kaj zaim., F231, afficere, kaj ſturiti; connixus, -a, -um, kir ſe kai podſtopi ſturiti; de qua re, od zheſá; ductarius, -a, -um, tú s'zhim ſe vleizhe; ecquod, kai; existere, biti, de je kai, kai biti; functus, -a, -um, kateri kai opravi; quâ re, s'zhym; quare, ṡakai, ṡatú, ṡatorai, ṡa zheṡ volo, ṡa tega volo, h'zhemu; quid, kai; quid curamus, kaj je nam mari ṡa tú; quid prodest, kai nuza, hzhemu, kai pomaga; quid sibi vult? kai pomeini? quo medio, s'zhym; ridiculum, -li, kai ſmeiſhniga; siquid, aku kai; solvendo eſse, iméti s'zhym plazhati; undè, od kod, ṡatorai, s'zhim, od kodai; unde reddam, s'zhim bóm plazhal? verber, -ris, vſe tú ṡ'zhim ſe tepe; prim. kej
kej kaj (kejkaj) zaim., F23, aliquid, neikai, keikai; elucubrare, kei kai per luzhi délati; extorquere, kei kai s'eniga s'ſylo ſpraviti; inspicare, v'viṡhi eniga klaſſú, kei kai ṡhpizhiti, ali oṡhpizhiti; persentiscere, kei kai ṡaſliſhati; plasmare, s'gline délati, kei kai is yla ſturiti, ſtvariti; res, rei, reizh, ena reizh, blagú, kei kai; supercernere, kei kai s'reſhetom preſjati, ali ozhiniti
skušati nedov., F16, attentare, ṡkuſhati, uſtiti ſe, podſtopiti ſe; conari, ſe podſtopiti, ṡkuſhati, pomujati ſe; coticula, bruſſez, ali ta kamen, na katerim ſe ṡlatú ṡkuſha; eniti, ſe podſtopiti kai ſturiti, ṡkuſhati kai velikiga ſturiti; exercendus, kateri bi ſe imil ṡkuſhati; experiri, ṡveiditi, iṡkuſſiti, ṡkuſhati; heraclius lapis, tá kamen, na katerim ſe ſrebrú, inu ṡlatú ṡkuſha; index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi; lapis lidius, vel probationis, kamen ṡa ṡlatú, inu ſrebrú ṡkuſhati; lydius lapis, en kamen ṡa ṡkuſhati ṡlatú, ali ſrebrú; proludere, preygrati, eno ygró ṡkuſhati, aku bode prou; repetitio, naṡai pegerovanîe, terjanîe, v'drugu ṡkuſhati; retentare, ṡupèt ṡkuſhati kai ſturiti; subtentare, na ṡkrivnim ṡkuſhati ſe podſtopiti; tentare, vagati, ṡkuſhati, iṡkuſhovati; tentare fortunam, ſrèzho ṡkuſhati, vagati
dobiti dov., F27, aquirere, ṡadobiti, dobiti; aſsequi, doſſezhi, dobiti, ṡadobiti; callescere, kaliti, terdu ſturiti, obterpniti, ṡhule dobiti; caulescere, rèzle, pèrje, ali ſhtorṡhe dobiti, ſe rezliti; cauponari, oſhteriti, kai dobiti, na predajo iméti; eblandiri, odradovati, s'perloṡovanîam kai dobiti; expugnans, expugnator, kateri kai s'ſylo vṡame, ali doby; expugnare, vun ṡatirati, notar vṡèti, s'ſylo dobiti, iſtirati; extuberare, ṡhule dobiti, otezhi; fiduciaria venditio, vupanîe supet nasai dobiti; germinare, mladize dobiti, gnati, ſpahniti, ſe ṡeleniti, ṡraſti; impetrare, ſproſſiti, dobiti; indipisci, ṡadobiti, dobiti; indipisci pugnam, boi dobiti; litem vincere, pravdo dobiti; lucrifacere, lucrari, dobiti, perdobiti; meritare, dobiti, ṡaſluṡhiti; obtinere, obderṡhati, ṡadobiti, dobiti, proſſiti; occallere, vel occallescere, ṡhule dobiti; palmam dare, paidáṡh dati, eniga ṡa premaganîe ſpoṡnati, dati, dobiti; pecuniosae artes, danarni antverhi, per katerih ſe doſti doby; potiri, vṡhivati, dobiti, dotezhi, poſéſti; praemiari, dobiti, lon doſezhi ali ṡadobiti; quadruplator, pomerkaviz, s'tem partam de tá zheterti deil doby tega contrabanda; recuperare, naṡai dobiti, ṡupèt k'rokam perpraviti; recuperator, -oris, kateri naṡai doby; rehabere, naṡai imeti, naṡai dobiti; prim. dobit, dobljen
