhaljmo, ampak pokuro dellajmo vel. 1. mn. ǀ Nikar nedellajte +vel. 2. mn. vrshoh G: Boga de ſte greshni ǀ niKar druge vrshoh nedelajte +vel. 2. mn. ǀ drugiga nej dellal del. ed. m, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ Ne bodem dolshniga Boga delal del. ed. m ǀ kaj je s' taiſto loterzo dellau del. ed. m ǀ gre veno puszhavo de bi drugem nedleſhnoſti nedellal +del. ed. m ǀ s' Roshenkranzam ſe je igrala, inu taku v'Zerkvi je pohushajne dellala del. ed. ž ǀ vſe skusi ſte hudu dellali del. mn. m ǀ kadar bi ony pezhy nedellali +del. mn. m po simi bi dergatali ǀ de bi njemu neperloshnoſt ne dellale del. mn. ž 2. obdelovati: ena nyva na kateri nezh neraſte, obedn jo nedella +3. ed. delati se pretvarjati se: jest ſe gluh delam 1. ed. ǀ vy ſe gluhi dellate 2. mn. ǀ shena ſe je gluha delala del. ed. ž ljubezen delati ljubiti se, spolno občevati: Mattere po drugim ſe nepofliſsaio, ampak de nyh Hzhere ſo lepe, offertnu guantane, de lepu snaio pleſsati, de ſe snaio taku sadarshati de ludem dopadejo, inu de v'nyh ſe salubio, inu cilu yh vuzhe koku imaio lubesan dellat ǀ Kaj bi rekle moje ſeſtre S. Dushe, kadar bi jeſt lubesan dellala del. ed. ž … s' tem ſaroblenem tepzam teh grehou. Ne, ne, n'hozhem shpota ſturiti moy shlahti, inu slaſti mojmu Ozhetu Nebeſhkimu špot se delati norčevati se: vy pak s'njega S. Imena ſe shpot delate 2. mn., inu ga shalite ven delati izdelovati: je bila takorshna lakota de shelod ſo mlejli, inu kruh vun delali del. mn. m
dopasti -padem nedov. dopasti, všeč biti: zhe ti G. Bogu dopasti nedol. shelish ǀ preveliku je shelel tem Ajdouskam shenam dopaſti nedol. ǀ ſe je pofliſſal timu Kezerskimu Hudobnimu Krajlu Henricuſu dopoſti nedol., inu uſtrezhi ǀ vender meni ble dopade 3. ed. Pſalmiſt, kateri pravi ǀ Duhouni stan ble Bogu dopade 3. ed. kakor deshelski ǀ Kateru njemu nar ble dopode 3. ed. ǀ Nedopade +3. ed., nedopade +3. ed., G: Bogu molitva teh greshnih dush ǀ ſturish tu kar G: Bogu nepodade +3. ed. ǀ Takushni Prasniki meni ne dopadeio 3. mn. ǀ zhe vam nedopadeio +3. mn. yh morite spet predati ǀ meni danaſhni dan nedopadejo +3. mn. ǀ krajlu leta odgvuor nej dopadil del. ed. m ǀ je bil taku mozhnu G: Bogu dopadel del. ed. m ǀ ludem ta antverh je taku dobru dopadu del. ed. m ǀ kateri Svetnik bi tem drugem Svetnikom ner ble dopodil del. ed. m ǀ pred shpeglam ſe lepotizhish, offertujesh, inu v'mivash de bi ludem dopadla del. ed. ž ǀ velika Lubesan S. Rocha je taku mozhnu G. Bogu dapadla del. ed. ž ǀ timu lubesan te hzeri taku mozhnu je bila dopodila del. ed. ž ǀ lubesan je bila taku Ceſſſaru dopola del. ed. ž ǀ kadar je njemu dopadilu del. ed. s ǀ Sa volo tiga ti imash vèdit, de bi G. Bogu nedopadu +del. ed. s, de bi ſi glih polovizo tuoiga blaga vbogim dal ǀ Kai je niemu nar ble dopadlu del. ed. s ǀ kadar bi njemu do pàdlu del. ed. s ǀ nikar vshe de bi Bogu ampak ludem dopadli del. mn. m ǀ de bi njemu naſha della dopadle del. mn. s Kalk po nem. gefallen ‛dopasti’ iz fallen ‛pasti’.
gledati -am nedov. gledati, paziti: imate nar poprej gledat nedol., inu skerbeti, de vaſhe ledje bodo opaſsane ǀ prezej gredò gledat nedol., kaj sheli, inu proſsi ǀ po moy kamberzi gledam 1. ed. ǀ gledash 2. ed. de tuojo ſoſesko ne reshalish ǀ mladenizh gleda 3. ed. ta ſad ǀ na drugu negleda +3. ed. ampak de glavo ohrani ǀ firbizhnu lepoto taistiga beliga, inu ardezhiga ſadu gledate 2. mn., tipate, pokushate ǀ negledate +2. mn., inu nemarate kaj s'enu tovarshtvu ima vaſs ſyn, inu vaſha hzhi ǀ druge ſodio, gledajo 3. mn., inu na nyh djania shpegaio ǀ shpegaio, inu biſtru gledaio 3. mn. na grehe ſvoiga blishniga ǀ ozhy ſe perpogneio, inu gledaio 3. mn. kej tizhij ta shkodlivi tern ǀ na brumnoſt, inu zhednoſt negledaio +3. mn. ǀ s'tuojmy vſmilenimy ozhmy gledaj vel. 2. ed. na naſs sapuſsene, inu reune ſirotize ǀ gledai vel. 2. ed. de nebosh v'greh padil ǀ na shpegaj inu negledaj +vel. 2. ed. na grehe teh drugih ǀ nikar negledei +vel. 2. ed. na dopadeine tiga greha ǀ gledaiva vel. 1. dv. de nebo kreh mej nama ǀ Gledajmo vel. 1. mn. tedaj Nem. Nem. de bomo taku shiveli ǀ Gospoda, gledajte vel. 2. mn., inu premiſlite dobru kaj dellate ǀ sdaj pak gledaite vel. 2. mn., de nebote myr s' Bugam prelomili ǀ Nikar s'kuſi perſte negledajte +vel. 2. mn. ǀ ti delauz, ti Gospodar, ti Gospodinà negledaite +2. mn. tulikajn na ta poſveitni lon ǀ fliſsik sim na dobizhik gledal del. ed. m ǀ s' kuſi eno ſpralizo je gledau del. ed. m v' celizo te Svetnize ǀ Kadar pak otrok bi nagledal +del. ed. m v' ozhy tiga bolniga zhloveka, bi taiſtimu nezh neshkodlu ǀ predolgu ſi taisti prepovedani ſad gledala del. ed. ž ǀ ſo sa nijm v'Nebu gledali del. mn. m ǀ vekoma bodo te ſtrashne hudizhe gledale del. mn. ž gledati se gledati se, ogledovati se: moremo v'shpegu nashe vejsti dolgu zhaſsa ſe gledat nedol. ǀ kadar eden ſe gleda 3. ed. v'shpegli ſe vidi kakor je ſam na ſebi ǀ ure, inu ure ſe gledajo 3. mn., inu vſak las dobru premisijo ǀ ure, inu vre ſe v'shpegu gledaio 3. mn. ǀ moshje ſe dolgu negledaio +3. mn. u'shpegu ǀ per ſvetlobi te lune ſe je vshpegu gledala del. ed. ž gledati skozi prste gledati skozi prste, biti popustljiv do napak: Nikar s'kuſi perſte negledajte +vel. 2. mn.
glid -a m ud, telesni del: aku en glid im. ed. je bolan vſy ty drugi glidi im. mn. shaluaio ǀ nej glida rod. ed. na njemu, de bi nebil pretepen ǀ nej glida rod. ed., inu uda sdraviga na njemu ǀ kar timu drugimu glidu daj. ed. ſe sgodi ǀ dusha taiſti glid tož. ed. ſapuſtj, de mertu oſtane ǀ v' katerem glidi mest. ed. je bil nerble martran ǀ kadar pak na enem ſamem glidu mest. ed. sbolj, kakor rekozh, kadar oglushj ǀ s' odeio, ali roko, ali s' drugem glidam or. ed. otroka saduſhy ǀ glidi im. mn. eniga teleſsa imaio eno veliko lubesan skupaj ǀ on je glava mij ſmo glidij im. mn. ǀ shlovik ima tulikain glidu rod. mn. v'shivotu, kulikain dny je v'lejtu ǀ glava nima pres suojh glidubiti rod. mn.+ ǀ vſe ſvoje Svete glide tož. mn. je hotel k' nuzu tiga zhloveka obernit ǀ ter ſazhne okuli njega ſe motati, ſtiskat, inu griſit njega oblizhe, perſi inu druge greshne glidej tož. mn. ǀ na vſyh ſvojh glidah mest. mn. je sdrau ǀ v'nashih glidih mest. mn. je serce ǀ s'ſerzam, s'teleſsam, s'pozhutki, inu s'vſimi glidamij or. mn. ſi shlushil hudizham ǀ ludje pak vednu mene pohujshaio, inu reshalio s' vſymi ſvojmi glidmy or. mn. ǀ mej timi drugimi glidy or. mn., zhloveku ner ble jeſik pomaga gnado boshjo sgubiti ← nem. Glied < srvnem. gelit ‛ud, člen’
gluh -a prid. gluh: zhe ſi gluh im. ed. m, nej ſi slep ǀ gluh im. ed. m ſi ſe delal de bi njega proſhno ne ushlishal ǀ Ta neſrezhna shena ſe je gluha im. ed. ž delala ǀ sturij njega gluhiga tož. ed. m ži., inu mutastiga ǀ vſy tuiſti ludje ſo gluhi im. mn. m ǀ vy ſe gluhi im. mn. m dellate ǀ kadar govori tudi ti gluhi im. mn. m ga poshlushajo ǀ ty gluhi im. mn. m ſo shlishali, ty krulavi ſo hodili ǀ nebodite vezh nevolne, nemarne, inu gluhe im. mn. ž ǀ veliku mutaſtih, merſelzhnih, gluhih rod. mn., inu s' drugimi bolesnimi obdanih je bil osdravil ǀ mei nimi je veliku gluheh rod. mn. ǀ de bi tudi mojm gluhem daj. mn. Poshlushavizam usheſſa odperl ǀ kadar vidio ſvoje otroke bolne, krulave, gluhe tož. mn. m, ſlepe ǀ Sahvalem vaſs moje vſeſſa, de ſte ſe gluhe tož. mn. ž/s dellale
gristi -izem nedov. gristi: vejſt jo sazhne griſit nedol. ǀ kadar ga ſazhneio griſti nedol., eni ſi ſobe polomio, drugi vun pluvaio ǀ druſiga nedela, ampak tuli, inu laia, uiejda, inu griſe 3. ed. ǀ ſerza teh kupzou vſe skuſi bodeio, inu griseio 3. mn. kazhe teh teshkih, inu skerbnih miſly ǀ shnable, inu jeſik ſi je griſil del. ed. m ǀ s'sobmij jesik ſi je grisla del. ed. ž ǀ zhervie te hude vejſti do vekoma ga bodo griſili del. mn. m ǀ moje truplu pak zhervy bi v'grobu grisli del. mn. m, inu tergali ǀ yh bodò grisile del. mn. ž kazhe, inu zhervij ǀ kadar bi lete shivali tega salubleniga zhloveka grisle del. ed. ž
jeruzalemski -a prid. jeruzalemski: Cellu Jeruſalemsku im. ed. s meſtu bi bilu vun k'njemu teklu ǀ od Ierusalemskiga rod. ed. s mesta pojdemo v'tu mestu ſamario ǀ vſak dan trykrat je oknu odperl, ter pruti Jeruſalemskimu daj. ed. m Templi ſe obernel ǀ ga neſſe v' jerusalemski tož. ed. m Tempel ǀ nej ſmeil pojti v' Jeruſalemski tož. ed. m Tempel molit ǀ v'Ieruſalemski tož. ed. m Tempel molit ǀ Zachæuſa je bil k' isvelizhainu perpravil, inu sa Jerusalemskiga tož. ed. m ži. skoffa isvolil ǀ G. Bug ſe je bil ſilnu mozhnu reſerdil zhes tu Jeruſalemsku tož. ed. s meſtu ǀ Nemam tudi vrshoha Klaguvati, Kakor Ieremias zhes tu Ieruſalemsku tož. ed. s Mestu ǀ sagleda Angela s' krivavem mezham ſtati na Jeruſalemskem mest. ed. m meſti ǀ V' cellem Jeruſalemskim mest. ed. s meſti ǀ po cellim Ierusalemskim mest. ed. s Mesti ǀ pred Tempelnam Ieruſalemskem or. ed. m ǀ kadar te Ierusalemske im. mn. ž Dekilze ſo tebi na pruti shle ǀ Nej reſnize v'mej deklzy, ſakaj Ieruſalemske im. mn. ž deklze, kadar ſo shlishale, de David je bil pobil Goliata, ſo djale de yh ie pobil deſſet taushent → Jeruzalem, → hieruzalemski, → jerozolomitanski
kaj2 česa zaim. kaj, nekaj: kadar je kaj tož. ed. rekla ǀ nevem de bil kaj tož. ed. dobriga sturil ǀ vſak dan njemu kaj tož. ed. v'kradejo ǀ Samerkajo kai tož. ed. tukai pravi S. Hilarius ǀ s'ſtrahom je v'Cerkvi ſtal, de bi prèd taistim Boshjm oblizhom kej tož. ed. neſpodobniga, inu veliku vezh kej greshniga nemiſlil ǀ yh nei imel s' zhim or. ed. plazhat ǀ Ti ſi shaleſten kadar nimash shzhim or. ed. tvoje dolge plazhat → kjekaj1
klafati -am nedov. nespodobno govoriti: kadar ſte ſiti sazhnete klaffat nedol., inu druge nespodobne rizhy tribat ǀ navado imaio preklinat, perſegat, shentovat, klaffat nedol., inu druge opraulat ǀ Kadar ti greshnik shentuiesh, plentuiesh, preklinash, klafash 2. ed., Boga shalish ǀ quarta, burfla, jei, pyè, klafa 3. ed., inu marmra ǀ po krivim ſe perſega, shentuje, plentuje, klaffa 3. ed., marmra, opraula, lashe, folsh prizha ǀ shlishim, de marmrate, opraulate, inu klafate 2. mn., inu te preproſte pohushate ǀ nej ty drugi klaffaio 3. mn. kakor hozheo, jeſt nebom s' mojh vſt puſtil shlishat ene nezhiſte nesramne beſſede ǀ raishi ſo poshlushali eniga norza, kateri je gardu klaffal del. ed. m ǀ vſeskuſi je preklinal, sludial, treskal, marmral, opraulal, klafal del. ed. m, inu s' Bugam shentoval ǀ celo nuzh ſte klafali del. mn. m, vaſſovali, inu pyanzhvali ǀ gvishnu bi nehala, umouknila, inu pobegnila edn od tiga druſiga, de bi pred Bugam taku neklafala +del. dv. m ǀ lete vſta katere ſo klafale del. mn. ž, marmrale, inu shentovale s'ſtrupam bodo napolnene ← srvnem. klaffen ‛veliko in glasno govoriti’, bav. nem. klaffen ‛kvantati, obrekovati’; → klafljati
kupčija -e ž 1. kupčija, trgovanje: jest bi obushal, kadar leta kupzhja im. ed. bi meni poslu shla ǀ oh prekleta takushna Kupzhia im. ed. ǀ O zhudna cupzhia im. ed. ǀ Ti MashniK, Kateri sa volo tuoje Kupzhie rod. ed., ne mash zhaſsa S. piſsmu brati ǀ ozha nej ſnal dobru ſvoie Kupzhje rod. ed. oberniti ǀ neterbej miſlit na kupzhio tož. ed. na posvejtna opravila ǀ ſo shli tiakaj, edn na ſvoje poile, ta drugi po ſvoj kupzhy mest. ed. ǀ Ti Kupz pametnu andlash ti tuoij Kupzhij mest. ed. nefalish ǀ raishi greſte na pojle dellat, inu s' kupzhio or. ed. ſe martrat ǀ shiher kupzy kupzhie tož. mn. peleio ǀ ſupet vaſhe kupzhje tož. mn., inu barantie naprei vſamete 2. trgovsko blago: KaKor en plaz na Katerem ſe sledna Kupzhia im. ed. predaia ǀ kadar bi my kupzi vezh krat ſe neslagali bi malu kupzhje rod. ed., ali blaga predali ǀ danas mojo kupzhio tož. ed. bom lahku predal ǀ sdaj uſso kupzhijo tož. ed. na raishi imam ǀ Vij kateri kupzhujete po ſuhijm, inu po mokrijm shelite morebiti de bi vashe kupzhije im. mn. ſrezhnu hodile → kupec
ledig nepreg. prid. 1. samski, neporočen: ſakonski ſtan je veliku teshei kakor ledig im. ed. m ǀ Elias je bil ledig im. ed. m inu duhouni ǀ pride leto troshtat en mlad, ledih im. ed. m Gospud ǀ Ena ledig im. ed. ž perſona je noshezha ǀ Pouei ti meni ſi li ledih im. ed. ž? ne; imam mosha ǀ kadar vy mislite is ledig rod. ed. m v'ſakonski ſtan ſtopit ǀ ledih im. ed. ž s'ledih or. ed. ž pershono nezhiſtoſt tribat nej greh ǀ ty sakonski, kakor ty ledig im. mn. m morio v' Nebeſſa priti ǀ drugu shelè v'ſakonski ſtan ſtopit, kadar pak ſtopio, bi radi ſpet ledig im. mn. m bili ǀ Ti ledih im. mn. m sò molili boga adonida ǀ On je vuzhil … de tij ledijh im. mn. m de nijmaio nezhiſtoſti tribat ǀ te ledig im. mn. ž pershone nimaio na naglim h'tej miſi ſeſti ǀ per tih ledig mest. mn. nemore prebivat ǀ po ledih mest. mn., inu ſakonshih perſonah ſproſtera 2. prost, svoboden, oproščen: Nehaite od grehou, taku bote ledig im. mn. m od ſtraifinge ǀ te ner vekshi nadluge je bil ledig im. ed. m ǀ je eniga Jetnika ledig tož. ed. m puſtil ǀ shelite ledih im. mn. m biti teh hudizhavih skushnau ǀ Shene pak ſo ledig im. mn. ž tiga greha ǀ ima ledih tož. mn. ž rokè de almoshno da, ledih tož. mn. ž nogè de po Boshijh pootah hodi ← nem. ledig < srvnem. ledic ‛samski, prost’
leto -a s leto: kadar je nerodovitnu lejtu im. ed., ſe toshio zhes bushtvu ǀ enu letu im. ed. je preteklu ǀ bò skorej nlejtu +im. ed., inu ti enu letu tož. ed. nej ſi vezh grehou ſturil ǀ h'Konzu lejta rod. ed. gre v'skrinio gledat ǀ NA NOVIGA LEITA rod. ed. DAN ǀ poli lèta rod. ed., inu cilu enu letu tož. ed. nej ſo druſiga hudiga ſturili, ampak s'jeſikom v' nagloſti ſo kejkaj hudiga Rekli ǀ ſe je hotela polu leta rod. ed. postiti ǀ kulikajn taushent ludy je sdaj mertvih, katiri lani v' poſti ſo bily sdravi, kulikajn taushent ſo sdaj sdravi, inu klejti +daj. ed. bodo mertvi ǀ sa novu lejtu tož. ed. shenkam taku Goſpodi, kakor kmetom, mladom, kakor ſtarom, bogatem, kakor vboſem ǀ huda roſſa skorei vſaku leitu tož. ed. vſame shitu, groſdie, inu ſad ǀ celu lejtv tož. ed. nej ſo bilij per ſpuvidi ǀ dokler nebò njega post enu cellu letu tož. ed. ob ſamem kruhu, inu vodi doperneſsu ǀ V' tem lejti mest. ed. 1147. kadar Samurizi ſó bilij v' shpansko deshelo prishli ǀ dvakrat v'lejti mest. ed. gredo h'Spuvidi ǀ duakrat v' lejtu mest. ed. ſe sgodj ǀ shlovik ima tulikain glidu v'shivotu, kulikain dny je v'lejtu mest. ed., tuje, 365 ǀ Kakor ſo yh bilij pred enem letam or. ed. ſamerkali ǀ taku zhes duei leiti tož. dv. S. Paulus ie bil v' prepuvidi ſveſan ǀ je bil uloulen, v' jetje vershen, kir duei leiti tož. dv. je veliku terpel ǀ Amon je dvei ſami lejti tož. dv. greshnu shivil ǀ hitréshi bodò nashe kratka lejta im. mn. pretekle ǀ Tvoie leita im. mn., inu ure ſo pretekle ǀ kuga shteri, inu dvajſseti lejt rod. mn. je terpela ǀ ſedem leit rod. mn. nebo semla rodila ǀ Adam po tem kir je bil boshio sapuvid prelomil, je she 930. leitc rod. mn. shivil ǀ nej sadoſti de vſhe tulikain leiſt rod. mn. ta saurashna vojsKa tèrpi ǀ je bil k' lejtam daj. mn. prishal ǀ ſte v'grehoh vaſhe lejta tož. mn. dokonzhali ǀ zhestrij cela leta tož. mn. li ene ſame caple vuode ǀ Kaj s'en ſad ſi dal Bogu v' tvojh otrozhih lejtah mest. mn. ǀ nikar li veni ſami uri, ampak tudi v' taushent letah mest. mn. bi nemogal dopovedat ǀ pred nekiterimy lejtami or. mn. v' Lashki desheli ſe je sgodilu ǀ ſe je bilu sgodilu pred nekaterimy letamy or. mn. ǀ slezhij vunkaj Gregoria s'te luknje teh Kazh, v'katero Krajl pred 12. letmi or. mn. je bil sapovedal vurezhi ǀ pret trydesetmy lejti or. mn. ſim bila ſnoſſila
Longinus -na m osebno lastno ime Longin: kadar Longinus im. ed. to S. deſno ſtran mu je prebodil ǀ Chriſtus … kadar tiga slepiga Longina tož. ed. je bil resfetil na dushi ǀ je eniga drugiga s'imenom Longina tož. ed. imejti shelela 1. Longín, po nesvetopisemski legendi vojščak, ki je Kristusu po smrti prebodel srce. 2. Longín, mož, ki ga je želela imeti langobardska kraljica Rozimunda.
mahniti -nem dov. mahniti: kadar s'koſò mahne 3. ed. ſagleda en ſilnu lep shlahtni kamen (II, 322) ǀ edn s' nago sablo bi mahnil del. ed. m, de bi shpago preſekal (V, 148) ǀ ta pervikrat kadar je bil mahnil del. ed. m je bil enimu enu vhu odsekal (V, 243)
M. D. krajšava osebno lastno ime Marija devica: M. D. im. ed. je kakor javor ǀ Kadar je M. D. tož. ed. perglihal Bolſomu, inu slatki skory ǀ Kadar je M. D. tož. ed. perglihal Spikanardi → Marija 1.
