dišeč -a -e pridevnik1. ki oddaja, daje določen, navadno prijeten vonj; SODOBNA USTREZNICA: dišeč
2. ki je tak, da ustreza okusu, željam, zahtevam, pričakovanjem koga; SODOBNA USTREZNICA: ugajajoč
FREKVENCA: 34 pojavitev v 9 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 6. 6. 2024.