pripovedati nedov., F13, auricularius, en ſecretari, ali ṡkrivni ſluṡhabnik, kateri na tihim na uhu perpovéda; commemorare, kai praviti, perpovédati, v'ſpomyn perpraviti; declamare, glaſnu kei kai perpovédati, inu od ṡmiſlenih rizhy naprei perneſti; enarrabilis, -le, kar ſe more povédati, ali perpovédati; enarrare, po redu praviti, perpovédati; joculans, -tis, kateri kai ſhavkoviga perpovéda; loqui ad invicem, v'mei ſabo perpovédati; memorator, -oris, kateri kai perpovéda, ali ſpominuje; narrare, perpovédati, po redu praviti; praenarrare, poprei perpovédati, poveidati; recensere, perpovédati, praviti; renarrare, ṡupèt praviti, ali perpovédati, v'drugu praviti; Sibylla, -ae, ena prerokinîa, katera perpovéda od perhodnih rizhy
skrivno sam., F5, arcanè, na ẛkrivnim; arcanum, ṡkrivnúſt, kai ṡkrivniga, ṡkrivnina; latenter, na ṡkrivnim; subauscultare, na ṡkrivnim poſluſhati; vulgator, kateri ozhituje, ali kai reṡglaſſi, ṡlaſti kai ṡkrivniga
žalo sam., F5, adagia sunt: Nikomer h'dopadanîu, ali k'ẛhalimu, mèro inu ordungo dajati; laedere, omraṡiti, ṡhaliga ſturiti, poṡhkoditi, raniti, vreiditi, oſſeiniti; nocere, ṡhkoditi, ṡhkodovati, kai ṡhaliga ſturiti; oblaedere, raniti, poṡhkoditi, vréditi, kai ṡhaliga ſturiti; quid mali feci? kai ſim ṡhaliga, ali hudiga ſturil?
kdo zaim., F14, I. agnitari, bojovati, ſe s'kúm byti, ali tepſti; cui, komú; derogare, eni poſtavi krivizo ſturiti, ali kei komu drugimu odvṡèti; equis, gdu; incidere, napaſti, ſe na koga nameriti, ſrezhati: tudi ṡréṡati; quis, kateri, gdú, kai; quisquis, gdúkoli, gdú tudi, katerikuli; quis te sustentavit? kai te je ṡhivélu? gdú je tebe redyl? receptor, -oris, kateri kei kai naṡai vṡame, ali koga gori vṡame; receptrix, -cis, katera kei koga gori vṡame; siquis, siqua, siquod, aku gdú; si ullus, aku gdú; II. nexum inire, timu komu je dal ſam ſebe, v'veṡo poſtaviti; pneumoniacus, -a, -um, komu je trébuh napuhnîen, ali otekel
mari prisl., F5, interest, je en reṡlozhik, je pridnu, je nuznu, mari: mea non interest, meni nei mari ṡa tú; potius, mari, raiſhi; quid ad te? kai tebe angrè, kai je tebi mari? quid curamus, kai je nam mari ẛa tú
praviti nedov., F23, accredere, verovati kar eden pravi; celeusma, vel celeuma, teh mornarjeu péſſim, kadar kai vleizhejo, kir pravio, li ſhe ſerzhnu; commemorare, kai praviti, perpovédati, v'ſpomyn perpraviti; dicere, rezhi, povédati, praviti; enarrare, po redu praviti, perpovédati; fabulari, baiſmi praviti, bajati [str. 83a ]; fabulari, bajati, baiſni praviti [str. 82b ]; hariolans, kateri ſrezhizo pravi, kakòr ziganke; infit, takrat on pravi; infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; inquio, jeſt pravim; inquis, -ti, praviṡh: inquit, on pravi; jaculus, -li, ena ſorta eniga zherva, kateri doli s'drevja ṡkozhi nad ludy, ali ṡhivino: eni pravîo, de je lintvoren; melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh; narrare, perpovédati, po redu praviti; praedicatur, ſe povſód pravi; praedicere, poprei praviti, ali povédati, kakòr ſe kai ṡgody, prerokovati; recensere, perpovédati, praviti; recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti, po rèdi praviti; renarrare, ṡupèt praviti, ali perpovédati, v'drugu praviti; replicare, pogoſtu od ene rizhy praviti, ali na nîo ſpumniti; ut famae est, kakòr ſe pravi
storiti dov., F307, adarere, poſuſhiti, ſuſhiti, ſuhu ſturiti; addensare, goſtú ſturiti, ẛgoſtiti, v'kúp perpraviti; afficere, kai ſturiti; alternare, ẛdai tú, ẛdai vnu govoriti, ali ſturiti; autenticus, -a, -um, prou laſtán, potardèn, kar pride ali ſe ſtury od imenitnih, inu poglavitih ludy; benefacere, dobru ſturiti; candefacere, beiliti, beilu ſturiti; facere, ſturiti; finire, doperneſti, dodélati, dokonzhati, konez ſturiti; fungor, fungi, opravlati, opraviti, ſturiti; inferre manum, ſylo ſturiti; inire foedus, eno ṡavèṡo ſturiti; jusjurandum dare, eno perſego ſturiti; justificare, eniga pravizhniga ſturiti, h'pravizi pomagati; molitrix, -cis, tudi ena, kir ſe podſtopi kai ſturiti; noli hoc facere, nikár tega ne ſturi; patrare, ſturiti, dodélati; quid mali feci? kai ſim ṡhaliga, ali hudiga ſturil; satisfacere, ṡadoſti ſturiti; sauciare, raniti, rane ſturiti; solare, pro desolare, reṡdjati, opuſtiti, h'tlam ſturiti; violare, omadeṡhiti, oſramotiti, raniti, ſylo ſturiti, k'nezhaſti ſturiti; vovere, oblubiti, eno oblubo ſturiti