mutec -tca m nem človek, mutec: kadar je bil hudizha vun isgnal, je ta mutiz im. ed. govuril ǀ Chriſtus nej bil nanaglim is tiga danashniga mutiza rod. ed. hudiza pregnal ǀ kokor na danashnimu mutizu daj. ed. ſe vidi ǀ kadar je bil osdravil vniga glushza, inu mutiza tož. ed. vſi ſo Christuſa zhastili → mutast
nagel -gla prid. 1. nagel, nenaden: kadar bi sapovedal de bi ta nagli im. ed. m dol., inu strashni potreſs imel semlo stresti ǀ kaj nebo ſturila iesa nagla im. ed. ž, greshna, inu nespodobna ǀ poshle naglo tož. ed. ž ſmert, inu ti parvu roijeni martui postaneio ǀ s'naglo or. ed. ž ſmertio je bil vmerl ǀ Her je bil s' naglo or. ed. ž ſmertio shtrajfan ǀ Ti domazhi nad leto taku naglo or. ed. ž ſmertio ſe preſtrashio ǀ Aku imaio hudo Gospoisko, druſiga nedelaio, ampak taiſto kauneio, inu vſe treske, inu nagle tož. mn. ž ſmerti is ſerza voszhio 2. vzkipljiv: nasha huda nauada pak, inu nagla im. ed. ž natura ſmota tiga Satana premagaio zhloveka ǀ pravio de ſo ſilnu nagle rod. ed. ž, inu jesne nature ǀ je imela eniga grobiga, nagliga tož. ed. m ži., inu hudobniga mosha ǀ kadar bi premislili leto resnizo bi lahku ſvoje hude shelje premagali, inu ſvojo naglo tož. ed. ž ieſno naturo umojſtrili ǀ nebodite taku nori, inu nagli im. mn. m, kako uni Mosh, kateri je bil ſvojo sheno pelal prangat na en traunik na naglem nepričakovano, nenadoma, na hitro: nanaglim je is Turzhje v' nashe deshele planil ǀ na naglim pred suojm duoram v'podobo eniga preſhizha ſe preoberne ǀ po plazu je shal, ter nanaglem ena kepa ſnigà perleti ǀ na naglem sashlishi S. Hilarion enu ſilu velik shraj ǀ Pridigar je bil nanaglom sbolel ǀ na naglom en velik vejter vſtane inu hishna vrata sapre ǀ iutre, ali danaſs: na naglom, ali pak po dolgi bolesni ǀ na naglam s' prasnimi rokami ſe je mogla prozh pobrati
napolniti -im dov. 1. napolniti: terbej ta lazhni, inu prasni shelodizh naſitit, inu napolnit nedol. ǀ je sapovedal de imaio verzhe is vodo napolniti nedol. ǀ Bug njega hiſho s'blagam napolni 3. ed. ǀ s'beſsedo napauni 3. ed. zevu AEgijpt, s'Kobilzami, inu s'Komarij ǀ G. Bug per zaitu nepolni 3. ed. s' eno dobro Sveto miſlio ǀ kadar prevezh shelodiz, inu trebuh nepolnj 3. ed. ǀ kadar pak napolnio 3. mn. mero, inu vago s' nyh greshnim djainam ǀ sholnery nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy nepolnio 3. mn. ǀ S: Duh yh je bil s'ſvoio S: gnado napolnil del. ed. m ǀ zevu svejt is solsami je napaunil del. ed. m ǀ je leto ſvojo Hzher od madesha reshil, inu s'ſveto gnado nepolnil del. ed. m ǀ grobe s'zhloveskimi trupli je napolnila del. ed. ž ǀ to keho s' luzhio, inu lepem duham je bila nepolnila del. ed. ž ǀ de bi moj shivot olje ratalu, de bi vſe taiſte lampize napolnilu del. ed. s ǀ bodo trebuh napolnili del. mn. m taku dobru per koſſili, kakor per vezherij ǀ Scitery pak ſo en slat pehar s' dobrem vinam nepolnili del. mn. m ǀ poshle te negnusne shabe, katere cell ægypt ſo bile napolnile del. mn. ž 2. izpolniti: zhlovek je dolshan ſe pofliſſat volo Boshjo napolnit nedol. ǀ s'djainom napolnite 2. mn. vasho dobro volo ǀ je ſvojo dolsnust napolnil del. ed. m ǀ Vni kateri nej napolnil del. ed. m kar njega ozha, inu mati v'teſtamenti mu ſo ſapovedali ǀ G. Bug je bil taiſtom perpravil, sa tiga volo nyh proshno nej hotel vshlishat, dokler mero nyh dobriga djaina nej ſò bily nepolnili del. mn. m, ali kakor ſo bily leto napolnili del. mn. m yh je bil v'nebeſſa poklizal 3. zasesti: tiste ſtole prasne, is Katerih te ſvejsde teh puntarskih Angelzu my imamo napolniti nedol. ǀ de bi napolnil del. ed. m tajſti ſtol is kateriga ta prekleti Judesh je bil padil napolniti se izpolniti se: Danas ſe je napolnila del. ed. ž figura tiga nedolshniga Ioſepha ǀ ſe imate bati, de ſe ne bò nepolnilu del. ed. s nad vamy ǀ Pſalmiſtave beſſede ſo ſè nad namy napolnile del. mn. ž
naš -a zaim. naš: nash im. ed. m lubi Ozha Nebeſhki, naſs opomina ǀ naſh im. ed. m lubi Ieſus poshehmal bo naſſ im. ed. m Isvelizher ǀ Nasha im. ed. ž vera je perglihana eni gartroſhi ǀ od gnade S. Duha pride naſha im. ed. ž muzh ǀ Nashe im. ed. s telu je guant nashe dushe rod. ed. ž ǀ nemamo hushiga ſaurashnika na semli, kakor je nashe im. ed. s truplu, inu naſhe im. ed. s meſsu ǀ v' maihinih rezheih ſtoy nàshe im. ed. s isvelizhaine ǀ put, kateri s'nashiga rod. ed. m shivota tezhe ǀ osdravi vſe bolesni nashe rod. ed. ž dushe ǀ letu nam ſe bo ſajnalu po nozhi naſhe rod. ed. ž ſmerti ǀ vaſs proſsim sa Pet kryvavih Ran Nashiga rod. ed. m Odreshenika Christuſa Iesuſa ǀ vſelei ſe ima na oltariu naſhiga rod. ed. s ſerza najti ǀ Hvala, inu zhast bodi do veKoma nashimu daj. ed. m Ozhetu Nebeſhkimu ǀ Bug nam sapovej to lubesan pruti naſhimu daj. ed. m blishnimu imeti ǀ Sam G. Bug k'nashimu daj. ed. m vuku je hotel ta Sedmi dan od della nehat ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi vinu nashli, kakor per naſhimu daj. ed. m odreſheniku ǀ k'naſhimu daj. ed. m Nebeſhkimu Ozhetu ǀ ſo bily perpelali eniga mutiza k' Nashimo daj. ed. m Odresheniku Chriſtuſu ǀ shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo Nashi daj. ed. ž S. Pomozhnizi S. Catharini ǀ je iskasal Naſhi daj. ed. ž Pomozhnizi S. Agnes Divizi, inu Marternzi ǀ sledne buqve nej ſo pernaredne sa nash tož. ed. m folk ǀ dobru lebajmo inu nuzajmo naſh tož. ed. m shivot dokler je mlad ǀ imamo my nashiga tož. ed. m ži. praviga shiviga Boga sahualit ǀ Maria Diviza je bila v'Betlehemski ſtalizi porodila naſhiga tož. ed. m ži. lubiga Ieſuſika ǀ My ſmo ym nasho tož. ed. ž ſvètlobo kasali ǀ nemamo kruha sa naſho tož. ed. ž potrebo sadosti ǀ Vſe lete ſi vſhe enkrat v'nasho tož. ed. ž oblast dal ǀ v'naſho tož. ed. ž oblast yh dati ǀ na nashe tož. ed. s Isvelizhejne posabimo ǀ tulikaj skarbi ſa tu shkodlivu, inu greshnu telu naſhe tož. ed. s ǀ nimamo yſkati, na ſemli naſſe tož. ed. s iſvelizainje ǀ Kulikajn tazih shkarpianu na Svejtu ob nashim mest. ed. m zahſsu ſe najde ǀ v' nashim mest. ed. m shivotu noſſimo ǀ bi djal S. Paulus kadar bi ob naſhim mest. ed. m zhaſsu shivil ǀ ob naſhem mest. ed. m zhaſsu ſò poſly kakor dinie, sakaj vmej 50. ſe nenaide ena dobra ǀ v'nashim mest. ed. m jeſiku ǀ v' tej nashi mest. ed. ž Zerkvi imamo popolnoma odpuſtike ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi mest. ed. ž deſeli, de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni mezh nenuzali ǀ takusnih neurednih MashniKu v'naſhi mest. ed. ž desheli ſe nenajde ǀ zhiſtu prebivalshe v'nashi mest. ed. ž dushi ǀ v' nashim mest. ed. s ſerzi ǀ v' naſhim mest. ed. s ſerzu prebiua ǀ nar raijshi prebiva v'nashm mest. ed. s, ſerzu ǀ Nasha ſmert dishi po nashem mest. ed. s shiveniu ǀ nema ena minuta pretezhi, de bi v'naſhem mest. ed. s ſerzu G: Boga nehualili ǀ taku dolgu dokler s' nashim or. ed. m blishnim (kateriga ſmò reshalili) ſe spravimo ǀ nad naſhem or. ed. m pomozhnikam S. Jurjam ǀ s'uſo nasho or. ed. ž lubeſnio, mozhio, inu is celliga ſerza ǀ my bomo leto ganili s' naſho or. ed. ž proshno ǀ kadar s'nasho or. ed. ž preprosto pametio bi hoteli s'gruntat to skriunust ǀ mij s'naſho or. ed. ž vero G: Boga vidimo ǀ aku hozhemo en velik lon s' nashim or. ed. s maihinem dellam sadobiti ǀ tebe s'nashim or. ed. s greshnim djaniom reshalimo ǀ s'nashijm or. ed. s greshnim shivenjam ga reshalili ǀ nashi im. mn. m grehi ſo preveliKi ǀ nashi im. mn. m nemorio Dunaiu na pomozh priti ǀ naſhi im. mn. m ſtarishi ſo bily pregreshili ǀ oh nesrezhni zhaſsi naſhij im. mn. m ǀ Nashe im. mn. ž pregrehe ſo vſhe taku teshke ratale ǀ aKu naſsha im. mn. s serza ſo polne gnuſobe ǀ nasha im. mn. s della pres dobre manunge nezh nevelaio ǀ S: manunga ſturj de vſe naſha im. mn. s dobra della enu zhiſtu slatu rataio ǀ sa isvelizhenie nashih rod. mn. grèshnih dush ǀ sa odpushainje naſhih rod. mn. grehou proſsit ǀ pregreha nashyh rod. mn. pervih starishyh Adama, inu Eve ǀ shtriki naſhyh rod. mn. hudeh shejll ǀ ſmo sa vola nashijh rod. mn. pregrehou h'ſmerti obſojeni ǀ ſa volo naſhijh rod. mn. nagnusneh grehou ǀ naloshen s'butaro naſhij rod. mn. grehou gresh zhes Cedron ǀ oh hudobnoſt nesrezhena naſsih rod. mn. zhaſsou ǀ Sapuſtimo s' Paſterij zhedo naſyh rod. mn. grehou ǀ de bi nashim daj. mn. muzh dal Turke od Dunaia odgnati, inu premagat ǀ tulikajn nuza nashem daj. mn. dusham perneſe ǀ De bi tukaj naſhe tož. mn. ž proshne vſhlishal, nashe tož. mn. m grehe nam odpuſtil ǀ Christus je sa naſhe tož. mn. m grehe ſvojo S: Rèshno krij prelil ǀ zhes naſse tož. mn. m ozhitne, inu ſkriune ſaurashnike ǀ rodovitne ſturij nashe tož. mn. ž dushe ǀ imamo naſse tož. mn. ž ozhy v'Nebu vſdignit ǀ de bi s' slatimi pushtobi yh v' nasha tož. mn. s ſerza sapiſſali ǀ de bi naſha tož. mn. s tarda ſerza ſe omezhila ǀ neſhe ſerze tož. mn. ž/s, inu dusho ozhiſtit ǀ v' nashih mest. mn. revah, inu v' terplejni ǀ taku tudi ſtury gnada S. Duha v'nashih mest. mn. ſerzah ǀ tu tudi danaſs sheli ſturiti v'naſhih mest. mn. ſerzah ǀ ti jedernu v' nashyh mest. mn. potrebah nam napomozh pridesh ǀ aku v'nashyh mest. mn. ſerzoh ty grehij bodo prebivali ǀ Sa tiga volo vſyh nashjh mest. mn. potrebah shiher ſe pertozhimo, inu perporozhimo ǀ danas imamo pred nashimi or. mn. ozhmi ta ſtrashni Exempel ǀ s'nashimij or. mn. ozheſsamij vidimo ta kruh
njegov -a zaim. njegov: kadar je letu njegou im. ed. m pſs vidil ǀ niegou im. ed. m Ozha s' nago ſablo je nad nym ſtal ǀ letiga hlapza je bil niegòu im. ed. m Gospud naprej poklizal ǀ prezej njegovi im. ed. m krajlevi dvor je bil kuſin poſtal ǀ De je slep roien nej ſo urshoh ni njegovi im. ed. m, ni nygovih ſtarishih grehy ǀ cella njegova im. ed. ž deshela je polna kobilz ǀ niegova im. ed. ž dusha bo v'pakli do vekoma ǀ njegoua im. ed. ž milost bò urshoh ǀ njegovu im. ed. s shalosſtnu ſerze ſe je bilu potroshtalu ǀ Enkrat ſo mimu njegoviga rod. ed. m kloshtra rajshali ǀ savolo njegove rod. ed. ž velike pokorshine ǀ njegoviga rod. ed. s ſerza ſe nej ſo ſmeli dotekniti ǀ nar poprej proſsio njegovi daj. ed. ž dushi Boshyo gnado ǀ njegovimu daj. ed. m Gospudu Ozhetu je bilu imè Euphemianus ǀ de hozhete ſe odpovedat Satanu, inu njegovimu daj. ed. s djainu ǀ Acab ſapovej Nebatha vbyti, de bi njegovu tož. ed. m vinograd mogal doſezhi ǀ njegoviga tož. ed. m ži. Mojſtra Eliaſa ſò v' Paradish nesli ǀ inu vſe skusi taisto njegovo tož. ed. ž precleto peiſsem poje ǀ Angeli ſo po niegovo dusho tož. ed. ž prishli ǀ s'Nebeſs ſo prishli v'njegovo tož. ed. ž hisho prebivat ǀ G. Bug je bil Faraona, inu njego tož. ed. ž vojsko v'krijvavem moriu potupil ǀ Josephavi bratje … ſo bili nigovo tož. ed. ž sukenzo v'kry omozhili ǀ Bug je shugal njega, inu njegovu tož. ed. s Krajleustvu shtrajfat ǀ s'veliko vojsho pade v'njegovu tož. ed. s Ceſarstvu ǀ kar je bilu potrebnu sa niegovu tož. ed. s shiveine ǀ s'veliko vojsho pade v'njegovu tož. ed. s Ceſarstvu ǀ V'niegavu tož. ed. s S. Oblizhe, inu Ozhij 32. ſò sapluvali ǀ ob njegovim mest. ed. m zhaſſu karsheniki ta S. Sacrament Svetiga Reishniga Teleſſa, nei ſo drugazhi imenovali ampak, leben ǀ ob njegovem mest. ed. m zhaſſu je bilu 88 verr ǀ njegoui mest. ed. ž desheli ner ostreshi je sapovedanu, de shlahtniKi nijmaio Kupzhuvati ǀ po ſmerti njegovi mest. ed. ž ǀ G: Boga v'njegovi mest. ed. ž hishi reshalite ǀ ga je bil sapustil v'niegovj mest. ed. ž slabuſti ǀ velike zhuda, katire v' njegovim mest. ed. s imenu ſò dopernashali ǀ pred njegovim or. ed. m S. Pildom ſe neodkrijeio ǀ pod njegovo or. ed. ž brambo inu pokorszhino shivj ǀ vidi de en drugi Mosh s'njegovo or. ed. ž sheno govory ǀ de bi ta shtraifinga ſe s'njegov or. ed. ž pregreho sglihala ǀ shniehovo +or. ed. ž S. Reshno krivio ǀ s' njegovim or. ed. s S. Jmenam shentujeio ǀ cell teden na G. Boga neſpolnish, stukrat en dan s'njegovim or. ed. s S. Imenom prekounesh, inu sashentash ǀ ſo zhudili nad njegovem or. ed. s zhednem, inu nedolshnem shiulejnam ǀ njegova im. dv. m dua Syna, Alexander, inu Ruffus ſta dua ſveta Marternika ratala ǀ ſrezho bodo imeli njegove im. dv. ž dvej hzhery ǀ njegovi im. mn. m braty, ſo ga bily feratali ǀ njegovij im. mn. m erbij ſò ſa letu vejdili ǀ Vſe njegove im. mn. ž koshize ſo G. Boga zhaſtile ǀ njegove im. mn. ž/m lasy ſe ſo bile omotale okuli ene grastave veje ǀ nigove im. mn. ž/s liza ſo bile otekle ǀ vſe njegove im. ed. ž/s zheua ſo ſe bile isſule ǀ Je hotel G. Bug Krajleſtvu vſeti timu Krajlu sa volo njegovih rod. mn. velikih pregreh ǀ dershaine niegovih rod. mn. Svetih sapuvidi ǀ kakar samerkam s'njegovyh rod. mn. beſsed ǀ njegovem daj. mn. S: Pridigam ſe ſo posmehuvali ǀ njeh pushtobi ſo glih njegovim daj. mn. pushtabam ǀ zhaſt, inu slushbo niegovim daj. mn. slushabnikam je bil iskasal ǀ poKoren njegouim daj. mn. S. Sapuvidam ǀ de bi imeli verouati njegouem daj. mn. djainu, zhudeſhom, inu mirakelnom ǀ imaio na njegove tož. mn. m pushtobe gledat ǀ ſo bile niemu na pomozh prishle, inu niegove tož. mn. m ſourashnike odgnale ǀ njegove tož. mn. ž S. sapuvidi prelomim ǀ samerkajte dobru niegove tož. mn. ž beſſede ǀ aku ony G: Bogu shlushio, jnegove tož. mn. ž S: sapuvidi dershè ǀ ſvoje parſte poloshi v' njegova tož. mn. s vsheſſa ǀ Aku jeſt nebom na njegovih mest. mn. rokah vidil ſnaminja teh sheblou ǀ kadar je v' ſibeli leshal, zhebelle nanjegovih +mest. mn. uſtah ſo bile en pan medu ſturile ǀ mej drugimi njegovimi or. mn. hudobnoſti je leto imel, de nej ſnal druſiga govorit, ampak hude greshne beſſede V funkciji ostalih svojilnih zaimkov za tretjo osebo, razen povratnega, se dosledno uporabljajo ustrezni rodilniki osebnega zaimka → on.
obožati -am dov. 1. obubožati, izgubiti premoženje: ſe boijsh obushat nedol., inu ſe neboijsh pakla, kateriga ſi sashlushil s'leto tuojo Iudausko ohernjo ǀ veni urri te ner bogatishi obusha 3. ed. ǀ vinu po nozhi stezhe, inu taku nemesti obogatit obushaio 3. mn. ǀ jest bi obushal del. ed. m, kadar leta kupzhja bi meni poslu shla ǀ tedaj menish de G. Bug je obuſſal del. ed. m ǀ ſe boyte, de bi sgubili, inu obushali del. mn. m kadar bi petleriom dali 2. povzročiti izgubo premoženja: aku menite de skuſi leto kupzhio Chriſtus vaſs huzhe obushat nedol. ǀ s'taisto vago s'Katero naſs obogati, s'to tudi naſs obusha 3. ed. ǀ vender ym nepomagate, temuzh yh ſhe ble obushate 2. mn., ym nenuzate, temuzh shkodite ǀ obogatio ony, inu druge obushaio 3. mn. ǀ Nepotrebne vojske sazhnejo, s'Kateremy veliku Mest Konzhajo inu svoj podversheni folk obushajo 3. mn. ǀ Oh prekleta ohernia! koku ſi ti mene obushala del. ed. ž Prim. pri Pleteršniku obọ̑žati < oubọ̑žati.
obvarovati -am dov. obvarovati: de bi tudi sa naprej nas hotel obvarvat nedol. ǀ Pred greham zhloveka obvarva 3. ed. ǀ jest guishnu menim, de bi vſak dan imeli G: Boga sahvalit, de naſs obarva 3. ed. de obeden glid naſs en boli ǀ obari vel. 2./3. ed. naſs Bug od tazih shkarpianu ǀ Ah obarnaſs vel. 2./3. ed.+ G. Bug pred takushno nepokorshino ǀ njega, inu njegove Otroke Bug pred tem gmain potupom je bil obvarval del. ed. m ǀ gvishnu nas bo obvarual del. ed. m ǀ De bi nje divishtvu ohranil, inu obarval del. ed. m ǀ s'kuſi ſuſebno gnado, je tajſto pred leto gmain rano obarual del. ed. m, inu reshil ǀ ſam ſebe pred grehom je bil obuarual del. ed. m ǀ aku skelite de bi vam G. Bug pomagal … vashe nyve inu vinograde pred slano, inu tozho obuarval del. ed. m ǀ Kadar Bug is svojo ſuſebno gnadnobi njega neobarval +del. ed. m ǀ Kadar Maria Diviza s'suojo proshno bi ne bila tiga obvarvala del. ed. ž ǀ je nash pred grosovitnim Turkam obarvala del. ed. ž ǀ pred mrasam vaſs bodò obuarvale del. mn. ž Zapisi delno izkazujejo absorpcijo bv > b. Velel. oblika obari se je fonetično pričakovano razvija iz obváruj in torej ne predpostavlja glagola obváriti; → ovarovati, → varovati.
oče -ta m oče: nevejſte moj G. Ozhe im. ed., de S. Paulus pravi ǀ mu je bil niega hozhe im. ed. ſturil ǀ sagleda lazeruſsa v'krijli ozheta rod. ed. Abrahama ǀ en otrok pet lejt ſtar je Boga shentoval na ruzheij ſvojga hozheta rod. ed. ǀ Vni ſyn ſe osheni, una hzhi ſe omoshij, ſdereio s'ozheta rod. ed., inu mater vſe karkuli morio ǀ suojo s: Rèshno krij je bil ozhetu daj. ed. Nebeshkimu offral ǀ Christus ijh k'ozhetu daj. ed. poshle ǀ Ah kaku shal dej unimu ozheti daj. ed., kadar niega syn ga n'hozhe bugat ǀ takrat jest ozheto daj. ed. Nebeshkimu sa nijh odpushzhajne moje nedolshnu, inu sueteshi serze offram ǀ h'ſadnimu ſe je bil ſgreval, pohleunu ozheta tož. ed. ſuojga sa mijr, inu odpushajne proſsil ǀ nyh vpajne ſo poſtavili v'Ozheta tož. ed. m Nebeſkiga ǀ ſvojga ozhetaje tož. ed.+ bil pustil od laKoti vmrèti ǀ Ta ſtarishi ſtreli inu hozheta tož. ed. v'urat ſadene ǀ yh skusha aku ſe ſo po ozhetu mest. ed. vergli ǀ lubesan ſe najde mej ozhetam or. ed. inu ſynam ǀ vener je enake nature s'Ozhetom or. ed. ǀ tudi ty hudi Ozheti im. mn. ſvojm otrokam kruha odpovedat nemorio ǀ kadar bi vy Ozhety im. mn., Gospodary, Mattere, Gospodinie dober exempel dali vashim otrokam, inu drushini ǀ Ah kulikain takushnih neusmilenih ozhet rod. mn., inu matter ſe najde ǀ Sveti Duh je Ozhetom daj. mn., inu Matteram, Gospodarjom, inu Gospodiniam, tem vishishom, inu Duhounom sapovedal, de ſe imaio vuzhiti od zhebel V imenovalniku se pogosteje uporablja → oča. Oblika oče se uporablja v sklopu → očenaš. Zapisi s h- imajo protetični soglasnik, prim. → hoštarija, → ogrski, → ilo.