cagar m, F4, gnomon, ena ṡhnora, zagar, ali ṡhéleṡna ſhtanṡhiza na ſonzhni uri; index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi; indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; sciatheras, -ae, tá ṡheléṡna ṡhtanṡhiza, ali zagar per ſonzhni uri
cena ž, F17, alto precio, predragu, viſſoke zeine; auctionari, predati timu kir vezh oblubi, s'zeino poskozhiti, vezh zeiniti; contractus, -tus, kup, zéna, ẛavèẛa, gliha, pogodenîe; depretiare, na manſho zeino perpraviti; inaestimabilis, -le, nepreſhazni, neſhazliu, pres zeine; indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; levare annonam, ſturiti de je ena reizh per zeini, dober kup délati; licitatio, obluba zéne s'eno reizh, kupá délanîe; licitator, en ſhazar, kateri zenó povei, inu hozhe ſhe vezh iméti; manceps, -cipis, kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati, de jma per ti ſturjeni zeini oſtati; pertractare, mozhnu andlati, zeino, kúp, ali ſvit délati; pretium, -tÿ, zeina, ṡhtimanîe; proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi, kateri pomaga zeino délati, inu ſe ṡglihati; taxare, pozeiniti, tadlati, zeino poſtaviti, ſhazati; taxatio, zeina, tadel; tractare, andlati, zeino, kúp, ſvit délati
furem m, F9, archetipus, ta pervi furem ene ſléherne rizhy, ena furma, modello; exemplar, en furem, ali prepiſſanîe, podoba; formatura, en furem; formula, -ae, furem, ena reizh, katera kaṡhe, kai ſe jma ſturiti; imaginare, kai ſturiti glyh timu drugimu, furum poſnemati; modulus, -li, en furem, model, mèra; pastillus, -li, ena lopatiza ṡa arznio: furem v'arznÿ kakòr daṡzhize; performare, preṡhtaltati, v'en drugi furem ſturiti; specimen, -nis, furim, model, podoba; prim. furm, furma
glina ž, F12, argilla, ylu, yloviza, glina; fictile, vſe tú, kar je s'gline, ali s'perſty ſturjenu; fictilis, s'gline, perſtèn; illimis, et le, pres gline, pres blata; leucargillion, ena ſorta béliga yla, ali vodene gline; limus, -mi, muṡga, lapor, yloviza, glina; oblimare, s'blatom, ali s'glino ṡamaṡati, ṡaſlipiti; plasma, -tis, ena reizh is gline, ali s'yla ſturjena; plasmare, s'gline délati, kei kai is yla ſturiti, ſtvariti; plastes, -ae, kateri pilde s'yla, ali s'gline déla; plastice, -ces, lonzharṡku déllu, ali ta kunṡht kai s'gline ſturiti, ali délati; Telludes, enu meiſtu per Rimi, kir ſe glina kopa ṡa perſteno poſſodo
hudo sam., F27, attrita fronte, kateri ſe pregréhe ne ſramuje, pres ſramovanîa hudu dopernaſha, ne ſpreminy oblizhja; colostratio, tú ẛlú, ali hudu, kateru pride od takeſhniga mléka; fenestram ad nequitiam aperire, k'hudimu dopuſtiti; genius, -nÿ, natura, en húd, ali dober Angel, k'hudimu, ali k'dobrimu nagnenîe; impeccabilis, nepregréſhni, kateri ne more gréha ali hudiga ſturiti; imprecari, kleti, hudú govoriti, hudú enimu voṡzhiti; inconsequentia, enu hudu is druṡiga na drugu pridenîe; indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu; inffere multa mala, doſti hudiga ṡadéti; malefacere, hudú délati, ali ſturiti; malè interpretari, na hudu iṡlagati; malè interpretari, na hudu beſſéde preverniti, ali ṡverniti; malesuadus, -a, -um, kateri h'hudimu ſveituje ali opomina; malum, -li, ṡlú, hudú, neſrèzha; malum cavere, pred hudim ſe varovati; malus genius, malyk, hud dúh, kateri eniga perganîa k'hudimu; non reddentes malum pro malo, ne povrazhaite hudu sa hudu; ominator, kateri hudu, ali dobru loſſa, ali prerokuje; ominosus, -a, -um, kar kai pomeini hudu, ali dobru; prodigiosus, -a, -um, kar je zhes naturo, inu kai hudiga pomeini; pronitas in malum, nagnenîe k'hudimu; quid mali feci? kai ſim shaliga, ali hudiga ſturil? resipiscere, ṡupèt h'pameti priti, k'ſebi priti, od hudiga puſtiti; ultimum malum, puſlednî ṡlég, ali ṡlú inu hudu; vincor â malo, tú hudu ne premaga: tú hudu me prenagli; prim. hujše
igla ž, F7, acicula, -ae, knofliza, ÿgliza, ta ẛhenska ygla ẛa glave ſpleitanîe; acus, -us, ygla; discerniculum, -li, ṡhenṡka glavna ygla ṡa laſſè reṡlozhiti; discriminiculum, et discriminale, ygla s'katero ſe laſſie rovnajo; plamarius, ṡhtikar s'ṡlatam, kateri s'ygló kai lépiga dela. Exod:26.v.1. [str. 165a ]; plumarius, ſhtikar s'ṡlatam, kateri s'ygló kai lepiga déla. Exod 26. [str. 165b ]; transumere, s'eno ygló preboſti, v'prég ſhivati
kazati nedov., F10, cippi, ẛnaminîa na céſtah, katera poot kaṡhejo; emicare, ſe bliſkati, inu kaṡati; formula, -ae, furem, ena reizh, katera kaṡhe, kai ſe jma ſturiti; index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi; monstrare, pokaṡati, kaṡati, iṡloṡhiti; monstrator, kaṡavez, kateri kaṡhe; praemonstrator, -oris, kateri naprei kaṡhe; sciathericon orologium, tà ſonzhna ura, katera s'ſenzo ure kashe; subsanare, ſe ſpakovati, eniga ṡaṡhpotovati, fige inu norze kaṡati, ga s'figami pitati. 4.Reg:19.v.21
kupec1 m, F16, emax, -cis, en kramar, kupez, ṡhelán kupa; emporetica charta, papyr, na kateri ty kupzi nyh blagu ṡapiſhujejo; emptor, kupez; frumentator, kateri s'ṡhitom kupzhujò, ṡhitni kupez; inscriptum, -ti, enu piſmize, kateru dadó ty viſhi eniga méſta tem kupzom tú blagú prepelati; institor, -ris, en kramar, ali kupez; institorius, -a, -um, kar enimu kupzu ſliſhi; manceps, -cipis, tudi kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati, de jma per ti ſturjeni zeini oſtati, kateri en zol kupi; mercans, -tis, kupez; mercator, -ris, kramar, kupiz; negotiator, kupiz; nundinator, kupez, inu predajavez, kateri ſemnîuje; proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi; redhibere, kai kupleniga timu kupzu supèt naṡai dati; sector, -oris, kupez eniga ṡapadeniga blagá; venalitius, -a, -um, kei kai na prudai perpelaviz, en kupez, ali predajaviz teh ſuṡhnîou, ali teh ludy
lepo sam., F2, plamarius, ṡhtikar s'ṡlatam, kateri s'ygló kai lépiga dela. Exod:26.v.1. [str. 165a ]; plumarius, ſhtikar s'ṡlatam, kateri s'ygló kai lepiga déla. Exod 26. [str. 165b ]
misliti nedov., F14, cogitare, miſliti, ſpumniti, trahtati, ẛmiſhlovati; diſsentire, nepervoliti, drugazhi miſliti; insidiosus, -a, -um, tá kateri miſli eniga prequantati, inu ogolufati; intendere, napeti, nameriti, ṡamahniti, miſliti, meiniti, naprezhi; moliri, ſe ene rizhy podſtopiti, ali miſliti kai ſturiti; muto, -are, mutare mentem, drugu miſliti, preminiti; obversari, vſeṡkuṡi pred ozhmy biti, eno reizh veden miſliti, vſeṡkuṡi v'miſli, ali v'ſerzi iméti; praemoliri, poprei ſe ene rizhy podſtopiti, ali miſliti kai ſturiti; praetextus, -tus, kunṡhtnu ṡakrivanîe napreivṡetjá, kir eno drugo reizh eden naprei perneſſe, de ṡadobi kar miſli; proscripturire, premiſhlovati, inu miſliti, eniga pregnati; recordari, ſe ſpumniti, ſe ſpametiti, na eniga ſumniti, miſliti; spectrum, -tri, ena poſhaſt, ena garda ṡmiſlena reizh, notar pildanîe, ṡnotarni puſti mali teh rizhy, na katere my miſlimo, ṡmama; tendere, napèti, zylati, naprei miſliti, ſtegniti; terrena sapere, na poṡemilṡke rizhy miſliti