očiten -tna prid. 1. javno znan, javen, očiten: on je bil en Ohernik, en odertnik teh vboſih ſirotiz, en Publicaner, en ozhitni im. ed. m dol. greshnik ǀ kamer te poklizheio tezhesh, kakor de bi bila ozhitna im. ed. ž loterza ǀ kadar je ena reizh ozhitna im. ed. ž, de vekshi dell ludy letu vej, nei greh ǀ nej bilu mozhij ſkriune, ali ozhitne rod. ed. ž, de bi tebe mogla od gnade Boshje lozhit ǀ Smert je perpustil timu ozhitnimu daj. ed. m greshniku ǀ Maria Diviza enkrat ſe ie bila prikaſala … eni ozhitni daj. ed. ž greshenzi s'imenam Benedicta ǀ ſpumni na uniga ozhitniga tož. ed. m ži. greshnika ǀ kadar bi vy leto vasho pregreshno sanikornoſt, inu vashe dushe ozhitno tož. ed. ž nevarnoſt premislili ǀ v'ozhitno tož. ed. ž nevarnost ſvoja lebna ſe je podal ǀ s'tem ozhitnim or. ed. m greshnikom rezite ǀ s'tem ozhitnem or. ed. m greshnikam pred Bugam ſe ponishali ǀ shuga takorshnem greshnikom, inu greshnizam, kateri s' nyh greshnem ozhitnem or. ed. s djainu, druge v' greh perpravio ǀ spumnite vy O preusetni na krajla Nabukodonoſarja … Vy ozhitni im. mn. m greshniki na Mattheuſa ǀ dokler nebosh szhiſtil tvoje Krajleſtvu od shentovaina, inu od teh ozhitnih rod. mn. grehou ǀ prezei grè v' hisho teh ozhitnik rod. mn. loterz ǀ V'mej preuſetnimi je bil poklizal Paula, v'mej oherniki Mattheusha, v'mej ozhitnimi or. mn. greshniki Zacheuſa ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v' mej ozhitnimy or. mn. greshniki Zachæus 2. jasen, nazoren: ſtrashne rizhy ſo en ozhitni im. ed. m dol. ſpomin taistih, Katere na ſodni dan ſe imajo goditi ǀ na desnizi ozheta Nebeshkiga ſedejti, je enu ozhitnu im. ed. s snaminie ǀ en ozhiten tož. ed. m exempel v'danaſhnim s. Evangeli imamo ǀ En ozhitin tož. ed. m exempel imamo v'danashnim S. Evangelu
odsekati -am dov. odsekati: je bil sapovedal enimu glavo, rokè, inu nogè odſekat nedol. ǀ hitru ſdere ſvojo ſablo, inu enemu sholnerju uhù odſeka 3. ed. ǀ podai hitru noge, de tudi yh odseka 3. ed. ǀ en Rabel je bil njemu urat odſekal del. ed. m ǀ ta pervikrat kadar je bil mahnil je bil enimu enu vhu odsekal del. ed. m ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala del. ed. ž ǀ S. Petra ſo krishali, S. Paulu ſo glavo odſekali del. mn. m
ofrovati -ujem nedov. žrtvovati, darovati: s'Kusi martro ſo bily perſileni MaliKon offrovati nedol. ǀ prezei je sapovedal Boguve sahualit, inu shgane offre jem offruvati nedol. ǀ kakor pudemo pred oblizhe Boshje offrovati namen., inu moliti ǀ Trije krajli is dalnih deshel ſo perijesdili njemu offruati namen. ǀ kadar je v'Tempel shal molit, inu offruvati namen. ǀ Kadar ſo, shli Maſhniki Bogovom offrouat namen. ǀ poprej kakor je shal G. Bogu offrouati namen. je vſe ſvoje hishne ludy kupaj poklizal ǀ v'naſhih pak offrujemo 1. mn. tu pravu Iagne Boshje Christuſa Iesuſa ǀ spomin S. Rus. T. katiru Mashniki offruieio 3. mn. per S. Mashi ǀ malu lona bodo dosegli, dokler is ſerzam n'offruieio 3. mn. ǀ G: Bug ta element te vode n'hozhe de bi mu offroval del. ed. m ǀ zhe bo Bogovam offrouala del. ed. ž ǀ ſo pres prave andohti Malikam offrovali del. mn. m ǀ Bogu ſaturnu ſo zhlovesku meſſu offruali del. mn. m → ofer
ogoljufati -am dov. ogoljufati: mislio koku bi mogli ſvojga blishniga ogolufati nedol. ǀ druſiga nemishlish, ampak njega ogolufat nedol., inu faratat ǀ Jeſt tebe ogolufam 1. ed. ǀ je rejs de SpovedniKa lahKu ogolufash 2. ed. … ali Boga … nemoresh ogolufati ǀ ta hudi kadarkuli hozhe ijh ogolufa 3. ed., inu sapele ǀ kamer kuli pride ta prekleti Shelim sapele, ogolufà 3. ed., inu farata te ludy ǀ Bogu ſe samiri, de nedá njemu ſvoi Sveti shegen; ſvejt, inu hudizh pak ga ogolufata 3. dv., inu druſiga njemu nedaſta ampak reve, inu shaloſt ǀ okuli hodite s'kunshtio, s'golufio, inu s'lashmij, de ludy ogolufate 2. mn. ǀ Se vun dadò ſa tu kar nejſo, de li ludje ogolufaio 3. mn., inu dobizhik imaio ǀ Kadar nar lepshi beſsede zhloveku vuoshzhjo, takrat nar ble ogolufajo 3. mn. ǀ kulikajn krat meſſary ogolofaio 3. mn. ludy, kir tu ſmerdezhe koſslovu meſſu sa kashtruine meſſu predaio ǀ Nashe ozhy ogulufaio 3. mn. nashe ſerze ǀ gledaio de s'en kraizer yh neogolufaio +3. mn. ǀ Kadar Kuli je eniga ogolufal del. ed. m, je en Kamen v'shkrinio vergel ǀ je ogoluffal del. ed. m uniga preproſtiga zhloveka ǀ Rebecca je bila Isacca ogolufala del. ed. ž ǀ ſo Boga sa prizho klizali, de bi ludje ogolufali del. mn. m ǀ Kej ſo sdaj taisti, Kateri ſo ſvojga blishniga ogoluffali del. mn. m, inu v'shkodo perpravili → goljuf
ohraniti -im dov. ohraniti: nej ſi hotela ohranit nedol. tuoio nedolshnost ǀ je bil oblubil G. Bogu divishtvu ohraniti nedol. ǀ ſe ſpovei ali vender v'serzu ſauurashtvu ohrani 3. ed., inu sadarshi ǀ dusha vſe glide oshivj, inu per lebnu ohrani 3. ed. ǀ zhes ſerce G. Bogu ne offra, tu je zhistu, inu nedolshnu n'ohrani 3. ed., niemu dopasti nemore ǀ kadar gnado Boshio imamo, tudi S. myr ohranimo 1. mn. ǀ toiſtim, kateri sapuvidi boshie ohranio 3. mn. G. Bug je en takorshen velik nesrezhen lon v' Nebeſſih perpravil ǀ fliſſnu hodite boshio beſſedo poshlushat, taiſto v' ſerzi ohranite vel. 2. mn., po taiſti vash leben pelite, de tu nebesku veſſelje sadobite ǀ cillu krajleustvu jebil njemu pred saurashnikom ohranil del. ed. m ǀ bi enu nezh ratali, kadar bi G. Bug taiſte s' ſvojo mogozhno roko neohranil +del. ed. m ǀ Navuk te kokushi je dobru ohranila del. ed. ž ta bogaboyezha Shena Maria Aurilot ǀ Anania, inu njegova shena Saphira ſta bila ta Sveti Karſt prejela, inu nyh nyvo predala, ter en tal danariou ſta bila sa ſe ohranila del. dv. m ǀ blagu ſo sa ſe ohranili del. mn. m ǀ Aku bote danashno mojo pridigo ohranili del. mn. m, bote resnizo sposnali ohraniti se ohraniti se, preživeti: aku ſe hozheo ohranit nedol. ſtiskat morio
ohrnija -e ž oderuštvo: polsot ſe najde offert, ohernia im. ed., ardria ǀ kadar bi nebila tvoja ohernja im. ed. taiſte oshpizhila ǀ oharnia im. ed. Nebu do vekoma zhloveku sapre ǀ Od kot tulikajn golufie, ohernie rod. ed., inu odertie ǀ nekradeio, negolufaio, ohernie rod. ed. netribaio ǀ Bom jest morebiti fardaman sa volo moje ohernje rod. ed. ǀ kadar eden enkrat oherny daj. ed. ſe podà nikuli ſe nemore naſitit slata ǀ raijshi niega serce offra lushtam tiga meſsa, Kateri dusho vumadesheio, ohernij daj. ed., inu golufij, Katere Nebu okratio ǀ folsh piſſma dellaio, krijvizhne ſodbe dellaio, ohernio tož. ed. tribaio ǀ v'kupaj blagu ſpraula, ohernjo tož. ed. triba, boge sijrote golufa ǀ ſo ſvojga blishniga ogoluffali, inu v'shkodo perpravili, inu Iudausko orhenio tož. ed. tribali ǀ taiſtih ſerze bo per oherny mest. ed. ǀ kadar eden s' golufio, s' ohernio or. ed., inu odertjo hozhe obogatit ǀ s'ohernio or. ed., inu golufio je bil obogatil → ohrn
oster -tra prid. 1. strog: de ſi lih je bil en oſter im. ed. m Pridigar ǀ jest ſe boijm mojga Gospuda, sakaj je ſilnu oster im. ed. m ǀ sledna lepota ie garda, sledna miloſt ie oſtra im. ed. ž ǀ na ſtolu Boshjm ne bò ta zhaſs ſydela miloſt, ampak ta oſtra im. ed. ž praviza Boshja ǀ Leta ſodba je bila gvishnu oſtra im. ed. ž ǀ mezh te oſtre rod. ed. ž pravize ǀ bodezhe ternje te oſtre rod. ed. ž pokure ǀ Sdaj enimu ostrimu daj. ed. m, inu tardimu oblastniku ǀ tej oſtri daj. ed. ž shtrajffingi boshy nebosh odshal ǀ Ta mezh kateri is vſt gre pomeni to oſtro tož. ed. ž pravizo ǀ S: Bernardus kadar je leto ostro tož. ed. ž rajtingo premiſhual ǀ ſe prestrashi nad takorshno oſtro or. ed. ž ſodbo Boshjo ǀ Kadar bi taku oſtri im. mn. m ſamy bily ſabo, Kakor ſte s' temy drugimy 2. hud: ta oſtra im. ed. ž ſima vashih dush je preshla ǀ dobra beſſeda dobru mejstu najde, huda beſſeda oſter tož. ed. m odguvor prajme ǀ s'oſtro or. ed. ž beſsedo s' hishe yh siſheneo 3. oster: is njegovih ust je shal en ojſter im. ed. m na obej strani rejshezh mezh ǀ shidane guante ſo savergli ostre tož. mn. ž inu bodezhe ſo oblekli
pepel -a m pepel: Angel ogen doli restroſsi, kar prezej vſe pepel im. ed. rata ǀ sdaj ſi prah, inu pepeu im. ed. ǀ Kadar na pyauko enu malu pepela rod. ed. potroſi, prezej ta pyauka neha Kry vlezhi ǀ s'potoku je shabe ſturila is praha muhe; s'pepela rod. ed. nevarne rane ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi nej bulshi arznie, Kakor taisto Kazho prezej seſgati, inu nje pepel tož. ed. na rano poſtaviti ǀ Gredò dalezh gledat, inu molit teh lubih Svetnikou, inu Svetniz koshize, inu pepeu tož. ed. ǀ opraula taku dolgu, de leto perſono v' hudu imè perpravi, inu vſe zhednoſti v' pepu tož. ed. perpravi ǀ vſe bodo poshgali, inu v'pepel tož. ed. perprauili ǀ shupa ſe reslye meſſu ſe v' pepeli mest. ed. povala ǀ Vudari po pepelu mest. ed., kar prezej ludje, inu shivina negnusne, inu britke rane ſo vshafali ǀ s' pepelam or. ed. ſe je bil potroſſil ǀ s' pepelom or. ed. potroſſiti
ponoviti -im dov. 1. ponoviti: nikuli vezh n' hozhe taiſte grehe ponoviti nedol. ǀ morebiti mishlish spet ponoviti nedol. ta, ali uni greh kakor ſe bo perloshnoſt dala ǀ danaſſ ſe zhes ſvoje grehe s'joka, iutra pak yh ſupet ponovij 3. ed. ǀ kakor perloshnoſt najdeio spet nyh grehe ponove 3. mn. ǀ kateri shnyh greshnim djajnom ponovè 3. mn. njega britko martro ǀ ſuoje grehe ponouil del. ed. m ǀ kadar bote vash greh ponovili del. mn. m 2. obnoviti: s' eno majhino shkodo n' hozhesh odpuſtiti, n' hozhesh ſe spravit, inu priasnoſt ponovit nedol. ǀ ta shpot, inu martro vſelej ponovish 3. ed., Kadar en greh v'ſpuvidi sataijs ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish, ampak de ſe shnym ſpravish, priasnoſt ponovish 2. ed. ǀ neponovite +vel. 2. mn. vezh s' vashimi grehy to vojsko, katiro Chriſtus je potalashil ǀ to moio britko martro taushentkrat s'tvojmi grehomi ſi ponovil del. ed. m ponoviti se preroditi se: napolni tvoje ſerze s' ſvetimi sheljami, de ſe ponovish 2. ed. kakor ta Poſtojna ǀ vij boſte te ſtare rezhij pred pogledam teh novih vnkaj vergli, inu ſe bote ponovili del. mn. m
poročen -a prid. poročen: kadar je imela porozhena im. ed. ž biti ǀ Herodias je bila ſvoiga porozheniga tož. ed. m ži. Gospuda Phillippa sapuſtila ǀ je imel pojti s' ſvojm shlahtnem tovarshtvam v' hisho ſvoje Neveſte, de bi bila porozhena im. dv. m ǀ to pervo nuzh, kadar ſta bila porozhena im. dv. m, obedua ſta bila ſvoje divishtvu G. Bogu offrala
posel -sla m najet delavec: kaj vy od eniga takushniga poſla rod. ed. dershite ǀ takushniga poſla rod. ed. ene ure per hishi bi nedarshali ǀ kadar bi posly im. mn., inu delauzy ſvejſtu ſtregli ǀ ſi tudi dolshna skarbèti de tuoy otrozhi, inu poſly im. mn. brumnu shive ǀ vy poslij im. mn. imate biti krotki, nikar neodgovariat gospodariom ǀ tuoij poſli im. mn. shentuijeio, inu preklinaio ǀ Bug hotel de bi tudi ob nashem zhaſſu takorshni posli im. mn. ſe neshli ǀ Jeſt dobru vejm kaj je od poslou rod. mn. S. Hieronymus djal ǀ poslam daj. mn., delauzam, anduerhariam lona n' hozheo plazhat ǀ ti okratesh lon delavzom, poſlom daj. mn., neplazhesh antverharie ǀ vſe skuſi bye, inu tepe otroke, inu posle tož. mn. ǀ pojdi supet skerbejti sa, tvoje shene, otroke, poſle tož. mn. inu shivino ǀ v' hishi s' sheno, s' posly or. mn., inu s' blishnimi ſe kregat ǀ vmej 50. poſly or. mn. kumaj bo en dober, fliſsin, inu ſvejſt ǀ kadar bi Gospodary vſmileni bily s'ſvojmi poslij or. mn.
posveten -tna prid. posveten: ſim v' takorshnem ſtanu de poſvejtna im. ed. ž zhaſt nemore meni shkodovat ǀ kakor una pregnana, kunshtna, inu poſvejtna im. ed. ž Shena Samaritanska ǀ Zhaſt poſveitna im. ed. ž je bila ojle v' lampizah ǀ poſvetna im. ed. ž zhaſt, inu huala skuſi dobre della yskana okrati zhloveku ta Nebeski lon ǀ sa volo nashe pregrehe ta po ſveitna im. ed. ž Praviza bi nas bila sapovedala v' jetie poſtavit ǀ s' enu majhinu prepovedaniga veſſelja, inu troshta poſvejtniga rod. ed. m ſi sgubil tu vezhnu veſſelje nebesku ǀ nejste sa lubesan Boshyo, ampak sa volo poſvètna rod. ed. m ned. (?) nuza terpèli ǀ Nej li iszheio, inu proſſio zhaſtj, inu huale poſvejtne rod. ed. ž ǀ ſa volo ene poſvètne rod. ed. ž zhaſti ǀ ſe mujaio kakor mreulinzi, inu payki s'enu ſernu, s'eno muho po ſvetne rod. ed. ž zhaſtj ǀ od goſtary, od dobriga lebna, od kratkih zhaſſu, od offerti, poſveitne rod. ed. ž zhaſti ǀ Od Vuzhenikou vij morite ſe nauzhiti saſtopnoſt Svetiga, inu poſvejtniga rod. ed. s piſsma ǀ vezh ſe bojsh pregreſhit tuoij poſvetni daj. ed. ž Gospoijski; kakor Nebeſhki ǀ ſerze offrash … timu poſvejtnimu daj. ed. s blagu ǀ negledaite tulikajn na ta poſveitni tož. ed. m lon, inu dobizhig ǀ Vy pak terpite po ſili, sa poſvètni tož. ed. m dobizhik ǀ poſvejtno tož. ed. ž zhaſt, inu blagu je sanizhoval ǀ kulikain terpi ta offertni ſa to poſvetno tož. ed. ž zhast ǀ kulikain shpendate s'eno posvetno tož. ed. ž zhast ǀ ſo li to poſveitno tož. ed. ž zhaſt proſſili ǀ vy pak drugiga neyſzhete, ampak poſvejtnu tož. ed. s, inu norsku veſſelje ǀ vſe ſvoje misly, inu skerbi v' tu poſveitnu tož. ed. s poſtavi ǀ tulikain skerbish sa tu posvejtnu tož. ed. s ǀ Nuzh, inu dan mislit na tu poſvetnu tož. ed. s blagu ǀ sakaj vij li tu posvetnu tož. ed. s kateru en kratek zhaſs terpi ijshzhete ǀ vſe tu po ſvejtnu tož. ed. s je bil sapuſtil ǀ Lety Vuzheniki po nyh poſvejtnem mest. ed. m vukam sò djali ǀ v' tej poſvejtni mest. ed. ž zhaſti ǀ Pred poſvejtno or. ed. ž modruſtio je letu noruſt ǀ kakor poſvejtni im. mn. m Vuzheniki nam bodo ſprizhali ǀ taku Poſvetni im. mn. m, kakor Duhouni Vuzheniki ǀ te poſvejtne im. mn. ž ſkerbi, inu opravila zhloveku ſo napotu de nemore G: Bogu shlushiti ǀ ima dolino teh poſvejtnih rod. mn. rezhy sapuſtiti ǀ ſtu, inu ſtu poſvetnih rod. mn. miſil, inu shejll grèshnih imeti ǀ Po tem pak shiher ſe obernete K'vezheru teh poſvetnyh rod. mn. oprauil ǀ od lubesni teh posvetnih rod. mn. rizhij ǀ sdaizi ſe obernit K'uezheru teh poſuetnyh rod. mn. oprauil ǀ vmerje tem poſvejtnem daj. mn. rezhjem, inu dolgu zhaſſu shivj ǀ lubeſan offerat vſem drugem peſvejtnem daj. mn. rezhem ǀ poſvetnim daj. mn. troshtam je bila odpovedala ǀ Nej poſuatne tož. mn. m. temuzh Nebeſke shaze yskal ǀ nikar ne bugaite te poſvejtne tož. mn. m Vuzhenike ǀ te poſvetne tož. mn. m kratke rezhij sanizhoua ǀ kadar pak te posvetne tož. mn. m lushte, inu kratke zhaſse vshivate ǀ vij ſte ſe ſalubili v'te poſvejtne tož. mn. ž prepovedane rezhij ǀ vſe te poſvetne tož. mn. ž rizhy imaio na ſtrani puſtiti ǀ skerbiti sa te posvetne tož. mn. ž rizhy ǀ aku n' hozhesh meni dati te poſveitne tož. mn. ž, semelske rezhy ǀ vſo skarb, inu miſsu v'semlo, inu v'posvejtne tož. mn. ž lushte postavio ǀ tryetij pak prevezh poſvetne tož. mn. ž/s opravila dopernashajo ǀ zhlovek ſe poniſha kadar ima semelske, inu po ſveitne tož. mn. ž/s opravila ǀ Bug neprepovej, de bi zhlovek ne imel te potrebna della poſvejtna tož. mn. s dopernashat ǀ neterbej miſlit na kupzhio na posvejtna tož. mn. s opravila ǀ S. Agatha vſyh rezhejh poſvejtnih mest. mn. je bila ſlaba, inu posabliva ǀ vashe ſerza, kir gnieio v' teh poſvetnih mest. mn., inu greshnih dellah ǀ v'teh poſvetneh mest. mn. oprovilah ſo veliku skerbneshi ǀ nikar s' temi poſvejtnimi or. mn. opravilami okuli hodit
pot1 -a/-i m/ž pot: Boshij pot im. ed., inu druga takushna della pres dobre manunge nej ſo Bogu dopadezha ǀ Shelish hodit? jeſt ſim pot im. ed. ǀ My ſposnamo de ſmo seſhli s'tvojga pota rod. ed. ǀ kadar pride na poli pota rod. ed. ǀ Tize katere po luffti lejtajo, inu vener obeniga potta rod. ed. ſa ſabò nepuſtè ǀ vam hozhem pokasat en pot tož. ed., po katirim bres vſiga terpleina bote sa gvishnu v' nebeſſa prishli ǀ raijshi ſi isvolio ta teshki pot tož. ed. teh grehou ǀ Sapuſti ta greshni ſvoj pot tož. ed., inu ta hudobni ſvoje hude miſly, inu nej ſe poverne k'Gospudu ǀ gredò na boshi pot tož. ed., rekozh de hozheo Boga molit ǀ je na pravi poot tož. ed. tiga isvelizajna perpraulal ǀ na Boshij poot tož. ed. v'Rim ſe perpraulete obijskati s. Petra ǀ na tako dalno, hudo, nevarno pot tož. ed. ſe ſta poſtavila ǀ sdaj n' hozhesh enkrat ſe poſtit, eno boshio pot tož. ed. opravit ǀ En jelen je bil Ceſſarju Clodoveuſu pod tož. ed. pokaſal, de nej bil utonil v' tej vodi Vicenus ǀ veje is drives ſekajo, inu po poti mest. ed. potreſsajo ǀ Po tem poti mest. ed. tega terplaina imamo hodit zhe hozhemo ta nebeski lon sadobiti ǀ vidi per potu mest. ed. enu selenu figovu drivu ǀ gre inu popoti +mest. ed. ſe v'eno ſenizo poſtavi ǀ drugi po tempotu +mest. ed. te pokure v'Nebù pridejo ǀ Kadar je bil nepoti +mest. ed. shlishi K'S. Maſhi sgonit ǀ Joannes Puszhaunik je shal po enem cilu voskem potam or. ed. ǀ dua pota im. dv. ſe najdeta, katera naſs peleta k' vezhnoſti ǀ uſe zèſte, poty im. mn., inu gaſſe ludy ſo polne ǀ sa volo Boshyh potou rod. mn. ǀ katere zhudne, inu nesnane poti tož. mn. S: Ambrosius sastopi od Christuſa ǀ Mashe, poſte, inu boshie poty tož. mn. neoffrash ǀ Imate po boshyh potah mest. mn. hodit, inu nikar po gaſſah, inu plazah ſe klatit ǀ My ſmò pò sgul krivih, inu shkodlivih potih mest. mn. hodili ǀ radi ſo po Boshyh potoh mest. mn. hodili ǀ po Boshijh pootah mest. mn. hodi Ženski slovnični spol se nedvoumno pojavi le v navedenih dveh zapisih v tož. ed.
potegniti -nem dov. 1. potegniti: ſe taku mozhnu vkorenini, de ſe nedà vezh vun potegnit nedol. ǀ gledaio kej tizhij ta shkodlivi tern, roke ſe fliſsaio taistiga vun potegnat nedol. ǀ tulikain svèsd sa ſabo u'pakel potegne 3. ed. ǀ fironk od poſtile potegne 3. ed., k'ſidu ſe oberne, ozhy ſapre, inu v'marie ǀ ta lepa Bogina Venus perſtopi, inu mozhnu potegne 3. ed. ſa kateno, ter Iupitra na ſemlo slezhe ǀ obujne shkorenze nanaglim dol potegne 3. ed. ǀ dokler Ribizh yh vun nepotegne +3. ed. ǀ kakor pak taiſto vun potegneo 3. mn., prasna oſtane ǀ njegovi grehy ga v' paku bres vſe miloſti, inu gnade potegneio 3. mn. ǀ udari tedai niega pò ſerzi, ter njego duſho po ſili vun shniega potegni vel. 2. ed. ǀ Samerkajte Nem. Nem. kaku govori ta bogaboyezha dusha: Potegni vel. 2. ed. me ǀ Potegnj vel. 2. ed. mene ſa tabo ǀ skuſi pravo grevingo, inu andohtlivo proshno potegnite vel. 2. mn. is shterne moje miloſti vodo te gnade ǀ kakor ta pervikrat je bil s'lokam potegnil del. ed. m, od velike slatkuſti je bil omedlel ǀ de bi mu shkorenze dol potegnil del. ed. m ǀ enkrat n'en vlak je bil 153. rib potegnil del. ed. m ǀ s' poſtam je bil desh, inu ogin is nebeſſ potegnil del. ed. m ǀ S. Peter je bil vun mezh potegnil del. ed. m ǀ s'ſvojo zhudno lepoto s'Nebes na ſemlo ga je potegnila del. ed. ž ǀ variteſe pak, de nebote kakorshniga Shtokfisha vun potegnili del. mn. m ǀ njegovi grehy bi ga v' tu vezhnu pogubleine potegnili del. mn. m 2. kreniti, oditi: veliko vojſko vkup ſpravi, inu sa Israelitery potegne 3. ed. ǀ je shtuderal v' tem meſti Mediolanum imenovanem, po tem je bil v' Rim potegnil del. ed. m ǀ David bode vezh ijm nuzal, inu pomagal aku doma bode ostal, kakor pak kadar bi shnijmi vunkaj potegnu del. ed. m ǀ je bil s' ſvoio mozhno vojſko od Rimſkiga meſta prozh potegnil del. ed. m ǀ je bil od ſvojga ozheta prozh po tegnil del. ed. m 3. pridobiti: takrat otrozy ſe vkupaj ſpravio, de ozheta, inu mater v'semlo poſtavio, inu potle onij nyh blagu potegneo 3. mn. ǀ mari ti kakor en drugi potegni vel. 2. ed. lete denarie ǀ de bi dellu konez ſturil, inu ſvoj lon potegnil del. ed. m ǀ on je bil ſilnu veliku danariou po ſmerti ſvojga Ozheta potegnil del. ed. m 4. vzeti: Ta duhouna Neveſta je proſſila ſvoiga Nebeskiga shenina enkrat, de bi jo k' ſebi potegnil del. ed. m nase/na sebe/v sebe potegniti 1. nalesti se: takrat otrok skuſi ozhy to boleſin na ſebe potegne 3. ed. 2. navzeti se (snovi iz okolja): zhe tezhe po semli katera je smeſhèna s'slato, ali shelesno rudo, ta voda te lastnusti tiga slata, ali shelesa naſe potegne 3. ed. ǀ de ſi lih v' globozhini tiga Slaniga morja leshj, vener obene slanuſti nepotegne na ſebe 3. ed. ǀ te mladize pak vſo mokruto, inu muzh na ſebe potegneo 3. mn. ǀ neſte gobe katere vſo tinto vſebe potegneio 3. mn. ǀ vſy ty drugi ludje ſó bily grobuſt ſvojga Ozheta Adama na ſebe potegnili del. mn. m ǀ pishata ſo vſo naturo teh skledenz na ſebe potegnile del. mn. ž nazaj potegniti umakniti: nej hotel ſvoje Ceſſarske beſſede naſai potegnit nedol. ǀ beſſedo na ſai potegneio 3. mn., jnu pred Duhouno, inu deshelsko Goſpodo ſe praudaio ǀ mojobeſsedo ne bom nesaj potegnil del. ed. m, katero ſim govuril ǀ kadar bi ſvojo roko nasai potegnil del. ed. m, vſe kar je ſtuarienu, bi nezh ratalu noter potegniti prijeti, zapreti v zapor: ga noter potegneio, inu ga na gauge obſodio ǀ Po tem ſo bily noter potegnili del. mn. m eniga taiſtih folsh prizh noter se potegniti umakniti se noter: dekla pogleda s'kusi oknu, vidi to strashno, inu grosovitno spako, ſe noter potegne 3. ed. polna strahu, sazhne vpijti, inu na vus glaſs shrajati potegniti čez napasti: krajl David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit nedol. s'suojo vojsko zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ ta grosovitni Turk s' veliko vojsko je zhes nas potegnil del. ed. m ǀ s' mojo voisko ſim bil potegnil del. ed. m zhes Amalechiterie ǀ Ammonitery ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili, ter zhes Galaaditerje ſo potegnili del. mn. m potegniti z strinjati se: kakor pak ſo samerkali, inu vidili, de hishni Ozha verova, vſy ſo ſnym potegnili, inu verovali, de Chriſtus je Syn Boshi proč potegniti 1. zbežati: kir ſe najde molitva vſe gnade, inu shegni Boshij pridejo kjekaj, vſe kar je hudiga, inu shkodliviga more prozh potegniti nedol. 2. odpoklicati: ſapouei Indianeriu, de ima pſsa prozh potegnit nedol.
potop -a m 1. poplava: je podvershen vejtrom teh nadloh, potupu daj. ed. te skerbi, shaloſti, inu terplejna 2. vesoljni potop: Nojeſſ je vidil dua ſvejta, eniga pred tem potupam or. ed., tiga drugiga sa potupam or. ed. gmajn potop vesoljni potop: kadar ta gmain potup im. ed. je bil nehal ǀ ta zhloveski ſpol od tiga gmain potupa rod. ed. je bil ohrajnen ǀ S. Grogor Nazienzenus to popolnama grevingo je bil perglihal temu gmain potupu daj. ed. ǀ kadar Prouiza Nebeſka ie bila perſilena ta gmain potup tož. ed. poſlati ǀ Noe, kakor je bil s'zholna prishal po tem gmain potupu mest. ed. ǀ G. Bug nej mogal drugazhi shziſtit ta ſvejt, ampak s'tem gmain potupom or. ed.