napeto sam., retendere, kai navitiga odviti, odpuſtiti kai napetiga, ſpèti, odpèti
odpeti dov., F5, arcum remittere, lok odpuſtiti, odpèti; detendere, odpuſtiti, odpèti: tudi reſpèti; diloricare, sheléṡni gvant ſlézhi, odpeti, reſtegniti, prózh djati; refibulare, odpèti, ṡaunke reṡpeti ali reṡkleniti; retendere, kai navitiga odviti, odpustiti kai napetiga, ſpèti, odpèti
oh medm., F4, ehem, oh, oh, kai je tú! kadar ſe kai naglu ṡgody; oh, aube, oh meni, jo meni, oh Bogú ſe vſmili
orodje s, F30, aeramentum, -ti, tú orodje s'brona; bruscum, -ci, draxlersku orodje; capisterium, enu orodje, s'katerim ſe ṡhitu ozhinîa; enchiridion, tudi enu orodje teh Arzatou; instrumentum, -ti, orodîe, naredba, ſprava, perprava, pravdna piſma, vſá ṡhlaht piſma, s'katerimi ſe ṡviṡha, ali ṡkaṡhe; leviga, tú orodje s'katerim ſe kai porovná; pistura, -ae, pekovṡku orodje, ali perprava; retinaculum, -li, ſléhernu orodje s'katerim ſe kai vṡdiguje; torcula, -ae, orodje ṡa martranîe; utensilis, -le, -utensilia, ſléhernu orodje k'nuzanîu
podstopiti se dov., F24, adniti, ſe ſyliti, hiteiti, ſe paszhiti, ſe pomujati, ſe naſloniti, ſe podſtopiti; attentare, ṡkuſhati, uſtiti ſe, podſtopiti ſe; connixus, -a, -um, kir ſe kai podſtopi ſturiti; moliri, ſe ene rizhy podſtopiti, ali miſliti kai ſturiti; molitus, -a, -um, tá kateri ſe podſtopi; pertentare, skuſſiti, ſe kai podſtopiti, k'rokam vsèti; remoliri, ṡupèt s'veliko mujo ſe ene rizhy podſtopiti
pomeniti nedov., F11, dias, zifra, katera dvej pomeini; hecatontos, zifra, katera ſtú poméni; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih, kar deṡh pomeini; luctisonus, -a, -um, glas, kateri ṡhaloſt, ali klagovanîe pomeini; monas, zifra, katera enu poméni; ominosus, -a, -um, kar kai pomeini hudu, ali dobru; portendere, kar ṡa naprei poméni, vekſhi deil kai neſrèzhniga; praesagire, pomeiniti, ſe nadjati, vganiti; praesentire, praesentiscere, obzhutiti, pomeiniti, pozhutiti; quid sibi vult? kai pomeini? significare, pomeiniti, porozhiti; prim. pomenejoč
poroštvo s, F11, fidejuſsio, poroſ[h]tvu; repromiſsio, gviſhna obluba, obluba na poroṡhtvu; satisacceptio, -onis, ṡagviſhanîe, ali poroṡhtvu ṡa kai; satisaccipere, enu ṡagviſhanîe, ali poroṡhtvu ṡa kai vṡèti; satisdare, ṡagviſhati, ali poroṡhtvu dati, s'poroṡhtvam ṡaṡhihrati; sponsio, obluba, poroſhtvu, obeizhanîe; stipulatio, oblublenîe, ṡa volo poroṡhtva v'roko ſeganîe, obeitanîe ene ſproſſene rizhy; vadimonio ligatus, vel obstrictus, s'poroṡhtvam ṡavèṡan; vadimonium, -nÿ, poroṡhtvu v'pravdi; vadimonium deponere, poroṡhtvu doli poſtaviti
predaja ž, F8, auctoratus, tú na meiſti predanu, vunkai na predajo klizanu; cauponari, oſhteriti, kai dobiti, na predajo iméti, ẛa danarje dajati, danarje ṡkupiti; ina auctione emere, na ozhitni predaji kupiti; promercalis, -le, vſe kar je na predajo, inu ṡa predajanîe; prostare, od dalezh ſtati, vun na predajo poſtaviti; receptitius, -a, -um, kar nei gori vṡètu, ali ṡapopadenu v'predaji ene rizhy, kadar ſe kai predá; venalis, -le, na prudai, na predajo; venditio, predajanîe, predaja, ṡkupilu
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: predaja ž, mancipium, na predajo poſtavlen. Hyp.422
priložiti dov., F19, addere, perkladati, perdati, vezh dati, perloẛhiti; adhaerere corde, ſerzè k'enimu perloshiti; adhibere, nuzati, perſtaviti, perloshiti, leſſem, ali tia derṡhati; adjungere, perloshiti, perkladati; affodere, perkopati, perdergniti, s'kopanîam kai perloṡhiti; allego, -ere, perloṡhiti, eniga v'tovariſhtvu vẛèti; applico, -are, perloṡhiti, pertiſniti, perlipiti, perſloniti, perpelati, perdruṡhiti, pervẛèti, k'nuzu oberniti; appono, -ere, perloṡhiti, naprei polagati, pokladati; augere, gmèrati, perloṡhiti, obogatiti; coaddere, v'kupai perloṡhiti; collator, kateri zhes dá, perloṡhy, dá, ẛrozhy, permozhnyk; enavare, mujo inu déllu na eno reizh oberniti, mujo inu fliṡ perloṡhiti; impendere, tratiti, vun dati, perloṡhiti, potroſhiti; impendere laborem, mujo, ali flis perloṡhiti, flis naloṡhiti; ingravare, preobloṡhiti, perloṡhiti, teṡhavo naloṡhiti; irrogare, perloṡhiti, naloṡhiti, gori poſtaviti; subjungere, ſhe h'timu kai rezhi, daile govoriti, perloṡhiti; superdicere, ſhevezh k'govorjenîu perloṡhiti, vezh povédati kakòr je govorjenu; tenere cum aliquo, k'enimu perloṡhiti
reči dov., F20, ajo, ais, ait, rezhem, rezhes[!], je rekel; aſsimulare, hiniti: eno reizh ẛa drugo rezhi; benedicere, ẛhègnovati, dobru rezhi; dic, rezi, povi; dicere, rezhi, povédati, praviti; dicto obediens, pokoren kar ſe rezhe; dictu nihil facilius, lahku je rezhi; expromere, vun vṡèti, ali dati, naprei ſhtéti, odpréti, rezhi; ingeminare, dvakrat verhu en druṡiga poſtaviti, tuiſtu ṡupèt rezhi; jubere, ṡavkaṡati, veleiti, rezhi, vkaṡovati; liber, -a, -um, leidig, frai, obenimu ne podverṡhen, kateri stury, inu rezhe kar hozhe; peninsula, -ae, ena deṡhela, ali meiſtu okuli kateriga voda ṡkorai okuli, inu okuli voda ſtoji, ẛamu per enim kraju ſe druge deṡhele darṡhy, de ſe ne more rezhi otok, na polovizo otok, pul otoka; praemeditari, poprei premiſliti, kai je ſturiti, ali rezhi; praetermittere, mimú puſtiti, od tega puſtiti, ṡapuſtiti, s'myrom puſtiti, inu nyz[!] ne rezhi; sequax, -cis, od ṡadai gredozhi, kateri rad ſluſha, inu ſtury, kar ſe mu rezhe, pokorin; subjungere, ſhe h'timu kai rezhi, daile govoriti, perloṡhiti
roditi2 dov., eniti, ſe podſtopiti kai ſturiti, ṡkuſhati kai velikiga ſturiti, ſe ſyliti, ſi mujo ṡadéti, vun poſlati, roditi; prim. neroditi
siliti se nedov., F6, adniti, ſe ſyliti, hiteiti, ſe paszhiti, ſe pomujati, ſe naſloniti, ſe podſtopiti; annito, vide adnitor, anniti, ſe ſyliti; connitor, conniti, conari, ſe podſtopiti, pofliſſati, ſyliti; eniti, ſe podſtopiti kai ſturiti, skuſhati kai velikiga ſturiti, ſe ſyliti, ſi mujo ṡadéti, vun poſlati, roditi; tenesmus, kir k'ſranîu hodi, inu ſe ſyli, ter nyzh ne ſtlazhi, aku lyh vſeṡkuṡi ga ṡhene; vim sibi facere, ſe ſyliti
speti dov., F2, pernectere, v'kupai ſpeti, ṡavoṡlati; retendere, kai navitiga odviti, odpuſtiti kai napetiga, ſpèti, odpèti
štikar m, F3, limborarius, -rÿ, tá kateri kraje ſukna, ali pleh na ſuknîe, ali gvante perſhiva, krajeu gvanta ṡhtikar; plamarius, ṡhtikar s'ṡlatam, kateri s'ygló kai lépiga dela. Exod:26.v.1; plumarius, ſhtikar s'ṡlatam, kateri s'ygló kai lepiga déla. Exod 26
testament m, F16, abintestato, pres teſtamenta; agnasci, ſe roditi po ſturjenim teſtamenti, ali po ſhaffingi ſvoiga ozheta; codicillus, enu perpiſſanîe v'buque, ali v'teſtament, lyſtek; executores testamenti, reṡglihavzi teſtamenta; intestabilis, -le, kateri je neperpraven h'ſturjenîu teſtamenta, ali h'dajanîu prizhe; intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy néma; legatarius, -a, -um, tá katerimu je kai v'teſtamentu ṡaſhaffanu; subjector testamentorum, kateri en fólsh teſtament, ali ſhaft podverṡhe, ali naprei parneſſe; testamento relinquere, v'teſtamenti, ali s'teſtamentam ṡaſhaffati; testamentum, ſhafft, ṡaſhaffanîe, porozhenîe, teſtament, ṡaveṡa; testamentum cancellatum, teſtament v'katerim je kai ṡbriſſanu; testamentum nuncupare, imenovati teſtament; testatò, s'teſtamentom, ali v'prizho teh prizh; testari, prizhati, ṡprizhati, teſtament délati