požgati -žgem dov. požgati, zažgati: kadar je imel Sodomo poshgati nedol. ǀ ogin ima Sodomo inu Gomorrho poshgati nedol. ǀ Kaj ti druſiga ſturish, kadar eno dusho s' djainam, inu beſſedo v' greh perpravish, ampak de taiſti Tempel Boshy poshgeshc 2. ed. ǀ ogin poshge 3. ed. vashe hishe ǀ kateru ali shivina pojej, ali pak ſe poshgè 3. ed. ǀ vſe pobj, inu poshgj vel. 2. ed. ǀ na naglim bo zhes naſs ta shveplenski ogin prishal, inu naſs poshgal del. ed. m ǀ v'nevarnosti ſe najdeio de bi ogin te nezhistosti yh neposshgal +del. ed. m ǀ kakor ena gorezha ſtrela, katera bo vſe pred ſabo poshgala del. ed. ž, inu konzhala ǀ naſhi ſaurashniki ſò bilij poshgali del. mn. m naſho priſtavo s' shitom rèd
pravica -e ž 1. pravica: praviza im. ed. je meni lubishi, kokar vſy shazi tega ſvejtà ǀ kadar Prouiza im. ed. Nebeſka ie bila perſilena ta gmain potup poſlati ǀ de Previza im. ed. Boshja ne bo perſilena sapovedat vaſs, kakor enu nerodovitnu drivu poſekat ǀ Isvelizhani ſò ty, kateri ſò lazhni, inu sheini pravize rod. ed. ǀ en Krajl bo vezh opravil s'mezham te pravize rod. ed., KaKor s'rosho te dobrute ǀ Vy ſte bily lazhni, inu shèjni pravice rod. ed. ǀ Lok je ſpomin te oſtre Pravizhe rod. ed. ǀ nashi pravizi daj. ed. Boshy nemore obedn sadoſti ſturiti ǀ Iustinianus pak sa nar potrebnishi sposna pravizo tož. ed. ǀ blagu, kateru po pravizi mest. ed. tebi neshlishi ǀ Sveit sapovej ſe pofliſſat doſti blaga sadobit bodi vshe po pravizi mest. ed., ali po krivizi ǀ vſe Kar njemu nej po prauizi mest. ed. shlishalu nasaj poverne ǀ en Ozha je dolshan po pravici mest. ed. erbiszhino ſvojm otrokam dati ǀ nej ſo popravizi +mest. ed. sodili 2. sodna oblast: ta levu je bil vloulen, inu v'Rim pelan, de bi te ludy martral, inu tergal, kateri od pravize rod. ed. k'ſmerti ſo obſojeni bily ǀ bo ſvaril ta ſvejt sa greh, inu sa proviza tož. ed., inu sa ſodbo. Arguet mundum de peccato, de juſtitia, & de judicio ǀ Dua Stara Mosha ſta bila taiſto pred pravizo or. ed. obtoshila ǀ kadar pred pravizo or. ed. krivo prizho zhes ſuoiga blishniga govorj 3. tožba, pravda (?): Anaſſagoras pak nej hotel ene beſſede rezhi, de bi ſvojo pravizo tož. ed. pred Rihteriam naprei perneſſil ǀ ony ſe ſo poſtili oslepit skuſi shenkinge, inu priasnoſt de, nej ſo popravizi sodili, de teh vbosyh ludy pravizo tož. ed. nej ſo hoteli poshlushat, de bi ſe tem bogatim neſamirili
pravičen -čna prid. pravičen: Brumen, inu pravizhen im. ed. m je bil ta stari Tobias ǀ Pravizhin im. ed. m, inu velik priatel Boshij je bil ta poterpeshlivi Iob ǀ leta Krajl je bil taku pravizen im. ed. m ǀ venim truplu na enkrat ſe najde ta pravizhni im. ed. m dol. Iacob, inu ta greshni Eſau ǀ Iest ò Pravizkni im. ed. m dol. Rihtar ſim sturila mojo dolshnust ǀ Kadar ta provizhni im. ed. m dol. Lot je nekaterim djal ǀ ta pravizhna im. ed. ž dusha je ena krajliza lepu zerana ǀ tvóje opravilu bo pravizhnu im. ed. s ǀ molitva tiga pravizhniga rod. ed. m rejshi mesta, deshele, inu ſvejt pred vſem tem kar je shkodliviga ǀ Oh ſrezha prevelika te pravizhne rod. ed. ž dushe ǀ od te pravizkne rod. ed. ž shtrajfinge Boshje ǀ ijshzhe ta hudobni shkoduat timu pravizhnimu daj. ed. m ǀ kadar tei pravizhni daj. ed. ž dushi je djal ǀ de bi njega pravizhni tož. ed. m dol. ſerd vtalashil ǀ Nema zhloviK ſam ſebe sa pravizhniga tož. ed. m ži. shtimati ǀ jnu vener je on ſe sa pravizgniga tož. ed. m ži. shtimal ǀ Vago je pravizhno tož. ed. ž imel, obeniga nej golufal ǀ zhe vy imate enu pravizhnu tož. ed. s dellu ǀ na tem pravizhnim mest. ed. m potu ǀ ſe prestrashi nad takorshno oſtro ſodbo Boshjo, de ſi lih pravizhno or. ed. ž ǀ S. Proculus, inu S. Maximus leta dua ſta bila dua pravizhna im. dv. m sidaria ǀ v'Cerkvi s'grèſhnih imamo pravizhni im. mn. m ratat ǀ per teh, ty brumni inu prauizhni im. mn. m nemajo meista ǀ zhakajo te pravizhne im. mn. ž dushe v' temnizah ǀ vſe vasha della, inu opravila ſo pravizhna im. mn. s ǀ ſo njega zhastili v'Pildah, inu figurah teh pravizhnih rod. mn. ǀ dushe teh pravizhneh rod. mn. katere is temniz ſo bile reishene ǀ O nesrezheni lon teh pravizhnyh rod. mn. ǀ v'Cerkvi s'grèſhnih imamo pravizhni ratat, inu nikar s'pravizhnih rod. mn. grèshni ǀ tem pravizhnim daj. mn. je bila nuzna ǀ Obhailu tem pravizhnem daj. mn. je vezhni leben ǀ nebodo sa pravizhne tož. mn. m, inu pametne ludij dershani ǀ v 'roki pak dershi sueisde de te pravinzhne tož. mn. m polona ǀ Jeſt ſim vſe skuſi pred mojmi ozhmy imel te pravizhne tož. mn. ž ſodbe Boshje ǀ jest imam veliku veſselje prebivat per te pravizhneh mest. mn. ǀ veſselje v'pravizhnih mest. mn. ǀ na ſodni dan bò s'temi pravizhnimi or. mn. poklizana ǀ gdu je poſtavil, inu smeshal te hudobne, s' dobrimy, te greshne s'pravizhnimy or. mn. primer.> de bi she vſelej brumnishi, inu pravizhnishi im. ed. m nemogal ratat presež.> hozhe imeti te bogaboyezhe paſterje, te zhiſte Angele, to ner ſveteshi Divizo, tiga ner pravizhniſhiga tož. ed. m ži. Ioſepha
predati -am dov. prodati: jo bo shpishal inu paſsu kakor de bi jo miſlil v'mesnizo predati nedol. ǀ hozhe ſvojo dusho hudizhu predati nedol. ǀ na ſvejti bi nemogal edn vekshiga greha doperneſti, kakor Synu Boshiga Chriſtuſa Jesusa sa danarje predat nedol. ǀ Predash 2. ed. Chriſtuſa s'en denar ǀ jo perdash 3. ed. hudizho s'en lusht tiga meſſa ǀ s' eno skledizo lezhe ſvojo erbiszhino preda 3. ed. ǀ Gospud imà Malariu peld plazhat, ali pak puſtiti de ga preda 3. ed. s' eniga norza ǀ s'en greh jo hudizhu predaſte 2. mn. ǀ Shitu, inu uinu kupio, kadar je ner bulshi kup, inu nyh blagu predado 3. mn. kadar je ner drashej ǀ s' en kratik lusht predadò 3. mn. to shlahtno krono gnade boshie ǀ tu ſmerdezhe koſslovu meſſu sa kashtruine meſſu predaio 3. mn. ǀ de bi ijm shivejne nepremankalu, Boga, inu dusho predajo 3. mn. ǀ vſe kar je imel je bil predal del. ed. m ǀ Euschanius Cardinal en ſam shlahten kamen je bil predal del. ed. m sa ſtu taushent kron ǀ sa 30. srebernikou je bil pradal del. ed. m, Chriſtuſa ǀ tulikajn krat ſi Chriſtuſa predala del. ed. ž ǀ Shushteria ſta bila ſveti Criſpus, inu Criſpinianus, ter ſta bila dua dobra Moiſtra, ſta vezh shulinu vbugaime dala, kakor pak predala del. dv. m ǀ Iosephavi bratje … v'dalne deſhele ſo ga bily predali del. mn. m
preprost -a prid. 1. nespameten, neumen, neuk, neizobražen: ſledni greshnik je preprost: im. ed. m Ominis peccans ignorans ǀ Inu de bi ſi lih mosh preprost im. ed. m bil, ſte dolshne ga sanashat ǀ Zhe kateri vmei vami imà to poſvejtno modruſt, katera pred Bugam je noruſt, imà ratat pred ſvejtam preproſt im. ed. m, de pred Bugam bo moder ǀ Gdu bi bil taku prepoſt im. ed. m de bi rat, inu volnu to arznio nepopil ǀ veliku minie moj preproſti im. ed. m dol. jeſik od leteh bo mogal govorit ǀ Ta preproſta im. ed. ž dusha, katera nej pushtobo poſnala na ſemli, inu na obeno rejzh ſe nej ſaſtopila ǀ On Viſok, ona niſka, On moder, ona preproſta im. ed. ž ǀ ſe je dellala preproſta im. ed. ž, inu Klamaſta ǀ Ah Bogu stutaushenkrat ſe vsmili de ti ſi taku preprosta im. ed. ž ǀ je hotel dati ſposnati timu preproſtimu daj. ed. m ſvejtu Svojo Mogozhnoſt ǀ ſkusi ta hudt exempel je bil ta preprosti tož. ed. m dol. folk perpravil de od praviga Boga ſo bily odstopili ǀ je ogoluffal uniga preproſtiga tož. ed. m ži. zhloveka ǀ preprosto tož. ed. ž syrotizo je bil sapovedal shiuo sghati ǀ nam reſvèti naſho preproſto tož. ed. ž pamet ǀ kadar s'nasho preprosto or. ed. ž pametio bi hoteli s'gruntat to skriunust S: Troijce ǀ ſo shnio dellali, kakor s'eno preproſto or. ed. ž shivino ǀ ſhivè kakor eny preproſti im. mn. m otrozij ǀ ſo Aſtrologi imenovani, katere ty preproſti im. mn. m veliku ſhtimaio ǀ tij vuzheni kakor tij preprosti im. mn. m ſo mogli ſe obilnu oskarbèti ǀ nebodimo taku preprosti im. mn. m, inu norij ǀ My ſe nemorimo navuzhiti ſapuvidi Boshje, ſmò prepoſti im. mn. m, teshke ſaſtopnoſti, inu neumni ǀ Ah verne dushe! nebodite taku preproſte im. mn. ž ǀ une preproste im. mn. ž Divize, katere ſo prasne lampe imele ǀ kakor te vreproſte im. mn. ž ribe, katere vidio na terniku en dober piſſilz prezei ſe v'niega saletò ǀ Lete preproſte im. mn. ž/s pishata ſazhneo v'ogin skakat ǀ Cilu te preprosta im. mn. s pishata, kadar po teh ſelenih pungradah ſe paſejo, inu tiga poshreshniga Iastropa v'lufti samerkajo, prezej pod peruti ſvoje matere ſe skrijejo ǀ s'preprostih rod. mn. ſtury vuzhene ǀ vaſſ tem preproſtem daj. mn. otrokam pergliha ǀ taku ſe je godilu unim peterim preprostim daj. mn. Divizam ǀ te preproſte tož. mn. m ſò vuzhili, te shaloſtne ſo troshtali ǀ shlishim, de marmrate, opraulate, inu klafate, inu te preproſte tož. mn. m pohushate ǀ nej sadosti de obeniga neubijesh, temuzh de tudi te preproste tož. mn. m podvzhish ǀ V'mej preuſetnimi je bil poklizal Paula … v'mej preproſtimy or. mn. vſe Iogre 2. blag, mil: Golob pak je taku preprost im. ed. m de obeniga nereshali 3. preprost: v'Betlehemi je rojen veni preproſti mest. ed. ž ſhtalici ǀ nekadaj Nebu, inu semla ga nej ſo mogli obſezhi, ſdaj te preproſte im. mn. ž jasli ga obſeshejo ǀ Detezhe JESUS v' teh preproſtih mest. mn. jaſalzoh na bodezhem ſeni je leshal
prevagati -am dov. 1. preseči v teži: edn naglauni greh imà prevagat nedol. poterpeshlivoſt Boshjo ǀ poterpeshlivoſt Boshja prevaga 3. ed. vashe grehe ǀ Angel Varih perſtavi h' dobrem dellam to trento, ter prevagaio 3. mn. te greshne, inu skuſi leto trento od pakla je bil reishen ǀ zhes mero ſe pregreshio, inu mojo poterpeshlivoſt prevogaio 3. mn. ǀ kadar grehy pre vagaio 3. mn. taiſti krat, ta greshna dusha ſe v' paku udere ǀ zhlovek bo s' ſvoje hude frai vole lete, inu une grehe doperneſil, katire ta Praviza Boshja na vago poſtavi, inu kadar grehy pre vagaio 3. mn. taiſti krat, ta greshna dusha ſe v' paku udere ǀ s' tem greham je bil prevagal del. ed. m poterpeshlivoſt boshjo ǀ s' taiſtem greham je bila prevagala del. ed. ž poterpeshlivoſt Boshjo ǀ variteſe de nebote prevagali del. mn. m poterpeshlivoſt Boshjo 2. pretehtati: tu hudu djaine nashe imamo dobru premislit, inu na vago djati, inu fliſsik ijh prevagat nedol. → vagati
pungrad -a m vrt, sadovnjak: sdaj jeſt vejm Kaj je pomenil tisti lepi pungrad im. ed. poun lepih roshiz ǀ s'ſvojga pungrada rod. ed. vun ſtepſti ǀ Ena vuzhena glava je bila ſturila ſmalat en pungrad tož. ed. poln lepih rosh ǀ je shla s'ſvojmi deklami v'pungrad tož. ed. ǀ kadar bi vy imeli v' vashim pungradi mest. ed. eno hrushko ǀ v' pungradi mest. ed. Berſabea je bila ſapelana ǀ de bi naſs oshivil v'pungradi mest. ed. Getſamani ǀ obeden v'ſvoim pungradu mest. ed. ga n'hozhe terpèti ǀ pò ſmert gredò v' lete lepe vſyh troshtou polne Pungrade tož. mn. Heſperides imenovane ǀ kadar po teh ſelenih pungradah mest. mn. ſe paſejo ← bav. srvnem. poumgart, srvnem. boumgarte ‛sadovnjak’; → pungrat
rajtinga -e ž račun, obračun: Ah moj Bug! kaj s'ena teshka rajtinga im. ed. bo leta ǀ bo samerkal, de niegova raitinga im. ed. je prekratka, inu de ſilnu doſti dolshan oſtane ǀ hozhem od te rajtinge rod. ed. danaſs govorit ǀ vſy bomo k'ſodbi, inu k'rajtingi daj. ed. poklizani ǀ kadar kuli bo dopadlu timu Krajlu Nebeskimu nas poklizat h' tej raitingi daj. ed. ǀ ſe nepuste s'en vinar golufat, njeh rajtingo tož. ed. zhistu, inu fliſsnu samerkajo ǀ kadar imajo rajtingo tož. ed. Bogu pred ſpovednikam dati ǀ na ſodni dan pak bo prishal raitingo tož. ed. snami dellat ǀ ob taiſti nashi sadni uri bo Rihter Nebeski hotel od nas raitengo tož. ed. imeti ǀ G: Boga, katerimu ratengo tož. ed. bosh mogla dat ſe imash bati ǀ po moy rajtengi mest. ed. venem lejti … ſe pomuiash 192 urr ǀ nebomo mogli s' zhaſtio s' raitingo or. ed. vun priti ǀ hlapez nej mogal s' raitengo or. ed. vun priti ǀ zhakajo de bi rajtinge tož. mn. s'vamy ſturili ← srvnem. reitunge ‛račun’; → dati
rešnji -a prid. rešnji: kelik je lisal v'katerem ta S. Reshna im. ed. ž krij je bila ǀ S. Chrish je drashishi plazhen, kakor pak njegovu Svetu Reshnu im. ed. s Telu ǀ debele kaple te Svete Reshne rod. ed. ž Kryvi ſo na semlo padale ǀ s'Vinam moje S. Rèshne rod. ed. ž kry ǀ Jeſt bom tebe pognadal s' kruham S. Reshniga rod. ed. s Telleſſa ǀ S. Sacrament Svetiga Reishniga rod. ed. s Teleſſa ǀ Iest ſim tebe pognadil s'kruham mojga S. Rèshniga rod. ed. s Teleſsa ǀ na Katero bo postaulen ta shegnan Kruh S. Rejshniga rod. ed. s Teleſsa Christuſſa ſijnu Bosſijga ǀ ſo k' ſvetimu Reshnimu daj. ed. s Telleſſu posgajnuali ǀ negremo Boga v'S. Reſhnimu daj. ed. s Teleſsu gledat, ampak ſamy ſebe kasat ǀ s'Nebes je na semlo prishal, inu ſvojo S. Reshno tož. ed. ž krij prelil ǀ Rèshno tož. ed. ž krij je bil ozhetu Nebeshkimu offral ǀ je prelilu ſvoio S. Reshno tož. ed. ž kry ǀ suojo S: Rèſhno tož. ed. ž krij je sa tebe prelil ǀ cilu suoju S. Rejſhno tož. ed. ž krij je sa Isvelizhejne tuoje boge dushe prelil ǀ poshle, de bi S. Reshnu tož. ed. s Telu pernesli ǀ kadar Mashnik S: Rèshnu tož. ed. s Tellu perneſe ǀ ublat v' S. Reſhnu tož. ed. s Tellu preoberniti ǀ dokler nebom Tu Svetu Slatku Reishnu tož. ed. s Telu prejel ǀ gre v'zerku, poklekne pred S. Resnu tož. ed. s Telu ǀ operiſe v' tej gorki Sveti Reshni mest. ed. ž krivy ǀ ſpovednik is ſveto reshno or. ed. ž Krivio bode tebe ozhistil ǀ vaſs ſim ſtvaril, s'mojo S. Rèshno or. ed. ž kryvio od pakla reshil ǀ kadar s'Svetem Reshnem or. ed. s Teleſſam vaſs obhajeio ǀ pred S: Rèshnim or. ed. s Teleſsom ſe najdeio ǀ S. Chrish, inu S. Rèshne im. mn. ž Rane katere ſizer ſo imele biti nashe isvelizheinie bodo vpyle mashzuvaine → reš.
reva -e ž trpljenje, nesreča, težava: velika reva im. ed. je kadar shena vidi mosha cellu letu bolniga, ali mosh sheno ǀ Letu je hudu gvishnu cello nuzh ſe muiat, inu martrat, inu vener nezh neulovit, leta guishnu je ena velika reua im. ed. Slaſti Ribizhom, kateri skuſi ribshtvu ſi ſvoi kruh shlushio ǀ od lakoti, inu reve rod. ed. ſo konz jemali ǀ Eni veliki revi daj. ed. vſy ludje ſó podversheni ǀ G. Bug y poshle eno teshko, inu veliko bolesan, ali pak drugo nesrezho, inu revo tož. ed. ǀ bo perſilen v'tej narvekshi potrebi zhes ſvojo revo tož. ed. ſe jokat ǀ videozh tu zartanu deteze v'takorshni revi mest. ed. ǀ nad reuo or. ed. tega ſe joka Martialis rekozh ǀ bolezhine, inu reve im. mn. nuzh, inu dan mene taraio ǀ vſe reue im. mn. pred dauri oſtaneio ǀ tulikajn nesrezh, revu rod. mn., inu bolesni je mogal preſtati ǀ ſe je reishil od reu rod. mn. tiga ſvejta ǀ gdu je vrshoh de tulikain revam daj. mn. ſmò podvershani ǀ kaj morebiti Bug je urshoh de v'lete nadluge, inu reve tož. mn. ste padli ǀ vezhkrat obusha, inu v reue tož. mn. velike pade ǀ te druge je v'reve tož. mn., inu pogublejne perpravilu ǀ raunu v'teh revah mest. mn. ſe je nekedaj nashlu tu mestu Ieruſalem ǀ bodite li poterpeshlive v' uaſhijh reuah mest. mn., inu v' terplejni ǀ Hozhesh veliku blaga doſezhi, kateri sdaj v'revah mest. mn. ſe najdesh ǀ ga tepe s' revami or. mn., inu nadlugami ǀ kadar zhloveka obyszhe s'revami or. mn., inu terpleinam ǀ Je shelel David, inu Boga proſſil, de bi njega napolnil s'reuami or. mn., s'krishi, inu terpleinam ǀ Velika dobruta Boshja je, de naſs s'revamy or. mn., inu shtrajfingi na pravi pot tiga isvelizheina perpravi ǀ G. Bug tebe obiszhe s'revamj or. mn., nadlugi, boleſni, vbushtvam ← srvnem. riuwe ‛žalost, bolečina, trpljenje’
Salomonov -a prid. Salomonov: ſi taushenkrat shlahniſhi, kakor Salamonau im. ed. m Tron ǀ nas ble pregovorj, inu omezhi volnu, inu poterpeſhlivu preneſti nashrezhe, reve inu bolesni ta poterpeshlivi Job, kakor vſa modruſt Salamonava im. ed. ž ǀ dan na Kateri nepade toshba Iobaua, nij joKaine Davidavu, nij Klaguajne Salamonavu im. ed. s ǀ Kadar en ſvetau oblak je bil napolnil Tempel Salamonau tož. ed. m ǀ je vidil taisti zhastiti Tempel s'sijdan veliKu lepshi Kakor ſalamonau tož. ed. m ǀ kaj s'ene shtrajfinge bi bil uredn taiſti, kateri bi bil uni zhudnu lepi inu shlahtni Tempel Salomonau tož. ed. m poshgal ǀ kadar Salamonovo tož. ed. ž modruſt doſezhi bi bila mogla ǀ koku bi bil on mogal potalashit tu reshalenu ſerze Salamonavu tož. ed. s ǀ katera sta veliku vezh vredna, kakor vſi ſalamonavi im. mn. m shazi ǀ poterdene oſtaneo beſſede Salamonave im. mn. ž ǀ Taku resklada lete beſſede Salamonave tož. mn. ž ta Vuzheni Albertus ǀ kar ſtoy sapiſſanu v' bukvah Salamonavih mest. mn. Prigvuorah → Salomon
Senaherib -a m osebno lastno ime Sanherib: kadar ga je bil Senacherib im. ed. Krajl s' eno ſilnu veliko vojsko oblegil ǀ ſenacherib im. ed., inu njegovi sholnery ſo Boga shentovali ǀ ob zhaſsu krajla Ezechia, kadar krajl ſeñacherib im. ed. is suojo ſilnu veliko, inu mozhno vojsko je bil taistu oblegal ǀ ta paklenshi ſennacherib im. ed. nej mogal s'eno minuto pod ſvojo oblaſt perpravit ǀ je bil eniga Angela is nebeſſ poslal to ſilnu veliko, inu ſtrashno vojsko Krajla Senacheriba rod. ed. pobiti ǀ Poshle zhes krajla Senacheriba tož. ed. eniga Angela ǀ 185. taushent sholneriou kraila Sennacheriba tož. ed. eno nuzh ſte bilij pobili ǀ kaj menite de je bil urshoh de G. Bug je bil poſlal eniga Angela zhes krajla ſenacheriba tož. ed. Sanheríb, lat. V Sennacherib, akad. Sīn-ahhē-erība, asirski kralj (704–681 pr. Kr.) (SP 2 Kr 18,13)
Sihem2 -a m zemljepisno lastno ime Sihem: rauen tiga mesſta ſichem im. ed. ǀ Gdu navej koku mozhnu ſe je potil per shterni Sichen im. ed. ǀ kadar pride v'dolino ſihem im. ed. ǀ kadar on pride v' dolino Sihem im. ed. ǀ Sa volo ene ſame loterie cellu meſtu Sichem tož. ed. Iacobavi ſijnovi neuſmilenu ſo bilij pobili ǀ KoKu tuojm bratom ſe godij, inu shivini Katero paſsejo v'Sichimi mest. ed. Síhem, lat. V Sichem, mesto v kanaanski deželi (SP 1 Mz 33,18)
sladak -dka prid. 1. sladek: kadar ta grosd je mehak, inu ſladak im. ed. m ǀ Lepa, inu slatka im. ed. ž je tuoja shtima ǀ Zhudna je bila Manna, sakaj tem pravizhnim je bila nuzna, inu ſlatka im. ed. ž, tem greshnim pak grenka, inu shkodliua ǀ vinogradi ſo polni slatkiga rod. ed. s grosdia ǀ bo dober, inu ſladak tož. ed. m ſad perneſla ǀ Danaſs ta shlahtna terta v' tem vinogradi Engaddi imenovanem, je ta slatki tož. ed. m dol. grosd pernesla ǀ Jeſt ſim zhakal de bi tu slatku tož. ed. s grosdie perneſſil ǀ koku imaio perſtavit, inu perloshit Kiſſilu s' tem slatkem or. ed. s ǀ de bi slatke im. mn. ž bile kakor med, inu zukar ǀ vſaj de bi bile zukrene, sakaj k'tem slatkim daj. mn. rezhem ſo silnu nagneni 2. okusen: Kadar ta slatki im. ed. m dol. kruh s'Nebeſs ym je doli padal ǀ misly bo tudi dobru vinu noter, dokler je taku lepa maiolika, pokuſi eno kaplo, vidi de je slatku im. ed. s ǀ samerka v' kakorshno shkodo taiſti glaſſiki slatkiga rod. ed. s vina ſo njo perpravili ǀ de bi Bachus vſaku lejtu kje dol en ſod ſlatkiga rod. ed. s vina perpelal ǀ ta tardi glaſh Chryſtal bò veno slatko tož. ed. ž, inu nuzno shpisho ſe preobernil ǀ kir je tu ſlatku tož. ed. s mleku ſeſal ǀ Oh koku dobre, inu ſlatke im. mn. ž ſo lete shpishe ǀ pred ſobo vidi miſo polno slatkijh rod. mn. shpijsh ǀ vij raijshi hozhete dellat, koppat, inu orat, kakor pak te dobre, inu slatke tož. mn. ž shpishe vſhiuat ǀ Dobre shpishe, inu slatke tož. mn. ž/s vina ſo sanizhuvali 3. prijeten, prijazen: sladak im. ed. m, inu vſmilen je tem kateri njega lubio ǀ sakaj Moj slatki im. ed. m dol. Jesus ti ſe taku mozhnu plakash ǀ Moj ſlatki im. ed. m dol. zartani Ieſus ǀ sdaj je ratala veſsela, inu ſlatka im. ed. ž ǀ Kaj dobriga, inu nuzniga v'ſebi ſapopade tu slatku im. ed. s Imè Ieſus ǀ En Orpheus, kateri s' zitro ſvojga slatkiga rod. ed. s govorjena ǀ dokler nebom Tu Svetu Slatku tož. ed. s Reishnu Telu prejel ǀ pò tyſtem slatkem or. ed. m piſſilzam tiga prepovedaniga lushta stoy skrita vaſha vezhna ſmert ǀ s'tem slatkem or. ed. s olam gnade Boshje bo toje rane osdravil ǀ lushti toga meſſa, kateri od sunej se vidio veſſili, inu slatki im. mn. m ǀ Oh koku slatke im. mn. ž ſo tvoie beſſede ǀ ſlatke im. mn. ž nam naprej prideio vſe grenkusti sa Boshjo volo ǀ sazhne natakat glashike slatkih rod. mn. beſſedij ǀ zhe pravo andoht pruti temu ſlatkimu daj. ed. s, inu nerſuèteshimu Imenu bosh imel ǀ David de bi naſs potroshtal govorij te slatke tož. mn. ž beſsede ǀ Morebiti ſe troshtash taisto uro vſe skusi s'pravo andohtio v'uſtih imèti te ſlatke tož. mn./dv. ž/s imena Iesus, Maria ǀ s' ſmeiham, s' slatkimi or. mn. beſſedami 4. sladek, tj. ki ne vsebuje soli: morska uoda je bila slatka im. ed. ž ratala primer.> njemu ſe sdj lahkeishi inu slatkejshi im. ed. m ta ſtrupeni, greh ǀ ali vener veliku slatkeshi im. ed. s je S. Rus. T. ǀ Oh koku slatke ſo tvoie beſſede, slatkeishi im. mn. ž ſo mojm vſtam, inu garlu kakor med → skorja, → voda