ti zaim., F31, agesis, li daile aku ti hozheṡh; benè veneris, dobru perſhel, Búg te primi; emancipio me tibi, jeſt ſe tebi zhes dam; haeret in te solo omnis culpa, vſá pregréha li na tebi viſſy; ne metuas, nikár ſe ti ne bui; quid ad te? kai tebe angrè, kai je tebi mar? quis te sustentavit? kai te je ṡhivélu? gdú je tebe redyl? tecum, s'tabo; tibi, tebi
ukrasti dov., F5, abripere, po ſyli vẛèti, vkraſti; clam, na ṡkrivnim, ṡkriuſhi, ṡkrivai vṡèti, vkraſti; clepo, -ere, ẛmakniti, inu ṡkrivai vṡèti, vkraſti; subripere, vkraſti, reṡmakniti; surripere, ſe prózh od eniga vkraſti, na ṡkrivnim kai vkraſti, na tihim kai ṡmakniti, ali vṡèti
ukrasti se dov., surripere, ſe prózh od eniga vkraſti, na ṡkrivnim kai vkraſti, na tihim kai ṡmakniti, ali vṡèti
zadeti si dov., F2, concallere, kaliti, terdú ſturiti, ẛhule ſi ẛadeiti; eniti, ſe podſtopiti kai ſturiti, ṡkuſhati kai velikiga ſturiti, ſe ſyliti, ſi mujo ṡadéti
zagvišanje s, F5, aſsecuratio, ẛagviſhanîe; satisacceptio, -onis, ṡagviſhanîe, ali poroṡhtvu ṡa kai; satisaccipere, enu ṡagviſhanîe, ali poroṡhtvu ṡa kai vṡèti; satisdatio, tú danu ṡagviſhanîe; stabilimen, -nis, vel stabilimentum, -ti, ṡagviſhanîe
zmakniti dov., F5, arripere, popaſti, ẛmakniti; clepo, -ere, ẛmakniti, inu ṡkrivai vṡèti, vkraſti; deripere, ẛmakniti, reẛmakniti; refigere, tudi tú kar je ṡabitu vunkai ṡmakniti, ali ṡdreiti; surripere, ſe prózh od eniga vkraſti, na ṡkrivnim kai vkraſti, na tihim kai ṡmakniti, ali vṡèti
znajti dov., F13, adinvenire, ẛnaiti, ſe ẛmiſliti; apiscor, apisci, naiti, ẛnaiti; aquiler, kateri ẛna ſhterne délati, inu ẛnaiti; commentor, kateri kai ẛnaide neẛnaniga; comminisci, ſe ẛmiſliti, ſpumniti, ẛnaiti; comperire, ṡveiditi, ẛnaiti, ẛapopaſti, naiti; disputare, iṡpraſhovati, riſnizo ṡnaiti, ſe prepirati, ali pregovarjati; excogitare, ſe ṡmisſliti, ṡnaiti, ſe ṡmiſlovati; invenire, ṡnaiti, ſe ṡmiſliti, naiti; inventor, ṡnaidenyk, kateri kai noviga ṡnaide; machinari, neikai golufniga ſe ṡmiſliti, ali ṡnaiti; reperire, naiti, ṡnaiti; repertor, -oris, kateri kai naide, ali noviga ṡnaide
znanje1 s, F24, annuntiare, oẛnaniti, na ẛnanîe dati; enuntiator, enuntiatrix, kateri kai na ṡnanîe da; evulgare, reṡglaſſiti, na ṡnanîe dati; indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; praenuntius, -a, -um, kateri narpoprei kei kai povei, ali na ṡnanîe da; succlamare, vel acclamare, s'temi drugimi vpiti ṡa dati na ṡnanîe
goljufno sam., F4, commentari, kei kai galufniga, ſe ṡmiſhlovati; commoliri, kai galufniga trahtati; contechnari, kei kai golufniga narediti; machinari, neikai golufniga ſe ṡmiſliti, ali ṡnaiti
navito sam., retendere, kai navitiga odviti, odpuſtiti kai napetiga, ſpèti, odpèti
nesrečno sam., F2, protendere, kar ṡa naprei poméni, vekſhi deil kai neſrèzhniga; protentosus, -a, -um, kei kai neſrèzhniga pomeinejozhi
novi sam., F4, denuò, s'noviga, ṡupèt, ſhe v'drugu, s'nou; novitius, -a, -um, tá novi; nuntia, -ae, oṡnanîavka, katera enu ſelſtvú, ali kai noviga parneſſe, ali oṡnani; repertor, -oris, kateri kai naide, ali noviga ṡnaide