spati spim nedov. spati: druſiga neſna, ampak jeiſti, pyti, inu ſpati nedol. ǀ vſe skuſi tauzheio inu pilio, de cilu ſoſedje spati nedol. nemorio ǀ edn bo sdrau, inu veſſel shal ſpati namen., inu s' jutru ga bodo mertviga neshli ǀ vſaki ſi ſvojo loterzo grè ſpat namen. ǀ Jeſt ſpim 1. ed., inu dremam, moj General Timotheus pak zhuje, inu vahta ǀ cello nuzh ſlatku gori spish 2. ed. ǀ pauh, katiri cello ſimo ſpij 3. ed. ǀ De ſi lih edn dolgu zhaſſa ſpi 3. ed., vener k' ſadnimu ſe prebudj ǀ zhlovek sdaj zhuje, sdaj spi 3. ed. ǀ dekliza nej mertva, ampak spy 3. ed. ǀ Lazarus ſpy 3. ed., ter grem njega sbuditi ǀ kadar mij Spimo 1. mn., inu cilu na nashe Isvelizhejne posabimo ǀ vy nikar li ſamu dremate, ſpite 2. mn. v' Zerkui ǀ dremate pak, inu spite 2. mn. kakor de bi nebilij en teden spalij ǀ sdaj truplu li pozhivaj, inu s'myram ſpij vel. 2. ed. ǀ Spy vel. 2. ed. li inu pozhivaj ǀ en dan kadar je ſpal del. ed. m Zvergilzi ſo bily planili zhes njega ǀ bosh spal del. ed. m, kakor Peter v'jezhi s'ketnami svesan ǀ do beliga dneva je ſpala del. ed. ž ǀ ukupaj per eni misi sta jedla, v'eni hiſhi ſpala del. dv. m ǀ leta dua ſta is ene sklede ieidla, inu veni poſteli Spala del. dv. m ǀ na goli ſemli en kratik zhaſs ſo ſpali del. mn. m ǀ malu bodo spali del. mn. m, inu jejdilij ǀ kakor de bi nebilij en teden spalij del. mn. m ǀ po nozhi te druge Nune ſo ſpale del. mn. ž
srčan -čna prid. 1. srčen, pogumen, vnet: Rainerius, de ſi lih je bil en ſerzhan im. ed. m Vojſſak, de obeniga ſe nej preſtrashil ǀ ſam Dauid je bil taku ſrezhin, inu ſerzhan im. ed. m, de tiga groſovitniga Riſa Goliata je bil premagal ǀ lep kakor Abſolon, mozhan kakor Sampſon Sarzhan im. ed. m kakor David ǀ David je bil en star satopen, inu serzhan im. ed. m vojshak ǀ ta ſerzhni im. ed. m dol. Christuſhau ſhlushabnik, s'sobmij jesik ſi odgriſe ǀ kam ſi ſe nepravil ò moj ſerzhni im. ed. m dol. Vojshak ǀ Debora ta ſerzhna im. ed. ž shena je bila tudi veliku ſaurashnikou premagala ǀ Taista serzhna im. ed. ž Iudit, Katera bo premagala tiga grosovitniga paklenskiga Olofernuſſa ǀ ob zhaſsu tiga ſerzhniga rod. ed. m Generala Anibala ǀ ob zhaſſu te ſerzhne rod. ed. ž Judith ǀ Kadar pak je bil od ſmerti gori vſtal je bil perglihan enimu serzhnimu daj. ed. m levu ǀ ſó en koſs poshtaine poderli, inu nove urata, taiſtimu ſerzhnimu daj. ed. m Vojszhaku ſturili ǀ Enkrat ſe pergliha eni ſerzhni daj. ed. ž Postojni ǀ pres vſiga urshoha ſo bily sazheli ſaurashit tiga ſerzhniga tož. ed. m ži., modriga, inu ſvestiga Generala Iephte ǀ de bi tebi, offrali tiga beliga labuda, tiga piſſaniga shtigilza, tiga lepupoyezhega ſlaviza, to ſerzhno tož. ed. ž poſtojno ǀ ſe je potſtopel s' tem ſerzhnem or. ed. m, mozhnem inu ſilnu velikem Riſam Goliatam vojskovati ǀ Po tem ulezhe s' ſvojo serzhno or. ed. ž vojsko pod tu maihinu meſtu Hai ǀ Vy ò ſerzhni im. mn. m Vojshzaki, kateri s'Luciferam ſe vojskujate ǀ s'strashnih ouzhiz ſerzni im. mn. m Paſtery ſo bily ratali ǀ te verne dushe s'kusi gnado S: Duha taku mozhne, inu ſerzhne im. mn. ž rataio, de lahku te peklenske ſaurashnike premagaio ǀ de bi 30000. Serzhnih rod. mn. Turkou mogli premagat ǀ della teh ſerznih rod. mn. Vojszhakou ſmalaio sraven nyh pilda ǀ te ſlabe ſturi mozhne, te strashne ſturi ſerzhne tož. mn. m primer.> Je bilu vezh Generalu vmej tem isvolenem folku, ali trye ſo bily ty ſerzhnejshi: im. mn. m Mojſſes, Joſve, inu Gedeon ǀ ſo pokornishij, inu serzhneshij im. mn. m kadar suojga krajla vidio presež.> Ceſar je bil sbral enu dobrut teh ner ſerzhnejſhyh rod. mn. shlonerjou 2. pripadajoč srcu: nam je tudi dal to ſerzno tož. ed. ž vodo, katera je tekla is njegove desne ſtrani ǀ Leta kamen ſe drobnu ſtauzhe, inu ſe da temu bolniku veni ſerzhni mest. ed. ž vodi ǀ leta shlahtni Belzoar, ſe more drobnu ſtauzh, inu veni ſerzhni mest. ed. ž vodi vſeti
šentovati -ujem/-am nedov. po nemarnem izgovarjati božje ime, preklinjati: je navado imel vſeskusi s' milim Bugom shentovati nedol. ǀ nimate po oshtariah, inu hishah pianzhuat, de nimate hudizhovat, inu shentovat nedol. ǀ Ime Boshje shentujesh 2. ed., shpot s'Mashnikou ſe delash ǀ Kadar ti greshnik shentuiesh 2. ed., plentuiesh, preklinash ǀ preklinash, inu shentuash 2. ed. njega S. zhastitu Ime ǀ od jutra do vezhera shentuje 3. ed., inu Preklina ǀ de govori hude greshne beſſede, de kolne, preklina, po krivim ſe perſega, shentuje 3. ed., plentuje, klaffa, marmra ǀ preuſetnu zhes tvojo Vſigamogozhnoſt Shentvje 3. ed. ǀ vij shentujete 2. mn., inu preklinate ǀ vy s' ene taku majhine shleht rezhy ſe ieſite, ſerdite, shrajate, kregate, kounete, inu cilu shentojete 2. mn. ǀ kadar s' njegovim S. Jmenam shentujeio 3. mn. ǀ shlishish de tuoij otrozi, tuoij poſli shentuijeio 3. mn., inu preklinaio ǀ hudizh pravi nezheſti Boga, ampak preklinai, inu shentvai vel. 2. ed. Njegovu Ime ǀ nesludiai, inu neshentovai +vel. 2. ed., ampak Boga zhaſti s' tvojm jeſikam ǀ Neshentvai +vel. 2. ed., nekolni kakor ena fardamana dusha ǀ nikar vezh na shentvajte vel. 2. mn. ǀ Olympius Arianus je shentoval del. ed. m S. Troyzo ǀ de ſi lih ſi nagle iesne nature, bi ne shentval del. ed. m, inu nepreklinal s' Bugam ǀ nej ſo kradili, nej ſo shentovali del. mn. m, nej ſo pyanzhvali ǀ ſo … Svetu Imè thentovali del. mn. m ǀ lete vſta katere ſo klafale, marmrale, inu shentovale del. mn. ž s'ſtrupam bodo napolnene → šent
špegel -gla m 1. ogledalo: zhe ſe ſmeja, taku tudi shpegal im. ed. ſe pruti ſmeja ǀ ſpegu im. ed. vſyh Pridigarjou. S. Joannes karſtnik, de ſi lih je bil en oſter Pridigar je vener vſakateriga puſtil per ſvojmu dellu ǀ Shpegul im. ed. nei kriu, aku en gard zhlovek ſe noter gleda ǀ En pravi shpegl im. ed. je Bug Vſigamogozhni. Sakaj aku ti is prauiga ſerza G: Boga lubish, tudi G: Bug tebe lubj ǀ vſe kar lejpiga imà na ſe poſtavi, okuli shpegla rod. ed. ſe obrazha ǀ Bug je perglihan enimu zhistimu shpeglu daj. ed. ǀ kadar roko k'shpeglu daj. ed. ſtegne ǀ popade shpegu tož. ed. ga ob tla lushi, ter na ſtukoſſu resbije ǀ moshje ſe dolgu negledaio u'shpegu tož. ed. ǀ Shene pak ure, inu vre ſe v'shpegu tož. ed. gledaio ǀ per ſvetlobi te lune ſe je vshpegu +tož. ed. gledala ǀ aku ſe jesnu dershi, v'taki vishi tudi v'shpeglu mest. ed. ſe vidi ǀ kadar eden ſe gleda v'shpegli mest. ed. ſe vidi kakor je ſam na ſebi ǀ ure, inu ure je pred shpeglam or. ed. ſtal, inu ſvoje lasy je kraushal ǀ ty shpegli im. mn. ſo bily shenski, nikar moshki ǀ v'kateri je bilu polnu slatih kamenou, perlnou, perſtenou, shpeglou rod. mn. ǀ Mojſses po sapuvidi Boshij je bil ſturil v'tem tempelnu eno poſsodo, ali umivalnik is shenskeh speglu rod. mn. ǀ jo nebom perglihal ni meſtam, ni shpeglom daj. mn., ni zitronskimu drevu ǀ ſe ſo gledali dobru poprej v'taiste shpegle tož. mn. ǀ offertne gvante je noſſila, uſeskuſi ſuojo lepoto v' shpeglah mest. mn. je gledala ǀ vſe njega zimre, ali kambre je bil sapovedal s'shpegli or. mn. pokriti 2. zgled, vzor: Maria Diviza je bila en shpegu im. ed., inu zhudesh teh zhednosti, inu svetuſti ǀ Dokler S. Gothard je bil en shpegu im. ed. vſyh zhednoſti, ty drugi Minihi ſe ſo v' njega shpegali ǀ leta je en lep shpegul im. ed. sa vſe verne dushe, katire Boga ſò reshalile ǀ ſledni ſe je pofliſsal ta nar blishnishi per Marij biti, inu v'taiſti shpegu tož. ed. teh zhednoſti, inu gnad Boshyh nepolnen ſe shpeglat ǀ leta more poprei ſe shpeglat u'shpegu tož. ed. teh ſapuuidi Boshyh ǀ tu vezhnu fardamaine vniga Firshta, od katiriga ſe bere v' shpegli mest. ed. teh Exempelnou 3. teleskop: Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom or. ed. v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ← srvnem. spiegel ‛ogledalo, vzor’ ← lat. speculum ‛ogledalo’
štrajfinga -e ž kazen: shtrajfinga im. ed. Boshja je bila zhes njega prishla ǀ vſem taiſtem takorshna shtraifinga im. ed. je v' pakli dana ǀ shtrajnfinga im. ed. Boshja vaſs bo doſegla ǀ vezh ſe boyte shtrajfinge rod. ed. tiga shivota, kakor dushe ǀ je poſlal Mojſeſſa klizat, inu proſſit, de bi ga od taiſte shtraifinge rod. ed. reshil ǀ od shtrajffinge rod. ed. boſhje reshili ǀ Nehaite od grehou, taku bote ledig od ſtraifinge rod. ed. ǀ shtrajfingi daj. ed. boshi nebodò odshli ǀ G. Bug yh poshle k' shtrajfingi daj. ed. vashih grehou ǀ tej oſtri shtrajffingi daj. ed. boshy nebosh odshal ǀ nebote guishnu shtraifingi daj. ed. boshii odsli ǀ ſò zhes vashe otroke oblaſt udobili s'Kuſi perpusheine Boshje K'shtraifingi daj. ed. vashiga preklinaina ǀ od Boga obeniga lona, ampak shtrajfingo tož. ed. ſo bily doſegli ǀ ti prezei hozhes imeti pravizo, inu shtraifingo tož. ed. ǀ G. Bug prezei skuſi Natana mu poshle shtrajffingo tož. ed. ǀ zholn v'Katerem ſe je imel ohranit ta zhloveski ſpol pred shtrajfingo or. ed. Boshjo ǀ Ta vishishi Rimsha Gospoda je bila prepovedala pod veliko shtraifingo or. ed. ǀ Bug je bil obvarval to ſemlo Geſsen pred to gmain ſtrajfingo or. ed. teh muh ǀ Kadar naſs s'shtrajfingo or. ed. ſtrashi ǀ vſe shtrajfinge im. mn. zhes padaio, inu vener my K'sapuvidam Boshim ſe neperpognemo ǀ bi shelu de lete sgoraj povedane shtraifinge im. mn. bi vaſs pametnishi sturile ǀ de te strashne ſhtrajfinge im. mn. ne bodo nad vaſs prishle ǀ shibo tijh shtrajfing rod. mn. v'rokah dershi perprauleno ǀ G: Bug tulikain shtrajfinh rod. mn. poſſila ǀ nebote nikuli bres shtraifinh rod. mn. ǀ dokler tulkajn shtraifing rod. mn., inu zhudu je ſanizhoval ǀ shibe teh ſtrajfing rod. mn. v'rokah dershi ǀ sakaj takorshneh ſtraifinh rod. mn. Bug bi neposhilal zhes nas ǀ Ah neſrezhni my, kir tulikajn shtrejfinh rod. mn. ſo zhes nas pershle ǀ je vidila de tulikajn shtrajfingom daj. mn. je bila podvershena ǀ moj folk pak nepofliſſa vbeyshat shtrajfingam daj. mn. ǀ Shtrajfinge tož. mn. Bug nam poshila, de bi ſe od grehou sdershali ǀ G. Bug je zhes Judje poslal velike reue: nadluge, inu shtraifinge tož. mn. ǀ vſe neſrezhe, inu shtrajffinge tož. mn. hozhe zhes leta nehualeshni vinograd poslat ǀ nemaraio ny sa lon, ny sa ſhtrajffinge tož. mn. boshje ǀ O Gospud poshli zhes ta greshni ſvejt sthrajfinge tož. mn. ǀ Ali kaj imate s' en lon zhakat? nikar gnade, inu miloſti, ampak shrrajfinge tož. mn. ǀ Kadar my vidimo te shtransfinge tož. mn. nam perpraulene ǀ S' temy Tremy shtrajfingi or. mn. G. Bug gaishla vezhkrat ta greshni ſvejt ǀ ga bom gaislal s'shtraifingi or. mn. ǀ Mojſſes sazhne s'shtrajfingamy or. mn. Faraona ſtrashit ← srvnem. strāfunge ‛karanje, kazen’; → štrajfati
Tabor m zemljepisno lastno ime Tabor: Chriſtus naſh Odrèſhenik vſijh ſtanu ludy je bil poklizal na ta hrib Tabor im. ed. ǀ kadar bi jeſt bil to gnado imel na hribu Tabor im. ed. ſe najti ǀ Chriſtus na hribi Tabor im. ed. je bil ſvoje Svetu oblizhe ſvetleishi kakor ſonze pokaſal ǀ Ieſus enkrat Petra, Iacoba, inu Ioanneſa na ta hrib tabor im. ed. je pelal ǀ Chriſtus je sfaril Petra na hribu Thabor im. ed. ǀ kadar je hotel na hribi Thabor im. ed. eno utto ſydat Tábor, gora v Galileji (SP Sod 4,6)
tat -u m tat: obedn tat im. ed. timu drugimu nesaupa ǀ kadar enimu tatù daj. ed. ta pervi krat Rihtar leben shenka ǀ ga ie bil ſapovedal s' shtriki kakor eniga tatu tož. ed. ſveſat ǀ perloshnoſt ſturj tatù tož. ed. ǀ ſapouej tiga maliga tatova tož. ed. obeſsit ǀ kateru tatje im. mn. nebodò mogli vkraſti ǀ tatye im. mn. golufi, inu oherniki trahtaio blagu ſvoiga blishniga ſgrabit ǀ skarbish de Tatije im. mn. tuoje denarije ne ukradejo ǀ kakor de bi sgol tatovi im. mn., inu tatize v' hishi bili ǀ Kadar bitatye +im. mn. po nozhi k'vam prishli, inu bi vaſs okradili ǀ veliku tatou rod. mn. ſe v'taistim zholnu najdejo ǀ S. Miklaush she taiſto nuzh ſe prikashe tatovam daj. mn. ǀ tatovom daj. mn. sa lon gauge shlishio ǀ je dobru rejſs de gauge nej ſo sa te velike taty tož. mn. ǀ Kaj meinite de Bug je ſtuaril nebeſſa sa lotre, inu loterze, sa golufe, inu golufize; tatove tož. mn., inu tatize
trpljenje -a s trpljenje: terplejne im. ed., ſupernoſt, inu krish pride s'roke vaſiga vſmilenega Ozheta Nebeskiga ǀ vashe terpleine im. ed. je kakor terplejne im. ed. teh Puszhaunikou ǀ bres vſiga terpleina rod. ed. ǀ slaſti rejshi vſe shene od nevarnoſti, inu terplejna rod. ed. v' porodi ǀ vſe nashe veſselje v'prepot tega terplejnia rod. ed. potegnil ǀ Po tem poti tega terplaina rod. ed. imamo hodit ǀ ſi bil terpleini daj. ed. podvershen ǀ bodite potroshtani vy reuni, inu terpleinu daj. ed. podversheni ǀ nej mogal dalej ſvojo shaloſt, inu terplejne tož. ed. preneſti ǀ Katere ſe skuſi terpleine tož. ed. isvelizheaio ǀ bodite li poterpeshlive v' uaſhijh reuah, inu v' terplejni mest. ed. ǀ v'tem velikem terpleini mest. ed. ſe je v'Nebu obernil ǀ Kadar v'taKushnim terpleniu mest. ed. ja tebi vidil ǀ v'ubushtvi, inu v'terplejnu mest. ed. ǀ kadar zhloveka obyszhe s'revami, inu terpleinam or. ed. ǀ raijshi ſi isvolio s'nijh velikim terplejniam or. ed. v'paku k'tej vezhni martri pojtij ǀ ty vbosi pak s'nyh terplejnam or. ed. Nebu ſi bodo saſhluſhilli ǀ prepovedash de bi neimele ſe jokat nat tvojm britkom terpleinom or. ed. ǀ raijshi ſi isvoli s'terplejniam or. ed. greshnik, inu fardaman biti ǀ zhe je s'terplejnam or. ed. obdan ǀ s' veſſeljam bo preneſil vſe reve, inu terpleina tož. mn. tiga ſvejta ǀ de bi v' nashih terpleiniah, inu v' ſmerti potroshtani mest. mn. bily
udariti -im dov. 1. udariti: de imà s' taiſto zhudno shibo po skali udarit nedol. ǀ ſe je potſtopil s' mezham, s' puksho, inu s' kameinam te Svete Pilde vdarit nedol., inu ranit ǀ s'shibo ga vdarish 2. ed. ǀ s'shibo yh udarish 2. ed. ǀ Vudari 3. ed. po ſkali, kar prezej en frishen ſtudenz sazhne vun ſverat ǀ s' shibo te tozhe, slane, ſushe nas vezhkrat udari 3. ed. ǀ raunu v' zhelu ga vdari 3. ed. ǀ Koin nesasaj vdarij 3. ed. ǀ kadar eniga mozhnu v'zhelu vdario 3. mn. ǀ udarite vel. 2. mn. na Saurashnike ǀ tepite ga mozhneshi, vdarite vel. 2. mn. ga mozhneshi, sakaj ſe netoshi ǀ de bi tebe grum udaril del. ed. m ǀ je bil niega s'enem kamenam v'uzhelu vdaril del. ed. m ǀ je bil vudaril del. ed. m pò lufftu ǀ Boleſan mu je v'glavo udarila del. ed. ž 2. napasti: zhes Israeliterje udario 3. mn., ter veliko yh pobyeio udariti se udariti se: ſi ſe ven kamen vdaril del. ed. m, ali spodersnil ǀ de ſe najſo ſpodli, ali udarili del. mn. m dol udariti odkloniti, zavrniti: kadar bi proſsil shlahtnu vinu, ali Nebeshke troshte, prou bi njemu ſe doli vudarilu del. ed. s, ali eno ſamo kapelzo proſsi, inu she lete nemore doſezhi ǀ vſe y bom doli udarla del. ed. ž, kar kuli bò proſſila ven udariti postati, zrasti, narediti se: Variteſe de ſe nebote shenili, inu moshile po vashi ſamavolnoſti, po vashih sheljah, inu nori glavi, ſakaj vam bo hudu vun udarilu del. ed. s
ugledati -am dov. zagledati: ugleda 3. ed. dua lepa Fantizha, katere je bil kupil en Rimski Purgar ǀ Juda kakor vgleda 3. ed. lete try rezhy ſaſtaulene, ſapovej garmado pogaſſit ǀ kakor je bil Chriſtuſa vgledal del. ed. m, prezej je v' njega veroval ǀ Kadar Iacob je bil ugledal del. ed. m to kryvavo, inu reſtargano ſukinzo ǀ Kadar ty Modrj ſo to ſvèsdo vgledali del. mn. m ǀ sholnerij Holofernavi ſo bilij ugledali del. mn. m to lepo Iudith
veter -tra m veter: Visir klizhe na pomozh S. Anno, kar prezej vejter im. ed. neha ǀ slana, tozha, veiter im. ed., blisk, inu huda roſſa skorei vſaku leitu vſame shitu, groſdie, inu ſad ǀ tam nihdar nej deshia, snejga, inu vejtra rod. ed. ǀ Sapovedaj Nabukodonoſor aku moresh vejtru daj. ed. de nehà ǀ ShtorKle, Kadar samerKajo de Nebu shuga mres, vejter tož. ed., inu ſneih ǀ Vy ſe toshite, inu vezkrat kaunete, ſusho, deſſ, veiter tož. ed., tozho, mres, inu urozhino ǀ po vejtru mest. ed. io nenoſsimo ǀ ſe nepreſtrashio v' tem ner huishem vejtri mest. ed. po mory ſe pelat ǀ pojdem sa vejtram or. ed. kamkuli me poneſse ǀ valovi, inu vejtrovi im. mn. tajſtu smejshajo ǀ de bi vejtri im. mn. nemogli taiſtiga resbiti ǀ muzh teh vetrou rod. mn., tiga poudnia, inu deshia ǀ Nej ty drugi krajli, inu Ceſſary ſapovedò aku oblaſt imaio vejtrom daj. mn., blisku, inu dimu, de bi v'njeh hisho neprishli ǀ kadar bi sapovedal vetrovom daj. mn. de bi ſe imeli maszhovati zhes zhloveka
vi vi zaim. vi: vy im. mn. m terpite, kakor S. S. Materniki ǀ Odſtopite vi im. mn. m prozh ǀ Ah Pater vi im. mn. m nas lepu danas ſte potroshtal ǀ Aku vij im. mn. m bote vſmileni pruti tem reunem, inu potrebnem ſirotizam ǀ Uij im. mn. m kateri vejſte ǀ morebiti de bi ui im. mn. m Nebu ſi shlushili ǀ vjj im. mn. m bote moj Priatelni zhe bote veruvali ǀ vyſte im. mn. m+ radi, inu volnu buſhtvu, lakot, inu shejo terpeli ǀ Vy im. mn. m/ž pak ſamy dobru vejste sakaj ste v'sakonski ſtan ſtopile ǀ vy im. mn. ž dekilze bote liſiza, kadar poshlejo po vaſs ǀ Ah karshene dushe! kaj vi im. mn. ž k' temu pravite ǀ vij bi ga prezei od vaſs rod. mn. ſunili, inu rekli poberiſse prozh ǀ hudizh vſe skuſi okuli vaſſ rod. mn. hodi ǀ jest ſe bom gluh dellal, inu vſs rod./tož. mn. ne bom vſhlishal ǀ vam daj. mn. dam ta beli popir, inu ſe podpiſhem ǀ vrata Nebeshka ſo vamm daj. mn. odperte ǀ vash blishni uam daj. mn. n'hozhe na puſodo da ti ǀ bo G. Bogu dopadezhe, inu vem daj. mn. nuznu ǀ Sdaj ſe jest k'vam daj. mn. obernem ǀ obilnv vaſs tož. mn. bode polonal ǀ ta hudi, ſvejt, ali meſſu vaſſ tož. mn. hozhe v' greh perpravit ǀ kadar vas tož. mn. popade iesa ǀ zhednost uaſs tož. mn. vuzhy ta danaſhni gobovaz ǀ vſaj letu vaſh tož. mn. nezh nekoshta ǀ vshe ſe vidi ta ſmertni put per vaſſ mest. mn. ǀ kaj jeſt vidim, inu per vas mest. mn. samerkam ǀ Gdubi bil mej vamy or. mn., kateri bi ſe neresveſselil ǀ Zhe kateri vmei vami or. mn. imà to poſvejtno modruſt ǀ vasha goſpojska je s'vamy or. mn. neuſmilena ǀ vni ſe je sazhel s'vamij or. mn. praudat ǀ KAj bò s'vami or. mn., kateri ſte debeliga ſhivota Dvojinske oblike so navedene pri → vidva.
vleči -čem nedov. 1. vleči: Sazhni ti O moj Bug! skuſi tvojo Sveto gnado mene od greha vlezhi nedol. ǀ ta teshki krish je mogal na hrib kalvarie vulezhi nedol. ǀ ſo ga bili sazkeli is' Cerkue ulezhi nedol. pruti meſti ǀ de bi ym prishli pomagat mreshe uleizh nedol. ǀ de bi prishli, inu pomagali nym vlejzhi nedol. ǀ kugo h' tebi ulezhesh 2. ed., inu cilu lufft okushish ǀ obeniga pò ſili neulezhesh +2. ed. ǀ zholnar perpraula ſvoj zholn na morij, te shelesne mazhike s'vode vun ulezhe 3. ed., jadra restega ǀ Resniza je lete laſtnuſti, de sa ſabo ſaurashtvu ulezhe 3. ed. ǀ obeniga po ſili v' Nebeſſa neulezhe +3. ed. ǀ vſe skuſi ubogo Mater mouſeio, inu vodo na ſvoj malen ulezheio 3. mn. ǀ oslove nature bodite v' tem, de on dvakrat na led ſe nepuſtj spellat, de ſi lih ga vlezheio 3. mn. sa vsheſſa ǀ perstopiio drugi ludje, inu ijh resmyrio ter damu ulezhejo 3. mn. ǀ naſs mozhu na ſaj vlezhejo 3. mn. naſhe hude shele ǀ ſpumniti na vniga ozheta Kateriga Sijn sa laſse je s'hiſhe vlekal del. ed. m ǀ s' veſſeljam je ulekil del. ed. m jarm te pokure ǀ eden ga je naſaj ulekal del. ed. m ǀ kadar je vlekil del. ed. m ta teshki krish na hrib Caluarie ǀ taku rekozh s'roko yh je ſa ſabo vulekla del. ed. ž ǀ ſo bili prishli, inu taiſto dusho sgrabili, inu v' paku ulekli del. mn. m 2. iti (v velikem številu): krajl s'ſvojo vojsko ulezhe 3. ed. pod tu Meſtu Trojo ǀ ta grosovitni nash Saurashnik Turk pres vſiga urshoha, inu zheſ vſo pravizo ulezhe 3. ed. zhes nas s' tryſtu taushent neuſmilenimi Turky ǀ enkrat vlezhe 3. ed. ſvojo vojsko zhes letu veliku, inu shlahtnu meſtu ieruſalem ǀ ob zhaſsu tiga ſemnia ludje is celle deshele vukup vulezheio 3. mn. ǀ General Ioab je enkrat s' veliko vojſko zhes ſvoje ſauraſhnike vlekal del. ed. m ǀ s'eno veliko vojsko ſo ulekli del. mn. m zhez Iſraelskiga krajla Saula 3. piti, sesati: Kadar na pyauko enu malu pepela potroſi, prezej ta pyauka neha Kry vlezhi nedol. ǀ Bug pomagai vſei neſte pijauke, katere taku dolgu ulezheio 3. mn., de ſame od ſebe dol padeio 4. služiti (denar): malu maraio, de kar danas sisidaio, jutre ſe podere, de li nyh Libre ulezheio 3. mn. 5. zavlačevati: dokler en viner per ny zhutio, inu praudo vulezhejo 3. mn., de s'taisto red do nagiga jo slezhejo 6. trajati: hitru, hitru pershgite shegnano svejzho: dajte shegnano vodo, shkrofite po hishi, pokleknite, inu molite, sakaj nebo dolgu vlekal del. ed. m, she poſnam de je ta ſadna minuta, vshe sazhne ozhy obrazhat vleči se potegovati se: s' enu maihinu blaga, s' eno maihino shkodo ſe praudate, prepirate, kregate ſourashite, inu ulezhete 2. mn. ble kakor de bi shlu sa nebesku Krajleſtvu
zakihniti -nem dov. kihniti: kadar jeſt ſakihnem 1. ed., pravite Jure Bug ti pomagai (V, 82) ǀ Kadar sakihnem 1. ed., vſij pravite, Bug ti pomagaj (III, 79) ǀ kakor edn je sakihnil del. ed. m precei je mertu okuli padel (V, 258)
zakriti -ijem dov. 1. zakriti, pokriti: imamo sakriti nedol. nashe ozhy, de nebodo okuli gledali ǀ s'rutto Christuſu ozhij saKriti nedol. ǀ s' zunio tega greha peld Boshy tvoje dushe sakriesh 2. ed. ǀ s' ſvojo shaloſtno temmo sakrye 3. ed. vſe elemente, inu lepote tiga ſvejta ǀ bres shniderjou ludje nemoreo biti, ony sakrieio 3. mn. nashe nage glide ǀ sakri vel. 2. ed. yh s'plejsham tvoje miloſti, inu obari yh sdaj, inu na nyh posledno uro ǀ Kadar bom Jeſt sakril del. ed. m s' oblakam Nebeſſa ǀ ta strashna nuzh tega greha je taisto sakrila del. ed. ž ǀ Kadar bi en sam greh ena greshna dusha sakrila del. ed. ž, ali samolzhala ǀ je bila … oblizhe sakrila del. ed. ž po Judouski shegi ǀ ſe je bila ſakrila del. ed. ž s' ſivem plajsham, tu je s' enem ſivem oblakam ǀ vam bo tudi dal en guantiz de vaſhe truplu bote sakrili del. mn. m ǀ s' eno zunjo ſo ſakrili del. mn. m 2. skriti: De ſi lih na skriunim greh dopernesesh, sa kateriga obedn ſveidit nesamore, pred Bugam vener nemorish sakriti nedol., kir vſelei, ozhy ima odparte ǀ pozhuti de je mozhnu ranenu is ſtrelo te lubesni njegou ſerze, de nej mogal ſakriti nedol. to rano ǀ Padite hribi verhi mene, inu sakriteme vel. 2. mn.+ pred oblizham G. Boga ǀ hribu porezhem de bi na mene padil, inu mene sakril del. ed. m pred oblizham tiga ſerditiga, inv pravizhniga Rihteria Nebeſkiga
zvoniti -im nedov. zvoniti: shlishi K'S. Maſhi sgonit nedol. ǀ cell dan shlishimo ſgonit nedol., inu ure biti ǀ Meshnar gre ſvetu jutru sgonit namen. ǀ kadar k' Mashi sgonj 3. ed. ǀ vſak dan ſgonovy merlizhom sgonè 3. mn. ǀ kadar ſim shlishal, de ob pounozhi ſo k' juternizam sgonili del. mn. m → zvon
žival -i ž 1. žival, živo bitje: obena shival im. ed. jem nej bla vezh pokorna ǀ my ſmo pres gnade Boshje, kakor vna ſhival im. ed. Cinocefalus imenuana pres lune, od katere Naturalisti pisheio, De kadar luna gori jamle, taku tudi ta shjual im. ed. na mozhnosti raste ǀ nej na semli shivali rod. ed., de bi ſe my ble bali, kakor kazhe ǀ Plinius pishe, od ene shiuali rod. ed. Oriz imenovane, de leta cello simo ſpi ǀ Katero gnado nej dal tej nepametni shivali daj. ed., temuzh ſamimu zhloveku ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo shival tož. ed. iskati ǀ zhlovik je veliku shlahtnishi, kakor ſo te druge shivali im. mn. ǀ vſe druge shivali im. mn. glavo, inu ozheſſa v'ſemlò obernene dershè ǀ katero ſo pelali shteri shiuali im. mn., katere ena tej drugi nej bila podobna ǀ Vij ſte ſe nevuzhili, kadar ſte bily she otrozy imena vſyh tiz, shivali rod. mn. ǀ Stuari vſe shivali tož. mn. katere ſo na ſemli ǀ Na semli tudi mej shivali or. mn. vidimo, inu vejmo de ſò Firshti, inu Capitani 2. živali: doſehmal ſim zimpral prebivalshe tizam, ribam, inu drugi shivali daj. ed. ǀ ima taisto drugi shivali daj. mn. puſtiti
Abisaj -a m osebno lastno ime Abišaj: Kadar letu vidi Abiſaj im. ed. Davidau Capitan (II, 177) ǀ poklizhe ſvojga brata Abiſaja tož. ed. (II, 182) Abišáj, Cerujin sin (SP 2 Sam 2,18, 10,10)
Abramov -a prid. 1. Abrahamov: Jeſt ſim Bug tvojga Ozheta, Bug Abramau im. ed. m ǀ dokler Abramava im. ed. ž shena je shivela ǀ Vuzhimo ſe tudi od Eleazerusa Shlushabnika Abramaviga rod. ed. m ǀ kadar ſo bily v' hisho Abramavo tož. ed. ž prishli ǀ v' Abramavim or. ed. s imenu govori 2. Abramov: Angel ſapovej Agari, de ima ſupet ſe verniti v' Abramovo tož. ed. ž hisho Raba prid. Abramov namesto Abrahamov je posledica vpliva it. Abramo ‛Abraham’; → Abram.
absolucijon -a m odveza: nej ſo hoteli Spovedniku povedat, de bi yh bil osdravil, skuſi flaishter tiga Abſolutiona rod. ed. ǀ grè pruti Cerkvi de bi G. Boga sa odpushzhajne, inu Mashnika sa absolution tož. ed. proſsil ǀ vam nemorio dati ta S. Abſolution tož. ed. ǀ Kadar v' Spuvidi vam dadò ta Sveti abſolution tož. ed. ← nem. Absolution ← srlat. absolutio ‛odveza’ < lat. absolūtiō ‛oprostitev’; → obsolucijon
Agar -e in nepreg. ž osebno lastno ime Hagara: Kakor tudi je shluſila ta reuna shena Agar im. ed., inu nje ſyn Ismael ǀ tej reuni sheni Agar daj. ed. ǀ pokasal ta frishni ſtudeniz tej sapusheni Agar daj. ed. ǀ Ali Angel ſapovej Agari daj. ed., de ima ſupet verniti v' Abramovo hisho ǀ kadar ſara ſe je toshila zhes ſvojo Deklo Agar tož. ed. Hagára, lat. V Agar, Sarina dekla, ki je Abrahamu rodila Izmaela (SP 1 Mz 16,1).
ah medm. ah: Ah moj dobrutlivi, inu vſmileni G: Bug ǀ ah kadar letu bi ona svedla, gore bi bilu taushenkrat meni ǀ Ahli koku bi bilu ſa nasho lepo, inu shlahtno dusho ǀ Ak prevelika hudobnost vasha
ajdovski -a prid. ajdovski, poganski: leto resnizo je bil ſposnal cilu en Ajdouski im. ed. m Vuzhenik Seneca ǀ uni Aidouſki im. ed. m mosh Micha ǀ Ah guishnu imamo naturo nashe matere imèti, kateru cilu en Aidauski im. ed. m Vuzhenik je ſposnal, namrezh Cicero ǀ Hippo ena ajdouſka im. ed. ž dekilza rajshi je bila v'morje ſkozhila, kakor de bi bila zholnarjom pervolila, kateri ſo hoteli shnio nezhiſtot tribat ǀ Vuzhiteſe tudi cilu od eniga Ajdouskiga rod. ed. m pametniga zhloveka Anaſſagoras imenovaniga ǀ veliku folka Judauskiga, inu Ajdouskiga rod. ed. m je bil h' Chriſtuſavi Veri perpravil ǀ de ſi lih je bil Ajdouſke rod. ed. ž vere ǀ S. Lorenz je djal timu Ajdauskimu daj. ed. m Rihtariu ǀ Je enkrat edn vprashal tiga Ajdauskiga tož. ed. m Philoſopha Empedokla ǀ ſe je bil salubil zhes sapuvid Boshio vena Ajdousko tož. ed. ž sheno Dalida imenuvano ǀ Sampſon je bil sazhel prevezh po goſtem v' tu Aidousku tož. ed. s meſtu Gaza hodit ǀ venim Ajdouskim mest. ed. m Tempelni ǀ je bil saveso sturil s'enim Ajdouskom or. ed. m Krajlom ǀ Ajdouski im. mn. m Bogouvy kateri ſi ſo bily sbrali sa nijh snaminie tu dreuje ǀ Kadar ſo letu Ajdouſki im. mn. m Mashniki shlishali ǀ cilu tij Aidouski im. mn. m Vuzheniki ſo diali ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski im. mn. m Philoſophi ſo ſpoſnali ǀ ga shelzhejo ti ajdoushi im. mn. m Rabelni ǀ Iest nemiſlem vam s'kusi vuk teh Ajdouskih rod. mn. Piſsariu iskaſat ǀ sakaj preveliku je shelel tem Ajdouskam daj. mn. shenam dopaſti ǀ G. Bug je bil oſtru Samaritanarie shtrajfal, dokler ony ſò Gospud Boga molili, inu tudi Ajdouskem daj. mn. Bogovam shlushili ǀ ali jeſt Ajdouſke tož. mn. m vuke na ſtrani puſtim ǀ Gdu je bil reſvetil une trij Ajdouske tož. mn. m krajle → ajd
Akteon m osebno lastno ime Aktajon: Phiſheio Poeti de Actæon im. ed. firbizhnu je hodu shpegat ſa to Bogino Djano ǀ Kadar Actæon im. ed. je vidil de v'to shivinsko podobo ſe je ſramuval v'mej ludij priti (I/2, 17) Aktájon, gr. Ἀκταίων, Aristajev sin, ki je opazoval Artemido (gr. Artemidi ustreza lat. Diana), ko se je kopala. Boginja ga je zato spremenila v jelena, ki so ga raztrgali njegovi lastni psi.
Alcion m osebno lastno ime Alkion: Krajl Antigonus, kadar je bil saſtopil, de njega Syn Alcion im. ed. je umerl (IV, 412) → Antigonus
almožna -e ž miloščina, milodar: taku almoshna im. ed. ugaſne greh ǀ kadar ti bi taku bila govorila, almoshne rod. ed. ſadoſti bi bila udobila ǀ de glih edn veliku almoſsne rod. ed. da vbogijm ǀ kirkuli na gaſsi eniga petlerja najdesh mu almoshno tož. ed. dash ǀ radi tem uboſym almosno tož. ed. podelite ǀ sapovej tem vboſem obilne almoshne tož. mn. dati ǀ almoſhne tož. mn. daſh tem vbogim ← srvnem. almuosen, nem. Almosen ‛miloščina, milodar’
Alojzija ž osebno lastno ime Alojzija: Thomash Morus, kadar njega Goſpa Aloysia im. ed. mu je bila piſſala, de nijh grad, inu vſe kar je bilu v'gradi je pogorelu (II, 179) Alójzija, agl. Alice, roj. Middleton, druga žena sv. Tomaža Moora
altar -ja m oltar: Nej super G. Bogu en lep Altar im. ed. is resaniga kamina ǀ Angel Boshij Dagona s' Altarja rod. ed. dol vershe ǀ Dalezh od mojga Altaria rod. ed. ǀ je ta vogu is altarja rod. ed. vſel ǀ tedaj hozhem is altaria rod. ed. mojga ſerza dolli uorezhi malika Dagona ǀ s'Altaria rod. ed. ie bila Dagona vergla ǀ Henricus tudi en dan je shal k'Altariu daj. ed. S. Masho pejti ǀ S. Paulus je bil v'tu Meſtu Athenes prishal, inu en Altar tož. ed. nashal ǀ ſijn Boshij vſak dan s'Nebeſ pride na altar tož. ed. kadar S. Maſha ſe bere ǀ pod tem shegnanim ublatu na Altariu mest. ed. ǀ per Altarju mest. ed. ga najde ǀ bi imeli gorejti na altarju mest. ed. nashiga ſerza ǀ ſtoii na Altoriu mest. ed. ǀ kolena pred Altariam or. ed. perpognit ǀ pred Altarjom or. ed. ſo klezhali ǀ puſti ondi tvoi dar pred Altariem or. ed. ǀ Ta S. Ozhak je dua Altaria tož. dv. G. Bogu h'zhaſti ſiſydal ǀ ſe troshtash, de Cerku, Altary im. mn., Sacramenti, Odpustiki, Mashniki, inu Duhouni taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu ǀ kaj pomenio tij nagy, inu obrupani Altarij im. mn. ǀ kulikain takushnih Altariu rod. mn. bi naſhal ǀ ſo bily sazheli ty Camenitvi Maliki ſe treſti, inu is Altariou rod. mn. doli padat ǀ vſy Maliki po cellem meſti ſò bily s' Alteriou rod. mn. padli ǀ kakor ſo bily sazheli Altarje tož. mn. dellat h' zhaſtu S. Sebaſtiana, prezej kuga nehà ǀ Altarie tož. mn. lepe je dellal, ali malukadaj je pred taiſtimi molil ǀ satorai sapovej Altarè tož. mn. sijdat, shgane offre perpraulat ǀ je percej Alterje tož. mn. puſtil poſtavit ǀ lepshi ym dishi duh od prate v' kuhini, kakor shegnanu kadillu per Altaryh mest. mn. ǀ kateri na vſijh S: Altariah mest. mn., nam je perpravil ta s: kruh ← lat. altāre ‛oltar’; → oltar
Amerika -e ž zemljepisno lastno ime Amerika: leta koſſ je Aſia, leta drugi je Affrica, leta tryeti je America im. ed., inu ta zheterti je Europa. Aſia, Affrica, America im. ed. ſo Ajdouske, inu Turske vere, lety ſe vſy fardamaio (V, 496) ǀ Sim ſe bil ſauſel, kadar ſim bral, de v' Ameriki mest. ed. shene okuli urata, inu rok na mejſti koraud, inu slateh keten kazhe savite noſſio (II, 32) Celina Amêrika je pri Janezu Svetokriškem imenovana tudi → Indije in → Novi svet.
Amnon -a m osebno lastno ime Amnon: Amnon im. ed. ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri Thamar divishtvu vſel ǀ ta salubleni Mladenizh … je bil sbolel … kakor en drugi Amnon im. ed. ſa volo lubesni ǀ s'beſſedami Davidave Hzhere Thamar, katera je djala Amanu daj. ed., kadar poſili je hotel nezhiſtoſt shnio doperneſti ǀ Abſolon povabi Amona tož. ed., de bi shal vun s'mejſta ſe reſluftat Amnón, Davidov sin (SP 2 Sam 3,2)
Amonitar -ja m prebivalsko lastno ime Amonec: Ammonitery im. mn. ſo bily eno veliko vojsko vukupaj ſpravili (I/2, 209) ǀ kadar ſe ſò imeli vojskovati zhes Moabiterje, inu Ammoniterje tož. mn. (IV, 167) ǀ preſtrashi nyh Saurashnike Ammoniterje tož. mn. (IV, 178) Amónci, gr. Ἀμμανὶτες, prebivalci kraljestva Amon vzhodno od Jordana z glavnim mestom Rabat, danes Aman, sovražniki Izraelcev (SP 2 Sam 23,37)
ampak vez. ampak: drugiga nej dellal, ampak muhe je lovil, inu vbial ǀ ta ſvejt nej drusiga, ampak ena strashna keha ǀ NiKdar na shpegaj inu negledaj na grehe teh drugih, ampaK ſam tvoio vejſt, inu ſerze premiſli ǀ Satorai od mene lona netroſhtaite ſe, àmpak od hudizha, katerimu ſte prasnuvali ǀ Kadar sazhneo vlezhi to Kry nihdar ſe nemorio naſitit, ampàk taku dolgu vlezheio dokler pozhio ǀ yh nej mogal vezh preneſti, ampact yh je hotel konzhati ǀ skarbi nej iemel ompak kej ſe najde dobru vinu ǀ Taku tudi Angelom je bilu premankalu beſsedij, ampaKſamù ſo djali
Anaksagoras m osebno lastno ime Anaksagora: Anaxagoras im. ed. Philoſophus je djal (III, 332) ǀ Anaxagoras im. ed., kadar je bil saſtopil (IV, 412) Anakságora, gr. Ἀναξαγόρας (500–428), atenski filozof, matematik in astronom, učitelj Perikleja, Evripida in morda Sokrata; → Anasagoras
angelski2 -a prid. angleški: inu ſamkaj ſe rajma tu kar pishe Rupertus olkot, de v Angelshi mest. ed. ž desheli, tulikain kobilz je bilu pershlu enkrat kadar vſhe shitu je bilu ſdrelu (II, 41) V zapisu Angelshi je verjetno pogosta zamenjava črke k s h, prim. tako tudi S. Thomash Angelshi Dohtar (I/1, 42), namesto Angelski; → angelendarski, → engelendarski. Možno bi bilo tudi domnevanje tiskarske napake namesto Angles(h)ki in branje angleški.
Anhizes m osebno lastno ime Anhiz: AEneas kadar je vidil, de tu meſtu Troja je zhes, inu zhes gorelu, ſpomni de niegou lubi ſtari Ozha Anchiſes im. ed. ſe v' tem gorezhem meſti najde (V, 636) Anhíz, gr. Ἀγχίσης, Enejev oče
Antigonus m osebno lastno ime Antigon: Krajl Antigonus im. ed., kadar je bil saſtopil, de njega Syn Alcion je umerl (IV, 412) Ni jasno, kateri makedonski kralj je mišljen, saj niti Antígon I. (306–301 pr. Kr.) niti Antígon II. (276–239 pr. Kr.) ni imel sina z imenom Alkion.
Apostata -a m osebno lastno ime Apostat: ſte bily oblubili, ali nej ſte dershali, temuzh, kakor endrugi Iulianus Apostata im. ed., ſte ſe ſramuvali kershanski shivèti, ter ſte ſe hualili, inu shtimali, kadar ſte moje sapuvidj prelomili ǀ Enkrat sapovej Nebeſsom Iuliana Apostata tož. ed. vubiti, prezej eno ſtrelo doli. vershe, kar Iulianus mertou doli pade ǀ Gdu je bil prebodil tiga hudobniga Iuliana Apoſtata tož. ed. Júlij Flávij Klávdij Juliján Apóstat, lat. Iulius Flavius Claudius Iuliānus Apostata, rimski cesar (361–363)
Arahites m prebivalsko lastno ime Arkejec: Kadar Chuſai Arachites im. ed. je bil Abſolona posdravil Salue rex, ſalue rex (II, 527) Arkêjci, lat. V Arachitae, starozavezno ljudstvo (SP Joz 16,2)
arcnija -e ž zdravilo: milost Boshja je ena arznia im. ed., katera oſdravi vſe grehe ǀ v'taisti skrini ſe najde ena arznja im. ed. sa vſe bolesni ǀ Kadar eniga Kazha pyzhi nej bulshi arznie rod. ed., Kakor taisto Kazho prezej seſgati, inu nje pepel na rano poſtaviti ǀ na meſti arznje rod. ed. ſtrup nuzamo ǀ kakor je bil to arznio tož. ed. vſhil, prezei je bil osdravil ǀ sapishe eno arzhnio tož. ed., katera ima ſpelati is shivota tiga bolniga te hude mokrute ǀ de bi dusho osdravil s'arznio or. ed. te s: pokure ǀ Leta taushentkrat vezh vam bo nuzala, kakor tryak, kakor Angelica … inu vſe arznie im. mn. tiga ſvejtà ǀ Arzaty veliku ſort arzny rod. mn. ſo naſhli sa sdravje tiga teleſsa ǀ veliKu arznij rod. mn. je bil skuſil, ali vse sastojn ǀ popyò te nar grenkejshi, inu gnusnishij arznie tož. mn. ǀ ti tuoje vſe upajne v'Arzate. v arznije tož. mn. postavish ǀ Kar nar vezh ſo snali, inu premogli s'arzniamij or. mn., inu flajshtrij njemu pomagat ǀ kader en greshni zhlovek s'vſemy boshimij arzniami or. mn. neosdravi ← srvnem. arzenīe ‛zdravilstvo, zdravilo’, nem. Arzenei; prim. pri Megiserju arznia ‛medicamentum, medicina’; → recnija.
arijanar -ja m arijanec: Je bil en Arrianar im. ed. mozhnu pres vſiga urshoha udaril tiga zhaſtitiga shkoffa Fulgentia (V, 408) ǀ ſo bily veliku denarju oblubili Arrianary im. mn., de bi pred Conſtantinam Ceſsariam sprizhovala, de S. Athanaſius je tajſto poſilil eno nuzh, kadar ſamà ſta v' hishi bila (II, 402) Privrženec aleksandrijskega duhovnika Arija; → Arius, → arianus
Aristides -da m osebno lastno ime Aristid: Kadar Ariſtides im. ed. letu shlishi ǀ Kunshten je bil peld ene bolné Pershone, kateri peld je bil ſmalal Ariſtides im. ed. ǀ poshlushajte kaj Plutarcus pishe od Ariſtida rod. ed. Philoſopha ǀ nej poſnal Ariſtida tož. ed. (III, 179) ǀ de bi s' deshele bandishali Ariſtida tož. ed. Philoſopha 1. Aristíd, gr. Ἀριστείδης, (pribl. 530–467 pr. Kr.), atenski državnik, poveljnik pri Maratonu 2. Aristíd iz Téb, gr. Ἀριστείδης (5.–4. stol. pr. Kr.), slavni slikar
Armenar -ja m prebivalsko lastno ime Armenec: Tacitus piſse, de nekadai je bila ta navada per Armenariah del. mn. m, de kadar dua Firshta ſta Saveso, inu myr ſturila, ſta roke ſi okaruavila, inu s' ſvojo laſtno kryvio ſta Saveso poterdila (V, 276) → Armenija
Aron -a m osebno lastno ime Aron: Aron im. ed. je menil de shene nihdar nebodo pervolile, inu nijh slatù dallè ǀ Dokler Aaron im. ed. ie bil ſtarishi, inu vzheneshi kako Moiſes ǀ ena ſuha vejza v'roki Arona rod. ed. Mashnika je zvetla ǀ grè ta nehvaleshni, inu terdouratni folk k'Aronu daj. ed. ǀ Ali ſakai ie Moyſeſa Aaronu daj. ed. naprei poſtavil ǀ je bil G. Bug Araonu daj. ed. dal, de kadar s' shibo je bil po vodi udaril, inu taiſto v' krij preobernil ǀ Mojſeſſa, inu Arona tož. ed., tedaj my ſpoſtuimo ǀ Satorai G. bug ie Moiſeſa vezh shtimal, kakor Aarona tož. ed. ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu … s'Aronam or. ed. Kadilu Áron, lat. V Aaron, Mojzesov starejši brat (SP 2 Mz 4,14, 1 Mkb 4,14)
Asizi zemljepisno lastno ime Assisi: Kadar pet taushent na enkrat yh je bilu v'tu Meſtu Aſsiſi im. ed. prishlu (I/2, 72) ǀ S. Clara je bila Hzhi eniga shlahtniga, inu bogatiga Gospuda v' lashki deſheli v' tem meſti Aſſiſi im. ed. (III, 415) Assisi, mesto v it. pokrajini Peruggia, rojstni kraj sv. Frančiška Asiškega in sv. Klare
Atila -a m osebno lastno ime Atila: Attila im. ed. krajl s'ſvojo vojsko ulezhe pod tu Meſtu Trojo (II, 186) ǀ odgovorj Attila: im. ed. … Jeſt ſim Ogerski Krajl, Boshja shtrajfinga (IV, 155) ǀ kadar je uprashal tiga neuſmileniga Krajla Attila tož. ed. (IV, 155) Átila, hunski kralj (433–453), imenovan Šiba božja; neustrezni prevod Ogerski Krajl se nanaša na srlat. citat Rex Hunnorum, napačno razumljen, kot da bi bilo napisano Rex Hungarorum.
Atlantes m osebno lastno ime Atlant: kadar hudizhu imajo shlushiti ſo mozhni, kakor de bi glavo imèli s'shelesa, parſi s'brona, noge s'kamènia, rame kakor Atlantes im. ed., roke kakor Herkules (I/1, 134) Atlánt, gr. Ἄτλας, bajeslovni velikan, ki na svojih plečih nosi cel svet.
Avrelianus -n(us)a m osebno lastno ime Avrelijan: Aurelianus im. ed. Ceſſar je bil ny Krajleuſtvu vſel ǀ Sabſtoin tedaj Aureliane cit. zv. ed. mislish ǀ Polè, Olybrius, kateri je bil Captan v' tem Meſti Antiochia ob zhaſſu Ceſſarja Aureliana rod. ed., v' tem lejti 278 ǀ V' tem lejti 170. ob zhaſſu Ceſſarja Aureliana rod. ed. ǀ ſam ga pele k' Aurelianu: daj. ed. Leta taku nagovory S. Vida ǀ ſe ſgodj tudi Aurelianuſu daj. ed. ǀ oſmiru jelenu vèni slati Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana tož. ed. ǀ V' vnim iſtim zhaſſu, kadar je krajloval na semli ta hudobni Diocletianus, en velik Saurashnik teh Karshenikou, je bil poslal v' Sicilio Aureliana tož. ed., de bi vſe karshenike polovil, inu pomuril Lúcij Domícij Avreliján, lat. Lucius Domitius Aurelianus, rimski cesar (270–275) nizkega rodu, rojen pri Sremu v Panoniji
Avrelius -a m osebno lastno ime Avrelij: Pishe Boronius, de tu lejtu 170, kadar Ceſſar Marcus Aurelius im. ed., inu Lucus Verus ſta na semli regirala (IV, 185) ǀ En drugi na mejſti Dekle je pometal hisho Aureliuſa rod. ed. → Antoninus 2.
bakla -e ž bakla: S. Duha pergliha eni gorezhi bakli daj. ed. ǀ ta luzh vgasne … kadar ſmò sanikarni de volje neperkladamo, de k'bakli daj. ed. kaj neperkladamo ǀ naſs je oskarbel s'to gorezho, inu Svetlo baklo or. ed. gnade S. Duha ǀ kakor Baklę im. mn. gorezhe ǀ s' gorezhmy baklamy or. mn. ← srvnem. vackel ← lat. facula ‛bakla’
Balbin -a m prebivalsko lastno ime Balbin (?): kar Balbini im. mn. pisheio od Israeliterjou, kadar ſe ſo v' AEgypti nashli (IV, 66)
bandera -e ž zastava, prapor: kadar ſe polsdigne, inu pokashe Bandiera im. ed. eniga Capitana ǀ Sfetloba je tudi imenovana Bandiera im. ed. Boshja ǀ Inu ſpodobnu ſe dà sfetlobi Titil te Bandiere rod. ed. Boshje ǀ ſo tekle potleto ſveto Bandiero tož. ed. ǀ Je bil sazhel bermat pod bandero or. ed. krajla Nebeſkiga ǀ slate bandjere tož. mn. ſo v'roKah dershali ǀ Angelziſo na ſvoyh bandjerah mest. mn. smalano imeli to pohleunost Marje Divize ← it. bandiera ‛zastava’
bara -e ž pare: kadar une vduve ſynu je bil oshivil nej druſiga rekal, ali ſturil ampak ſe je bare rod. ed. doteknil ǀ leta s' taistimi v'baro tož. ed. vdari, tu mertvu truplu vun pade ǀ Crucifix kateri je bil na bari mest. ed. ſname rokè is krisha ǀ kakor ſo mertvashke bare im. mn. → para
Barlaam -a m osebno lastno ime Barlaam: Barlaam im. ed. odgovorj (IV, 410) ǀ kadar ta mladi Joſephat je vidil S. Barlaama tož. ed. (IV, 410) Bárlaam, oseba iz srednjeveškega romana Barlaam in Jozafat, ki opisuje, kako je puščavnik Barlaam pridobil indijskega princa Jozafata za krščansko vero.
bati se bojim se nedov. bati se: tiga ſe bati nedol. imash, kateri tebe samore reuniga, inu nesrezhnjga de Vekoma sturiti ǀ gvishnu ſe imamo baty nedol. ǀ ſe boym 1. ed. de s'zhaſsom bodo na gauge prishli ǀ Iest ſe boijm 1. ed. v'moj hishi shpota ǀ ſe boim 1. ed. umreti ǀ ſe nezh neboijm +1. ed., semuzh Matere ǀ Hzhi je nedolshna, ſe neboym +1. ed., de bi pogujshane damu prishle ǀ Jeſt ſe noboim +1. ed. ſmerti ǀ kaj ſe morebiti boysh 2. ed. Davida ǀ ti hudobni greshnik, inu greshniza ſe tiga neboysh +2. ed. ǀ ti ſe Boga neboijsh +2. ed. ǀ ſe nebojish +2. ed. G: Boga ǀ ſe naboysh +2. ed. vezh de bi reslozhen bil ǀ Se boij 3. ed. eniga pſa de bi ga neuvjedel ǀ ta nepametna shivina, Katera ſe boy 3. ed. te shibe ǀ ſe neboij +3. ed. de bi mu vbeshal ǀ Hudizh ſe neboy +3. ed. mezhou, shtukou, inu vſyh vojszhakou celliga ſvejta ǀ ſe mozhnu boijva 1. dv. ǀ Se bojta 2. dv. eniga zhloveka, inu G: Boga ſe nebote bala del. dv. m ǀ my ſe neboymo +1. mn. teh shtrajfing Boshjh ǀ sakaj tedaj ſe boijte 2. mn. ǀ ſakaj ſe taku boyte 2. mn. ǀ Vy ſe boyete 2. mn., de bi kakorshen zhlovek vas nevidil ǀ ſe neboyte +2. mn. tiga naglauniga greha ǀ vener ſe noboyte +2. mn. fardamani biti ǀ veliku nijh ſe vezh boje 3. mn. eniga pſa, ene kazhe, eniga shkarpiana, kakor Boga Vſigamogozhniga ǀ ſe preſtrashio, inu bojè 3. mn. ǀ kateri njega ſe naboje 3. mn. ǀ Ne bojſe vel. 2. ed. de bi sgubil dobizhik ǀ nebojſe +vel. 2. ed. resnizo govorit ǀ neboyſe +vel. 2. ed. moj folK de bi jest na tebe mogal posabit ǀ nezviblaj, neboyſſe +vel. 2. ed. ǀ Neboyeſe +vel. 2. ed. Moj ſveſti shlushabnik Vid ǀ Nebui ſe +vel. 2. ed. ò reuni zhlovik ǀ nebujſe +vel. 2. ed. moj Jacob ǀ ne bujteſe vel. 2. mn. zhistu ſpovedat ǀ ona je k' njemu djala: Gospud neboyteſe +vel. 2. mn. letukaj obedn nas nemore vidit ǀ neboijteſe +vel. 2. mn. vij bogati, de bi vashe almoshne nebile polonane ǀ neboiteſe +vel. 2. mn. vy kateri takorshne shlahtne rezhy nimate ǀ Nebuijte ſe +vel. 2. mn., de bi jest na vaſs poſabil ǀ nebuite ſe +vel. 2. mn. vij Neveste Bug vam nesapovej ſe od vaſhih sheninu lozhit ǀ drugih nebujte ſe +vel. 2. mn. ǀ nebojtese +vel. 2. mn. de bi ſabſtoin bile vashe kratke molitvize ǀ li pojdite s'mano, inu nezh ſe nebijte +vel. 2. mn. N: N: ǀ ſe je bal del. ed. m de bi hisha na njega ſe nepoderla ǀ kadar bi jest v'taki vishi s'moijm blishnim andlal, bi ſe nebal +del. ed. m ni Rihtaria, ni obeniga nepriatela ǀ Jeſt ſim se vſelej lete shaloſtne poshte bala del. ed. ž ǀ G: Boga ſe nebote bala del. dv. m ǀ druge rizhij ſe ne bote bali del. mn. m ǀ inu de bi ſe njega nebali +del. mn. m, kokar eniga neſnaniga, inu ptuiga zhloveka ǀ Inu tiga shpota ſe ſo mozhnu tudi bale del. mn. ž vne shene ǀ Inu de bi lete se nebale +del. mn. ž h'G. Bogu supet ſe poverniti
Bazilikata -e ž zemljepisno lastno ime Bazilikata: ſo bili zhes morje ſe prepelali, inu v' deshelo Baſilicata im. ed. imenovano prishli ǀ kadar pak ſo supet v' Baſilicato tož. ed. ſe povernili (V, 261) Bazilikáta, it. Basilicata, pokrajina v južni Italiji
beatus cit. prid. blaženi: Beatus im. ed. m Alanus pak kodarkuli je hodil zheſzhena ſi Maria je molil (III, 431) ǀ Beatus im. ed. m Jordanus kadar v' Jeruſalem pò mory ſe pelal (IV, 402) ← lat. beauts ‛blažen’; → b.
Belizarius -a m osebno lastno ime Belizar: Beliſarius im. ed. je bil ta ner zhaſtishi zhlovek na ſvejtu: k' ſadnimu ſe je bil Ceſſarju samiril (IV, 225) ǀ Kadar ta reuni Beliſariosa rod. ed. ſtan ſim premishloval (IV, 226) Belizár (505–565), vojskovodja carigrajskega cesarja Justinijana I., ki je končal v ječi.
Benjamin -a m osebno lastno ime Benjamin: kaj ſe ie nekadaj godilu timu nedolshnimu Beniaminu daj. ed. ǀ kadar Joſeph je vidil ſvoiga lubiga brata Beniamina tož. ed. ǀ je poſtavil v'shakil tiga zartaniga Beniamina tož. ed. Bénjamin, najmlajši sin Jakoba in Rahele (SP 1 Mz 35,16 s.); → Benoni, → benjamin
besednik -a m 1. zagovornik pred sodnikom, odvetnik, besednik: greshinze pak s'milostovimi beſsedomij je podvuzhil, inu teh vezhkrat beſednik im. ed. ratal ǀ Na mejſti Beſednika rod. ed. je govuril En Angel ǀ Vekshi zhaſt, inu shlushbo ijſkashesh Beſedniku daj. ed., de bi praudo tebi vdubil, kakor pak ſvetnikom ǀ imeti eniga suestiga pomozhnika, inu beſsednika tož. ed. ǀ Beſedniki im. mn. ſo v'roki dershali Bukue: Rihterij palzo ǀ vezhi del Rihtarju, inu beſsedniku rod. mn. ǀ Beſsednikom daj. mn. ſim vſhe tudi dobru usta pomasal ǀ tuoje vupajne nej ſi v'G: Boga, temuzh v'Beſsednike tož. mn., v'Priatele, inu v'Rihtarje postavil 2. govornik: Gorgius Beſsednik im. ed., kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù
Betle(h)em -a m zemljepisno lastno ime Betlehem: Poijdimo tjakaj do Bethlema rod. ed. ǀ hozhemo ſe perblishat h'Betlhleemu daj. ed. ǀ kadar ty trye krajly ſo bily is dalnih deshil prishli v' Bethlehem tož. ed. Jeſuſa obyskati ǀ Taushenkrat ſo shegnali Rod od kateriga je jmel priti, Mater katera je jmela njega poroditi, Betlehem tož. ed. kir je jmel roijen biti ǀ ſo bily prishli v' Behetlem tož. ed. dorovati ǀ v'Betlehemi mest. ed. je rojen veni preproſti ſhtalici ǀ vſe otrozhizhe v'Betleemi mest. ed. pomorit Bêtlehem, lat. V Bethlehem, Βηϑλεέμ, hebr. Bet Lehem, mesto v Palestini, kjer je bil rojen Jezus Kristus (SP Rut 1,1, Mt 2,1).
Betular -ja m prebivalsko lastno ime Betulijec: Taku de nje ſoſedje ſo jo tulikajn shtimali kakor Bettulerij im. mn. Iuditho ǀ kakor Bethulery im. mn. od Judithe ǀ Iokali ſe ſo Betulery im. mn. ǀ Srezhen, inu veſſeli dan je bil Betulerjom daj. mn., kadar ta ſerzhna Judith je bila Olophernuſu glavo odſekala → Betulija
Betulija -e ž zemljepisno lastno ime Betulija: kader tu meſtu Bethulia im. ed. v'veliki neuarnoſti ſe je neshlu (II, 147) ǀ Iudith kadar je bila Holofernuſu glavo odſekala, inu ſvoie Mestu Bethulio tož. ed. rèshila (I/1, 180) ǀ Judith … Holophernusu je bila glovo odſekala, inu ſvoje meſtu Betulio tož. ed. pred pogubleinam obvarvala (V, 178) Betúlija, izraelsko mesto v ravnini blizu Dotana (SP Jdt 6,10)
bežati -im nedov. bežati: ſe prestrashjo, inu bejshati nedol. sazhnejo ǀ je mogal bejshat nedol. gologlau ǀ nikar ga neperſilite s'Cerkvi beishat nedol. ǀ v'AEgijpt je imela beshati nedol. ǀ s'hishe beshat nedol. ſe pofliſsajo ǀ is nashe lepe, shlahtne Europe v' Turzhio beishish 2. ed. ǀ sakaj beshish 2. ed. od mene ǀ fliſsik bijshish 2. ed., inu s'kushnauam tiga Satana ſe ſuper postovish ǀ sakaj pred kazho bijsish 2. ed. ǀ ona bejshi 3. ed. od nyh ǀ od G: Buga ſe lozhi, inu beshij 3. ed. ǀ ta divia vſtekla ſverina ſe preſtrashi, ter bishi 3. ed. v' ſvoje jame ſe skriti ǀ byshy 3. ed. prozh, ſe skrje ǀ kadar byshij 3. ed. v' Egypt ǀ inu bijshij 3. ed. prozh ǀ is rok meni beshi 3. ed. ǀ bejshi vel. 2. ed. tedaj is ſvejtà, dokler tebe, inu tigà kateri tebe lubio tulikajn ludje ſaurashio ǀ Vſtani gori, inu vsami tu Detetce, inu njegovo Mater, inu béshi vel. 2. ed. v'Egyptausko Deshelo ǀ Arſeni beyshi vel. 2. ed. od takorshnih, nikar yh neposhlushai, inu nebugai ǀ beſchij vel. 2. ed. od hudiga tovarshtva ǀ tedaj tudi my videozh, de kuga ſe perblishuje byshimo vel. 1. mn. od tiga smersliga greha v' to garko deshelo lubesni ǀ kam bosh bejshal del. ed. m pred Bugam ǀ Iacob je bejshal del. ed. m tu hudu tovarstvu tiga hudobniga brata Esaua ǀ vſa sverina is gosdou je v'druge deshele bejshala del. ed. ž ǀ Katera je beshala del. ed. ž pred Ceſarjem Diocletianam ǀ vſy ſte s' meſt beyshali del. mn. m v' puszhave ǀ ſo bijshali del. mn. m ti ſaurashniki ǀ Vſy ſo bishali del. mn. m ǀ inu cilu kazhe ſò is deshele bejshale del. mn. ž
bituricenski -a prid. biturijski: Enkrat kadar je S. Anton na ſrejd Pollà Bituricenskiga rod. ed. s pridigual, ta hudi je bil ſturil germejti, bliskat, inu en velik desh (III, 306) → Biturika
Bizonius m osebno lastno ime Bzovij (?): Carolus Bizonius im. ed. pak kadar viſſokuſt teh shlahtnih Turnu je premiſlil (IV, 109) Morda je mišljen → Bzovius.
blago -a s tržno blago, premoženje: eno nouo streho ſi pustiti s'sydat, de bi blagu im. ed. poslu neshlu ǀ polovizo mojga blaga rod. ed. bodem volnu sa vaſs dal ǀ ima vezh dolgà, kakor blagà rod. ed. ǀ de ſi lih bi vam vſega blage rod. ed. nebily odnesli ǀ dobru blagu tož. ed. ſim naprudei perneſel ǀ ta bore ozha, kateri vſe blagu tož. ed. je bil zheſs Synu dal ǀ kateri nepoſtavio nyh vpaine v' blagú tož. ed., inu v' danarie ǀ v'lushtah tiga meſsa ſe vmadeſha, v'blagi mest. ed. ſe sgubij ǀ kateri s'ſvojm blagam or. ed. paku, nikar Nebu ſi kupio ǀ s'mojm blagom or. ed. bi lebali, inu trunfali ǀ kadar pak bi vſmilen bil s'blagom or. ed. Nebu bi ſi kupil ǀ Bug njega hiſho s'blagam or. ed. napolni
blizu prisl. blizu: najde jagnata bliſu ſvoje jame ǀ ſte cilu blisù Nebeſkiga Krajleſtva ǀ blisu tiga meſta Bomberg primer.> ter pravi ta kateri bode blishej ſerza Ozheta vſtrelu, leta bò krajlevuſtvu imel ǀ ali kadar bi blishei gledal presež.> sazhnejo K'njemu tezh, inu sledni je hotu nar blishej njega biti → blizi
bližnji -a prid. bližnji: pravi … Aratus, de je blishna im. ed. ž shlahta boshja. ǀ Inu cilu ſo taku greshni, de blishne rod. ed. ž shlahte ſe neshonajo ǀ lubesan ſe najde mej ozhetam inu ſynam, mej blishno or. ed. ž shlato ǀ terga s'ſvojmi vſtmi blishne tož. mn. m, inu dalne primer.> pò nedolshnim veliku morite terpeti od vaſhyh teh blishnishih rod. mn. presež.> Inu ſledni ſe je pofliſsal ta nar blishnishi im. ed. m per Marij biti ǀ videozh de moj ty ner blishnishi im. mn. m, inu lubishi ſò mene sapuſtili bližnji m bližnji: vidite de vaſs blishni im. ed. je v'jamo tiga bushtva padil ǀ nej sadosti de blagu tvojga blishniga rod. ed. neukradesh ǀ Satorai dokler Bug nam sapovej to lubesan pruti naſhimu blishnimu daj. ed. imeti ǀ tvojga kojna, tvojga pſsa ble lubish, kakor tvojga bliſhniga tož. ed. ǀ kadar bi jest v'taki vishi s'moijm blishnim or. ed. andlal ǀ varshejo Kamen sa suojm blishnom or. ed. ǀ de bi vſi bratje ſe taku ſaurashili, vſi blishni im. mn. taku ſe pregajnali ǀ sa isvelizhejne ſvoyh blishnih rod. mn. ǀ milost h'potrebnim, lubesan h'suojm blishnim daj. mn., odpushajne saurashnikom ǀ Kulikajnkrat ste vashe blishne tož. mn. v'shkodo perpravili ǀ Kadar sdrashbe v'mej blishnimy or. mn. dellash ǀ s' blishnimi or. mn. ſe kregat
bode vez. naj bo: Bode vni, alj vna Kadar ſe vuprizhe najdesh te huali, vſe tebi pravu da, Kakor prozh odijdesh te farshmaguje, inu vse tu nar hushi od tebe rezhe ǀ Bode vni mladenizh, ali Dekliza, kateri ſo brumni, inu nedolshni, kakor dua Angelza, pohleuni, bogabojezhi, svojm ſtarishom pokorni, te shkushnave tega paklenskiga leva ſerzhnu premagaio … Ali oh shalost prevelika! dokler pak s'zhaſsom taisti kakor ſampſon ſe puste sapelat od te golufne Dalide tiga meſsa, inu ſvejta → bo
bodeč -a prid. bodeč, oster: jeſt ſim kakor en bodezh im. ed. m jesh ǀ kakor en bodezhi im. ed. m dol. tern ǀ ena bodezha im. ed. ž puszhava ǀ Ali takorshnu ſerze je kamenitvu, inu bodezhe im. ed. s ǀ Ti ſi ta shlahtna gartrosha pres bodezhiga rod. ed. s ternja tiga greha ǀ Kadar je premishloval Krajl David, koku mozhnu rani zhloveka ieſik takorshneh opraulauzou, je taiſtiga perglihal enimu bodezhimu daj. ed. m mezhu ǀ ven bodezh tož. ed. m garm belih gartrosh je bila padla ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish … S. Gulihelmus ſvoj bodezhi tož. ed. m dol. shelesni guant ǀ Guilhelmus, kateri eno sheleſno bodezho tož. ed. ž ſrajzho na nagim shivotu noſſi ǀ bo padla v' tu bodezhe tož. ed. s ternje ǀ kateri venim bodezhim mest. ed. m grastu ſydi ǀ Vidim tankaj Benedicta de nah po tem bodezhijm mest. ed. s ternu ſe vala ǀ tepſti, inu s'bodezho or. ed. ž gajshlo njegovu S. Tellu gajshlat ǀ dershi eno gartrosho s bodezhem or. ed. s terniom obdano ǀ te bodezhe im. mn. ž shibe ſe ſo taiſtom lepu deshezhe roshize sdele ǀ kateri od ſnotrei je bil poln bodezhih rod. mn. shpiz ǀ S. Sebaſtian de je poln bodezhyh rod. mn. ſtrel ǀ shidane guante ſo savergli ostre inu bodezhe tož. mn. m ſo oblekli ǀ de bi ſe imela naga po bodezhah mest. mn. ternah valati ǀ dua Rabelna perſtopita s' bodezhimi or. mn. shibami neusmilenu ga sazhnejo tepſti ǀ s' bodezhimy or. mn. shibami presež.> s' tiga ner bodezhiga rod. ed. s morskiga ternja eno veliko krono ſo ſturili
bogoneroden -dna prid. brezbožen: Ah! gdu bo taku boganaroden im. ed. m de vſelej ne bo G: Boga sahualil, kadar eno gnado od njega preime ǀ vni Mosh je en loter, en greshnik boga narodni im. ed. m dol. ǀ kakor je shelil, inu proſsil ta boganarodni im. ed. m dol. Balaam ǀ Ie taisti boganerodni im. ed. m dol. Antiochus ǀ ta bogaboyezhi Ezechias, inu ta bognarodni im. ed. m dol. Manaſses ǀ boganerodna im. ed. ž shena s'velikim serdom odgovorji ǀ sa volo grehou tiga hudobniga Kraila Ahaba, inu te greshne krajlize Jazabel, inu nyh bogunerodniga rod. ed. folka ǀ nas bom perglihal timu boganarodnimu daj. ed. m Iſmaelu ǀ to naſho boganarodno tož. ed. ž Babilonio bo Konzhala ǀ ò boganarodni im. mn. m greshniki, inu greshinze ǀ Tem boganarodnem daj. mn. pak ǀ obogati s'ſvojo s: gnado te andohtlive dushe, te boganerodne tož. mn. ž pobye presež.> S. Iacob grè v'Ishpanio, kir ty nar buganarodnishi im. mn. m ludje ſo stonovali Prim. pri Kastelec-Vorencu Boganeroden ‛impius, irreligiosus, pregréſhen’, in pri Pleteršniku bogonerọ́den ‛gottlos’; tvorjeno iz sklopa Boga neroden.
boljši -i prid. primer. boljši: nej nezh bulshi im. ed. m kakor en merlizh ǀ kej bodete shlahtnishi spisho, jnu bulshi im. ed. s vinu nashli ǀ nihdar nebodete bulshiga rod. ed. m Mojstra neshli ǀ nej na ſvejtu bulshi rod. ed. ž arznie ǀ jest vam nevem bulshi rod. ed. ž erbshzhine sapuſtiti ǀ nezh bulshiga rod. ed. s nej, kakor srezha ǀ nihdar bulſhiga rod. ed. s, inu shiharniſhiga mesta ſe nenajde ǀ Leta urshoh je dober, ali she en bulshi tož. ed. m, inu lepshi samerkajte ǀ bushi tož. ed. m kup ſturite ǀ Bug ij nebode bulshi tož. ed. ž pamet dal ǀ nej ste nezh bulshi im. mn. m Kakor shiuina nepametna ǀ Nezh bulshi im. mn. m nej ſo bilij Babilonerij ǀ nej na ſvejtu bulshih rod. mn. ludy ǀ de nikuli bulshih rod. mn., inu bogatishih lejt nebote imeli ǀ te bulshi tož. mn. ž ſpishe v'almaro skrijeta presež.> Shitu, inu uinu kupio, kadar je ner bulshi im. ed. m kup ǀ Ta ner bulshi im. ed. ž kupzhia ǀ katera je ta ner bulshi im. ed. ž taiſta je uredna povikshena biti ǀ Tu kar od ſvoje nature je tu nerbulshi im. ed. s ǀ en ſod tiga ner bulshiga rod. ed. s vina ǀ kadar nar bulshi rod. ed. ž vole je bila ǀ blagu vkupaj ſpràulate sa vaſhe otroke, inu na tu nar bulshi tož. ed. s posabite ǀ ony vſelej merkajo tu nar bulshi tož. ed. s, inu shlahtnishi vkrasti ǀ My ſe hozhemo ſtem ner bulshem or. ed. s vinom napolniti ǀ is katere deshele ſo ner bulshi im. mn. m telleta koshlizi, jerebize, is katere vode ſo ner bulshi im. mn. ž ribe ǀ Ti greshnik, ti greshniza ſi vſelei pokoren hudizhom, kir tajſtoh volo dopernashash, kakor tvoih nerbulshih rod. mn. priatelou
bolzam -a m balzam: Perglihaio Mario Divizo … Enimu lepù dushezhmu bolsamu daj. ed. (III, 330 s.) ǀ Kadar je M. D. perglihal Bolſomu daj. ed., inu slatki skory (IV, 298) ǀ slata poſoda je vun Slila ta shlahtni, lèpu dushezhi bolſom tož. ed. (II, 92) ← srvnem. balsame ← lat. balsamum ← gr. βάλσαμον ← hebr. bāšām; → pižem, → polzam
brej -a prid. brej: Serna kadar shlishi mozhnu sargarmeiti ſe taku prestrashi de zhe je breia im. ed. ž ſvoj porod povershe (V, 5) ǀ ena breia im. ed. ž ouzhiza noſſi belu, ali zhernu jagnizhe (V, 604)
Brutus -a m osebno lastno ime Brut: kadar Antoninus, inu Brutus im. ed. Rimska Firshta na semli ſta ſe vojskovala (III, 91) ǀ Brutus im. ed., kadar je bil Antoniusa is Rimske deshele pregnal (IV, 175) ǀ On te ſerzhne Vojshake Brutuſa rod. ed., inu Caſſiusa je bil premagal (V, 109) Décim Júnij Brút, lat. Decimus Junius Brutus (pribl. 84–43 pr. Kr.), Cezarjev vojaški poveljnik in eden zarotnikov proti njemu
Campi Elysii cit. m mn. zemljepisno lastno ime Elizijske poljane: Poeti kateri ſo bili lete vere, de kadar zhlovek umerie, taku gre ad Campos Elyſios tož. mn. veno lepo deshelo (V, 616) Elízijske poljáne, lat. Campi Elysii po gr. Ἠλύσσσιος πεδίον ‛Elizijske poljane’, tj. ‛raj, podzemno bivališče mrtvih’
car -a m sultan, turški cesar: s'mladiga bi bil shlushil Turshkimu Zaru daj. ed. (I/2, 206) ǀ kadar ta Basha je bil nasai h' ſvojmu Zaru daj. ed. pershal (V, 166) ← hrv., srb. cȁr ← rus. cárь < slovan. *cьsar'ь̏; → cesar
cegel -gla m opeka: zegli im. mn. ſo is ſtrehe leteli ǀ try zegle tož. mn. pod glavo mu deneio ǀ Spomnite na Iſraeliterje kaku oſmojeni ſo hodili, inu ſe potili, kadar ſo mogli zeigle tož. mn. shgati v' AEgypti ǀ vzherai my nej ſmo druſiga v'rokah imeli ſemuzh blatu, inu ſlamo, is katerimi ſmò mogli zegelle tož. mn. dellat ǀ ali ena teshka tozha inu cegle tož. mn., inu ukna pobiti ← srvnem. ziegel ← lat. tēgula ‛strešna opeka’
Ceres ž osebno lastno ime Ceres: ſo tej Bogini Ceres im. ed. s'shita en kranzel ſturili (I/1, 172) ǀ Piſheio Poeti de Kadar ta Bogina Ceres im. ed. je vidila de nje hzhi nej hotela dobriga ſturiti (I/2, 40) Cêres, lat. Cerēs, boginja poljedeljstva in zakona
ceringa -e ž hrana, ki jo dobijo delavci: de bi ta ſpodobni lon, inu zeringo tož. ed. dalli ǀ kadar bi posly, inu delauzy ſvejſtu ſtregli, zeringo tož. ed., inu lon fliſsnu ſi sashlushili ǀ Slabo zeringo tož. ed. ſmo imeli, te ner huishi beſſede ſmò posherali ǀ posly ſe zhes zeringo tož. ed. toshio ← srvnem. zerunge ‛prehrana’; → cerati1
Cerkev -kvi/-kve ž stvarno lastno ime Cerkev, tj. ena od krščanskih skupnosti vernikov, v večini primerov Katoliška cerkev: S. Katolish Karshanska Zerku im. ed. nam letu sapovei vervat ǀ kadar ſe je bila zheſs leto vſdignila ta Grex Zerku im. ed. ǀ S: Chatolish Cerku im. ed. nam sapovej ǀ S. katol: Cerqu im. ed. per S. Mashi naſs opomina ǀ Sveta karshanska Zirku im. ed. ſe je bila sazhela ugmerat ǀ sapovei S. Zirku im. ed. nasha Mati tudi te ſvete Velike Nozhne Prasnike prasnovati ǀ s. Chat: Kersh: Cirqu im. ed. sapovej ǀ vuk Dohtariou Svete Katolish karshanske Zerkui rod. ed. ǀ ſe obernem h'temu duhounimu vuzheniku Svete katolishke karshanske zerkui rod. ed. ǀ od S. Katholish Cerkvi rod. ed. je bil odstopil ǀ ner mozhneshi Riſsi Svete Katholish Karshanske Zerkue rod. ed. ſe ſo potili ǀ Cardinal Svete Karshanske Zerkue rod. ed. ǀ je panan od Svete Katolish Zerkue rod. ed. ǀ ſreid Pungrada s: karshanske Cerkve rod. ed. ǀ naſhe dushe, katere ſo glidi Svete matere katolish Zerque rod. ed. ǀ v'krilu S. Matere karshanske Cirkve rod. ed. ǀ Paradish je bil en ſpomin s: Chat: karsh: Cirqve rod. ed. ǀ ſe ſmilio Matteri Katolish Zerkui daj. ed. ǀ Vy nejſte pokorni Bogu uoshimu Nebeskimu Ozhetu, inu vashi Materi Sveti Katholish Karshanski Zerkvi daj. ed. ǀ je vezh shKode S. Catolish CerKvi daj. ed. ſturil, KaKor vſy ty drugi Neoverni ǀ s: Chatolish Cerqui daj. ed. naprej pride ǀ v' ſvoim ſerzi je sposnal to Katholish Karshansko Zerku tož. ed. ǀ ſam G. Bug Mashnike poſtaulene zhes Zerku tož. ed. te deshele Asiæ je imenoval Angele ǀ Chriſtus je skarbel, inu oskarbel ſvojo Naveſto Cerku tož. ed. ǀ ti ſi Petrus inu na leto skalo hozhem jeſt sydati mojo Cerkou tož. ed. → cerkev
cesarica -e ž cesarica: Ceſſariza im. ed. je tajla ǀ njegova Ceſariza im. ed. je bila umerla ǀ Ceſsariza im. ed. je bila sardita ǀ ony ſo bili peld Ceſſarize rod. ed. Flacile is ſtebra doli vergli ǀ s' slatimi shidami je bila podoba Ceſsarize rod. ed. Livie shtikana ǀ njemu dà enu ſapezhatenu piſſmu, de taiſtu imà Ceſſarizi daj. ed. neſti ǀ sapovej Ceſſarizo tož. ed. saprejti, inu S. Juria veno gorezho apnenizo urezhi ǀ Kadar ſo vidili rojeno leto Ceſarizo tož. ed. ǀ premislite Livio Ceſsarizo tož. ed. ǀ s'suojo Ceſarizo or. ed. Cunigundo do smerti divishtvu ohrani ǀ Ceſſarize im. mn. ſo gmain, inu niskiga ſtanu moshje vſeli ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Ceſsarize im. mn. s. Eleno ǀ tulikajn Ceſſariz rod. mn., krajliz, Firshten, inu Shlahtnih Diviz ǀ V'mej Ceſsarizamy or. mn. Cunegundis → cesar
cesarjev -a prid. cesarjev: Inu cilu Ceſſariza, inu Porphyrius Ceſſarjau im. ed. m General na beſſede S. Catharine ſo v' Criſtuſa verovali ǀ Dajte Ceſarju, kar je Ceſsarjaviga rod. ed. s ǀ on je dal en koſſ kruha Ceſſarjevimu daj. ed. m shlushabniku ǀ is resaniga kamina, na leta ſò bily Peld Ceſſariau tož. ed. m poſtavili ǀ Ceſsarjau tož. ed. m peld s' ſtebra ſo bily okuli vergli ǀ je bila v' Ceſſarju tož. ed. m Duor perpelana ǀ kadar bi jest bil taku ſe fliſsal volo Boshio dopolniti, kakor Ceſariovo tož. ed. ž ǀ ſapovei de vſy imaio v'Ceſſariavo tož. ed. ž Kambro pojti → cesar
cesta -e ž cesta, pot: Leta je ta prava zeſta im. ed. po katiri terbei hodit ǀ nijh ſerza ſo raunu kakor ena velika gmajn zhèſta im. ed., po Kateri te negnuſne shivali hudih miſly, inu greshnih shejl hodio ǀ moshno is zeſte rod. ed. saulezhe veno mejo ǀ je en slepez ſedil polek ceſte rod. ed. ǀ S. Lukesh pishe: De je ſedil polek ceſtè rod. ed., inu je v' Bugajme proſſil ǀ Plinius vener pishe de ſe boj Lev na gmain zeſto tož. ed. priti ǀ na fraj ceſto tož. ed. ſede, kir nje Taſt je imel pojti ǀ na zeſti mest. ed. pustili leshati ǀ naide eniga petleria na zejſti mest. ed. leshat ǀ kadar ima raishat po tej gmain zeiſti mest. ed. te ſmerti ǀ veni shtalizi katera na fraj zheſti mest. ed. ie ſtala ǀ uſe zèſte im. mn., poty, inu gaſſe ludy ſo polne ǀ sadoſti nam morio sprizhat zeiſte im. mn. polne petleriou ǀ zeiſte im. mn. ſo shiher bres Rasbojnikou ǀ s'mladiga je bil sazhel kraſti, potle je bil sazhel po zestah mest. mn. rasbivat, inu rupat ǀ ludje po ceſtah mest. mn. martui ſo oculi padali ǀ nejſta hodila po mejſti, ali pak po zestoh mest. mn.
Ciambres m osebno lastno ime Ie rèſs de bi lahka ſapuvid bila, Kadar bi en ozha veliku sijnvu imel, Kakor ſe bere od Krajla Artaxerxa, Kateri ijh je imel stu, inu ſedemnajst, Krajl Priamus ijh je imel stu, inu dvajſeti, Ziambres im. ed. Krajl trijstu, inu pet, inu dvajſeti (I/2, 119)
cvergeljc -a m škrat, palček: Philoſtratus pishe od Herculusa: De en dan kadar je ſpal Zvergilzi im. mn. ſo bily planili zhes njega ǀ nikar vshe kakor Zverglzy im. mn. zhes Herculusa (III, 100) ← nem. Zwerglein, manj. od Zwerg ‛škrat, palček’; v lat. citatu je na ustreznem mestu Pygmæi.
cvetje -a s cvetovi: Tern v'ſpumladi, kadar je bil poln zvejtia rod. ed., ſe je bil preuſel ter ſe je shpot dellal s'fige, katera nima zvejtia rod. ed. (II, 210)
cviliti -im nedov. cviliti: pſſ … sazhne okuli poſtele laiat, zvilit nedol., inu snamine dajat, de bi hotel is hishi poiti ǀ kadar ſvinie ſò lazhne zvilio 3. mn., inu proſſio jeiſti ǀ shkripajo, inu zuilio 3. mn. Kakor ta nepametna shivina
čakati -am nedov. čakati, pričakovati: neterbei zhakat nedol., inu odnashat, ta sadna minuta vasha ſe perblishuie ǀ je vidila … petlerje na almoshno zhakati nedol. ǀ od tvoje dobrute lon zhakam 1. ed. ǀ Kaj s'en trosht od mene zhakash 2. ed., dokler Bug je tebe ſapuſtil ǀ kateri nezhakash +2. ed. de bi tebe ta hudi motu ǀ Bug je vſmilen, inu de s'respetèmy rokamy te greshne dushe zhaka 3. ed. ǀ nezhaka +3. ed. kakor drugi krajly de bi my njega proſsili sa milost ǀ zhakamo 1. mn. na tu isvelizhansku upajne ǀ kadar kali myzhakamo +1. mn. na en velik Prasnik ǀ od kateriga lon zhakajo 3. mn. ǀ zhakaio 3. mn. pomozh is nemshke, inu polske deshele ǀ ali zhakaj vel. 2. ed. bo tebi tuoja hudobnoſt grenka prishla ǀ zhakai vel. 2. ed. lon od taiſtiga, katerimu h' shlushbi ſi doperneſil ǀ dobriga lona nezhakaj +vel. 2. ed. ǀ zhakajmo vel. 1. mn. li de en dan ſe bodo oblaki pretargali ǀ nikar nezhakajte +vel. 2. mn. kadar nebote mogli vezh govorit ǀ nezhakaite +vel. 2. mn. tedai ob taiſti minuti ga potolashit ǀ je leshal, inu zhakal del. ed. m, de bi njemu odperli ǀ dolgu zhaſsa ga je zhakala del. ed. ž ǀ nej ſmo zhakali del. mn. m, inu miſlili de letu bi ſe imelu nam sgoditi ǀ ſo nashli leve, medvede, ielene, koshute, ouzhize, vuoly, inu druge ſorte shivali, katere ſo zhakale del. mn. ž pred puszhavo S. Blasha → čekati
čebela -e ž čebela: vſakatera zhebela im. ed. ima ſvoje opravilu ǀ kar pak zhibela im. ed. lishe ſe v med preoberne ǀ natura te zhibele rod. ed. je medena ǀ Kazhi je dall ſtrup … zhebelli daj. ed., sershenù, oſſi je dall shella ǀ Zhebelle im. mn. imaio ſvoja Krajla ǀ kadar je v' ſibeli leshal, zhebelle im. mn. nanjegovih uſtah ſo bile en pan medu ſturile ǀ zhibele im. mn. ſo peile v' taiſtem pani ǀ vy imate ſturiti, kakor ſturi Krajl teh zhebel rod. mn. ǀ od zhebell rod. mn. je prishal k' tizam ǀ roſha dà mèd zhebellam daj. mn. ǀ zhebelle tož. mn. resdrashi ǀ tedaj tudi hudizh je ſtuaril zhebelle tož. mn., ſakaj ſò maihinu vezhi kakor muhe ǀ ena gvishna shena nei obene ſrezhe s' zhibelami or. mn. imela
čebelica -e ž čebelica: maihina je ena zhibiliza im. ed. vener pizhi, de velika bula ſtezhe (V, 126) ǀ Kadar ſe ſaina od zhebiliz rod. mn., de bo dobizhik imel (V, 79)
čoln -a m 1. ladja, barka: Ta zholn im. ed. pomeni tu Nebeſhku krajleustvu ǀ Barka, ali zhoun im. ed. Nojeſau je bil en ſpomin tiga ſakonskiga ſtanu ǀ okuli zholna rod. ed. ſe obrazhajo ǀ Vni Golob, kateriga Nòè je bil s'zholna rod. ed. spustil ǀ plava k' Turshkimu zholnu daj. ed. ǀ en zholnar perpraula ſvoj zholn tož. ed. na morij ǀ ſim ter ke zholn tož. ed. obrazha ǀ ta oril nej bil vezh v'zholn tož. ed. Nojeſsau ſe povernil ǀ ta greshni Chaam enu cellu lejtu je v' zholni mest. ed. brumnu, inu zhiſtu shivil ǀ kadar bi Chriſtuſa Jeſuſa v'zholni mest. ed. nebilu ǀ veliku tatou ſe v'taistim zholnu mest. ed. najdejo ǀ Delphini ſa zholnam or. ed. plavaio ǀ zholnij im. mn. ſo letu blagu zhakali ǀ zholnovi im. mn. po lufti ſe peleio ǀ ſvoje zholne tož. mn. oberne pruti Licij ǀ morje, kateru je hotelu vſe zholnove tož. mn. poshrejti 2. čoln: dua zholna tož. dv. ſo bili napolnili s' ribami
čolnič -a m ladjica, čolnič: kadar bi vy pò mory venem shleht, resbitem zholnizhu mest. ed. ſe pelali (II, 512) ǀ ſlabi zholnizhi im. mn., pres dreva te pokure (II, 513)
črvič -a m črvič: de ſi lih je en Krajl, ali Ceſſar, vener je li en zhlovek, kakor ſo ty drugi … vener perglihan pruti G. Bogu je kakor en zheruizh im. ed. ǀ s'tiga pepela en zhervizh im. ed. rata, s'zhervizha rod. ed. supet ena lepa, mlada, inu shlahtna tiza phenix poſtane ǀ s'kusi Preroka Davida ſe je bil perglihal enimu krotkimu zhervizhu daj. ed. ǀ My pak ſmo ene negnusne muhe, inu shkodlivi zhervizhi im. mn. ǀ To veliko muzh Boshjo ſo perſileni ſposnati kananery, katere zhervizhy im. mn., inu komary s'njeh deshele ſo bily pregnali ǀ ſizer bi mogle muhe, inu zhervizhe tož. mn. jejſti s' veliko mujo ǀ kadar bi eden v'mej nami mozhnu ſe salubil v'muhe, v'komarje, v'zhervizhe tož. mn.
čudno prisl. čudežno, čudovito: Bug prau zhudnu naſs oſkerbi ǀ zhudnu, inu veſselu je bilu gledat, kadar oſmiru jelenu vèni slati Kozhij v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana ǀ letu zhudnu meni naprei pride ǀ zhudnu ſe bo nje edinimu ſynvu godilu primer.> She zhudnishi je tu kar pishe Petrus Maffæus presež.> kar meni ner zhudnishi naprei pride
čudo1 -a s, mn. tudi čudesa čudež, čudo: kaj je zhudu im. ed., ali Mirakel ǀ Angeli ſo bily od zhuda rod. ed., inu troshta samakneni ǀ Kadar ſo letu zhudu tož. ed. vidili ǀ nyh tarde Serza nemorio omezhiti, ni shtrajfinge, ni zhuda im. mn. ǀ Se bodo zhudeſa im. mn. godila na Sonci inu na luni ǀ Se bodò zhudeſſa im. mn. godila na Sonzi, inu na Luni ǀ zhlovek je taku zhudou rod. mn. poln ǀ is' zhudou rod. mn., inu is mirakelnou ſe more sklenit ſvetuſt eniga pravizhniga zhloveka ǀ dokler tulkajn shtraifing, inu zhudu rod. mn. je ſanizhoval ǀ sa volo njegoviga zhudu rod. mn. ǀ velika zhuda tož. mn., inu mirakelne dellal v Egijpti s'ſuojo shibo ǀ s'kuſi zupernio zhuda tož. mn. della ǀ Goſpud Bug velike shuda tož. mn. je ſturil v'boſſodah lonzharskih ǀ de bi zhudeſsa tož. mn., inu mirakelne doparnashal ǀ bomò pushlushali te riſnizhna zhudeſsa tož. mn. gnade S. Duha
čuti čujem nedov. 1. čuti, bedeti: per s. Roshenkranzu vam nej mogozhe zhuti nedol. ǀ ta kateri drema nemore zhujti nedol., inu ta kateri zhuje 3. ed. nedrema ǀ kadar paku ſi shlushimo lahku zhujemo 1. mn. ǀ kulikain urr po nozhi vij zhujete 2. mn. ǀ ſe oberne k'ſvojm nar lubiſhim Iogrom, inu ijm je djal: zhujte vel. 2. mn., inu molite ǀ sa dobizhik teh rib cello nuzh ste zhuli del. mn. m 2. paziti: Ta nepametna shivina doij, redij, skerbi, inu zhuje 3. ed. ter brani ſvoje mlade ǀ obeden ble nezzhuje +3. ed., inu neskerby
da vez. 1. da: IEſt vejm de veliku nijh ſe bodo zhudili, de jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti v'ſlovenskim jesiku ǀ nemorem terpeti, di bi my dva ſaurashnika bila ǀ Satorai vſijh vishah ſe pofliſsajo da ta greshna dusha v'ſpuvidi samulzhij svoje grehe ǀ dobru vejm deta Stari Eſsiodus je pustil ǀ tedaj sklenenu ostane deſmo dolshni popolnama vſijh nashih grehou Mashnikom ſe ſpovedati ǀ Kadar je klejshe nuzal, videozh deſò njemu pokorne 2. če: de bi mirakelne dellal, bodo ſodili, de Zupra ǀ My bi tulikaj nemarale sa leta ogin, kateri nas shgé, inu pezhe, de bi li mogle ushivat, inu vidit Oblizhe Boshie Različici da in di sta več kot stokrat redkejši od različice de.
daleč prisl. daleč: vam nej treba dalezh rayshat, vam nej treba dolgu ſe muditi ǀ lakot ijh je bila taku dalezh pergnala, de matere suoje otroke, ſo kuhale, pekle, inu jejdile ǀ Kadar ſo onij njega vidili od dalezh ǀ stu mil delezh bi rajshal ǀ dellezh je shivil, kakor ena nezhiſta shivina ǀ ym nej treba taku telezh hodit v' Jeruſalem
dalih vez. čeravno, čeprav, dasiravno: kadar levu vidi, de pſa eden tepe on de lih od nature preuſeten, inu jeſen, pohleun, inu krotik rata ǀ Gledajmo tedaj Nem. Nem. de bomo taku shiveli, de lih bo veliku fardamanih, de my bomo isvelizheni ǀ Karshaniki pak de lih ſo ga ſa praviga shiviga Boga ſposnali vender pres vſiga ſtraha hushi s'ſvoymi grehy ſo ga martrali → dasilih
Damasko -a zemljepisno lastno ime Damask: kadar on je bil bliſi Damaska rod. ed. prishal ǀ ſaulus je shal s'oblaſtio tyh vishishyh Iudou v' tu meſtu Damasco tož. ed. ǀ potle je bil vſel Damaſco tož. ed., inu cellu Soriansku Krajleuſtvu Damásk, it. Damasco, mesto v Siriji
dan1 dneva m dan: dan im. ed. v'nuzh ſe je bil preobernil ǀ do beliga dneva rod. ed. je ſpala ǀ je bil sturil. s'dneva rod. ed. nuzh ǀ do sodniga dneua rod. ed. ǀ Dohtar pak ga troshta, de urozhina bò nehala pruti dnevi daj. ed. ǀ nuzh inu dan tož. ed. bi pleſsala ǀ piſhe de en dan tož. ed. v'veliki nevarnosti na morju ſe so neshli ǀ de bi billi cell dann tož. ed. dellali ǀ en dã tož. ed. je gledal ǀ pred dnevam or. ed. ǀ pred dneuam or. ed. ǀ dua cella dny tož. dv. je leshal ǀ Kadar ſo tij dnevi im. mn. Ozhiſzhovajna Mariæ po Moyseſovi poſtavi bily dopolnèni ǀ bodo prishli dnevy im. mn. ǀ prideo ty dneui im. mn. zhes te ǀ bodo eni nesrezhni dneve im. mn. prishli ǀ pedeſſet dny rod. mn. je bil sapovedal Bogove zhaſtiti ǀ S. Grogor mu sapovej 60. dnij rod. mn. ſe postiti ǀ vſe vashe shivozhe dny tož. mn. obeniga troshta nymate ǀ ſe taku opijesh de trij dnij tož. mn. obena ſpisha tebi nadishij ǀ David njega dnij tož. mn. je veliku na ſemli terpel ǀ try dni tož. mn. je v' nje trebuhu leshal ǀ oblubio v'trjeh dneih mest. mn. dellu ſturiti ǀ pred nekaterimi dnevi or. mn. ſim bral ǀ pred petemy dnevij or. mn. sodni dan m sodni dan: taiſti ſtrashni ſodni dan im. ed. bò poln ſmeshnave ǀ je shlishala Svetiga Nonuſa ſhkoffa pridiguat od ſodniga dneva rod. ed. ǀ od Sodniga dneva rod. ed. ym ei pridigual ǀ ſe je bal ſodnigà dneva rod. ed. ǀ Premislimo tedaj ta ſtrashni ſodni dan tož. ed. ǀ Na taisti ſtrashni ſodni dan tož. ed., bo prishal ta Rihtar Nebeſhki na semlo ǀ snamina, Kakorshna ſe bodo na Sodni dan tož. ed. godila ǀ na ſvdni dan tož. ed. m viliku takorshne bò, kateri bodò diali
današnji -a prid. današnji: kakor ta danaſhni im. ed. m S. Euangelist je samerkal ǀ shaloſtnishi dan je donashi im. ed. m dan ǀ danaſhna im. ed. ž s: skriunost ǀ do danashniga rod. ed. m dneva ǀ kakor s'danashniga rod. ed. m Exempelna ſe doli vſame ǀ daleshni biti te danashne rod. ed. ž gnade ǀ ga morem temu danaſhnimu daj. ed. m reunimu zhloveKu perglihat ǀ kadar bi ne bil v'danaſhnimu daj. ed. m S. Euangelju bral ǀ na danashni tož. ed. m dan je v'Nebu shal ǀ dananaſhni tož. ed. m dan kersheniki ſe najdeio ǀ na daneshni tož. ed. m dan ǀ Aku bote danashno tož. ed. ž mojo pridigo ohranili ǀ na danashnu tož. ed. s v'Nebuhojejne ǀ v'danashnim mest. ed. m S. Euangeli en exempel imamo ǀ kakor vidimo v'danaſhnim mest. ed. m S: Euangelu ǀ v'danaſhnom mest. ed. m S. Euang: vidimo ǀ v'danaſhni mest. ed. ž Pridigi bodo sashlishali ǀ lepu ſe sgliha s'danaſhnim or. ed. m S. Euang: ǀ kakor ty danashni im. mn. m Iogri ſo ſturili ǀ s' danashnimi or. mn. greshniki Dvakratni zapis danaſhi je verjetno tiskarska napaka namesto danaſhni.
daviti -im nedov. daviti: kadar ſmert ijh ſazhne daviti nedol. (II, 269) ǀ Bolesni, inu ſmert ludj davio 3. mn. (V, 571) ǀ eden sa vrat jo je darshal, inu davil del. ed. m (I/2, 66)
Decius -a/-ija m osebno lastno ime Decij: Ceſsar Decius im. ed., kadar njega ſyn Decius im. ed. je bil rojen ǀ on je bil Capitan, ali Nameſtnik Ceſſarja Decia rod. ed. zhes cellu krajlevstvu ſicilio ǀ Cicero nej mogal sadoſti prehualit tiga ſerzhniga Deciuſa tož. ed. 1. Gáj Mésij Kvínt Traján Décij, lat. Caius Messius Quintus Traiānus Decius, rimski cesar (249–251) panonskega rodu, padel v boju zoper Gote 2. Décij, njegov sin, ki je skupaj s Hostilijanom vladal malo časa po očetovi smrti.
defendirati nedov. zagovarjati, braniti: Angel je pomagal, inu vuzhil, kadar Ludovicus Burgundus je Philoſophio defenderal del. ed. m (III, 500) ← lat. defendere ‛braniti, ščititi, zagovarjati mnenje’
dekla -e ž dekla: dekla im. ed. pogleda s'kusi oknu ǀ En drugi na mejſti Dekle rod. ed. je pometal hisho Aureliuſa ǀ Se je njemu teshku ſdelu slavu dati Dekli daj. ed. ǀ Zhe pak mosh ble lubi deklo tož. ed., ali sheno ſvojga blishniga, kakor ſvojo laſtno sheno ǀ Kadar vashi hlapzi, inu dekle im. mn., vaſhi delauzi, inu Kmety vasho sapuvid prelomio ǀ ta je imel vezh shen, veliku otrouk, veliku hlapzu, inu dekel rod. mn. ǀ de ſi lih imate veliku otrouk … veliku hlapzu, inu dekil rod. mn. ǀ Sapovej Deklam daj. mn., de imaio eno dobro vezherjo perpravit ǀ imamo pod nasho ablaſtio fante, inu dekle tož. mn. ǀ jest bi mogal na moje otroke, na hlapze, inu dekle tož. mn. miſlit ǀ je shla s'ſvojmi deklami or. mn. v'pungrad
delaven -vna prid. delaven: kadar ſo pak ſamerkali, de je dellauen im. ed. m zhlovek, ſo ga v'mejſtu vſeli (II, 264)
dereč -a prid. deroč: nej li rejss de greh je en derezhi im. ed. m dol. potok ǀ is katerega vſt je shla vun ena derezha im. ed. ž voda ǀ ſèrd tiga Nebeſhkiga Rihtarja je perglihan enimu derezhimu daj. ed. m potoku ǀ kadar ta skrinia Boshja ſtariga Teſtamenta je imela zhes taderezhi +tož. ed. m dol. potok Iordan zhes pojti ǀ ſo zhes glaboke, inu derezhe tož. mn. ž vuode na plajshu v' tem S. Imenu ſe prepelali
dete s dete: Moje Dete im. ed. Kaj posh sazhelu Kadar ta Koſs Kruha bosh snedilu (I/2, 73) ǀ Ter v'Bethlemski shtalizi bomo vidili tu novu rojenu Dete tož. ed. Ieſuſa (II, 93)
dež -(j)a m dež: nanaglom je desh im. ed. shal, kakor de bi s' shkafam lil ǀ kadar deſs im. ed. grè, ali ſonze ſije ǀ de ſi glih deſs im. ed., inu ſnejh grè ǀ k'ſadnimu de ſe deshu im. ed. ulije ǀ tam nihdar nej deshia rod. ed., snejga, inu vejtra ǀ ena kapla deshia rod. ed. nepade ǀ ſe boij desha rod. ed., blata, vejtra ǀ ſa volo deſſa rod. ed. nej ſo mogli na lovu pojti ǀ Sapovedaj aku moresh deſsu daj. ed. de ne bo tebe ſmozhil ǀ Zhe S. Vilfridus Lindefornenski Shkoff je bil Saxonerjom desh tož. ed. ſproſſil ǀ ſe je niemu sdelu, de raisha po velikimu deshie mest. ed. ǀ pod deshiam or. ed., pod tozho, pod grumam ǀ Sa desham or. ed. pride lepu ureme ǀ vus svejt s'deshiam or. ed. konzhajo
deževno prisl. deževno: de li je enu malu blatnu, desheunu, merslu nemore pojti, ſe boij shuline vublatit (I/1, 130) ǀ kadar daugu zhaſſa je desheunu, kauneio deſſ, rekozh: sludi ga neſſe sdaj, kir ga nei potreba (V, 330)
Diomedes -da m osebno lastno ime Diomed: Diomedes im. ed. Tracianski Krajl en grosoviten Trinoh, vſe popotne, inu nesnane ludij, Kateri ſo prishli v'tu mestu Tirida imenuanu, ijh je puſtil neusmilenu vbiti ǀ Kadar je bil Diomeda tož. ed. premagal, ga je bil sapovedal neuſmilenu reſekat, inu taistu meſsu je bil Kojnom dal jejsti (I/2, 109) Dioméd, gr. Διομήδης, bajeslovni tračanski kralj
ditamus m rastlina beli diptam, tj. navadni jesenček: Jelen kadar je vſtrelen tezhe yskati enu sheliszhe Ditamus im. ed. imenovanu ← it. dittamo, lat. diptamnus, taksonomsko Dictamnus albus
dohtar -ja m akademski izobraženec, tj. zdravnik, pravnik ali teolog: en Magiſter Philoſophiæ, inu Dohtar im. ed. Svetiga piſſma ǀ Gospud Dohtar im. ed. pomogajtemi, sakaj vam bom lepu plazhal ǀ kakor en Dohtar im. ed., ali Arzat ǀ Dohter im. ed. ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti ǀ Dohter im. ed. vſe ſamerkanu najde, prebere, inu gre pred Rihtaria, ſazhneo ſe praudat ǀ tam gori je bil Dohter im. ed. Svetiga Piſſma ratal ǀ od moiga lubiga Pomozhnika S. Bonaventura Seraffinskiga Dohteria rod. ed. ǀ hudizh gre k'enimu dohtariu daj. ed. ǀ ſe je bila salubila veniga Dohtaria tož. ed. ǀ njega imenuje Seraphinskiga Dohtaria tož. ed. ǀ prezei po Dohtarja tož. ed. poshle ǀ Je bil smalal eniga Dohtarja tož. ed., inu sapiſſal … On sa vſe shtudera ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè Dohtary im. mn. nimaio beſsed ǀ Dohtarij im. mn. nej ſo vupajna imeli njega osdravit ǀ Antoninu Ceſsarju Dohtary im. mn., ali Arzati ſo bily saudali ǀ Pojte ſem Ceſſary, Krajli, Firshti, Groffi, Shlahtniki, Dohtery im. mn., Rihtary ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati, enij kmetje, drugi shlahtniki, eny hlapzi, drugi Goſspodarij, enij Antduerharij, drugi Dohterij im. mn. ǀ ona neposhlusha beſſede teh Philoſophou, ni Theologou, ni Dohtariou rod. mn. Svetiga Piſſma ǀ kai s' ena velika nepamet bi bila tiga zhloveka, kadar bi on hotel ſamu volen jeſti eno gobo zhes ſvit tih Dohteriou rod. mn. ǀ vſy jeſiki Prerokou, inu Svetih Dohtoriou rod. mn. taiſto hualio ǀ nej ſte k' Dohtarjom daj. mn. shli ǀ s'Ribizhu Dohtarje tož. mn. je bil ſturil ǀ vſe Dohtarje tož. mn. vkup poklizheio, ty veliku arzny skuſhaio angelski dohtar epitet sv. Tomažu Akvinskemu: s. Thomas Angelski Dohtar im. ed. sklene ǀ Inu urshoh da ta Angelſki Dohtar im. ed., sakaj ſe taku imenuje serafinski dohtar epitet sv. Bonaventuri: vſe kar S. Bonaventura ſeraphinski Dohtar im. ed. je piſſal ← nem. Doktor ← lat. doctor ‛učitelj’
dohtarija -e ž akademska učenost: Kadar bi Beſedniki reſnizo govorili, naſha Dohtaria im. ed. bi nam malu noter neſla (II, 395) → dohtar
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 1641 zadetkov.