odpustiti2 dov., F7, arcum remittere, lok odpuſtiti, odpèti; detendere, odpuſtiti, odpèti; evergere, vodè odpuſtiti, puſtiti vodè ṡkozhiti; laxare catenas, ketine reẛveẛati, odpuſtiti; praelum remittere, preſho odviati, odpuſtiti; remittere, naṡai poſlati, odpuſtiti, odviti; retendere, kai navitiga, odvitiga odpuſtiti, kai napetiga ſpèti, odpèti
odviti dov., F3, redordiri, odviti, ali odviati; remittere, naṡai poſlati, odpuſtiti, odviti; retendere, kai navitiga odviti, odpuſtiti kai napetiga
opraviti dov., F16, administratarius, -a, -um, ſlushabin, ali kateri ẛná eno ſlushbó opraviti; complere, napolniti, dopolniti, opraviti; decidere litem, pravdo opraviti, pravdo reṡlozhiti, ṡkleniti; dirimere litem, pravdo opraviti; dirimere, turbare, opraviti; effecta dabo, jeſt bóm lete rizhy opravil; effector, tá kateri kai ſtury, ali opravi; efficere, opraviti, ẛavkaṡati; functus, -a, -um, kateri kai opravi; fungi officio suo, ſvoje opravilu, ali ſluṡhbó opraviti, ſturiti, doperneſti; fungor, fungi, opravlati, opraviti, ſturiti; obeo, obire, obhoditi, opraviti; peragere, dodélati, doparneſti, dokonzhati, opraviti; perficere, dodélati, dopolniti, opraviti, dokonzhati, isdélati, doperneſti; retardare, ſe ṡaṡhtentati, ṡapoṡniti, ṡamuditi, kaſnú opraviti, ṡakaſniti; transigere, opraviti, odgnati, zhes pergnati; prim. opravljen
pomenjenje1 s, F7, apodix, sive apodiſses, enu pomeinenîe, en ſleid; praesagitio, vganka, poprei poveidanîe, pomeinenîe; praesagium, -gÿ, prihodniga dolgovanîa domiſhlenîe, hudu pomeinenîe; prodigiator, kateri iṡlaga kai zhudniga pomeinenîa; prodigium, -ÿ, zaihin, veliku zhudu, ṡavṡetje, zhes naturo pomeinenîe, ali prikaṡin; prognosticon, enu ṡnaminîe, ali pomeinenîe kai prihodniga; significatio, porozhenîe, pomeinenîe
predati dov., F11, auctionari, predati timu kir vezh oblubi, s'zeino poskozhiti, vezh zeiniti; auctionarius, kateri timu predá, kir vezh oblubi; divendere, reſpredati, ſem ter tám predati, ṡveſti, ali predajati; manceps, -cipis, tudi kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati; mancipare, predati, v'láſt dati, perlaſtiti; mancipio dare, predati, inu v'laſt zheṡ dati; receptitius, -a, -um, kar nei gori vṡètu, ali ṡapopadenu v'predaji ene rizhy, kadar ſe kai predá; vendere, predajati, predati; vendibilis, -le, kar ſe lahku predá; venundare, predati, prodajati; vili emere, aut vendere, dober kúp kupiti, ali predati
pripeljavec m, F2, perductor, -oris, perpelaviz, tá kateri kai perpela; venalitius, -a, -um, kei kai na prudai perpelaviz
prodaj m, F13, indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; licitator, tudi kateri ṡa eno reizh na prudai vezh, inu vezh oblubuje; mangonizare, ſtare ṡaleṡháne rizhy ponoviti, inu na prudai perpraviti; merces, lon: tudi blagú na prudai; remancipere, timu predajauzi ṡupèt na prudai dati, v'laſtne rokè nîemu ṡupèt poſtaviti; scruta, -orum, vſe ṡhlaht ſtarine, katere ſe od[!] tergih na prudai noſſio ṡlaſti v'tih velikih méſtih; sub Corona vendere, ozhitnu na prudai poſtaviti; venalis, -le, na prudai, na predajo; venalitius, -a, -um, kei kai na prudai perpelaviz; venditare, vun na prudai iṡlagati, na prudai iméti, predajati; venditatio, na prudai blagá iṡkaṡanîe; vestis promercialis, en gvant na prudai
razglasiti dov., F15, decantare, viſſoku hvaliti, reṡglaſſiti, veliko hvalo dati; devulgare, reṡglaſſiti, glaṡ reẛneſti, reṡnaſhati; diffamare, reṡglaſſiti, hudu od eniga govoriti, ovaditi, reṡnaſhati; dilaudare, viſſoku hvaliti, inu s'hvalo reṡglaſſiti; effutire, ṡbleſti, reṡglaſſiti; ennuntiare, vun oṡnaniti, na ẛnanîe dati, reṡglaſſiti, iṡrezhi; evulgare, reṡglaſſiti, na ṡnanîe dati; manifestarius, -rÿ, kateri eno reizh reṡglaſſi; percelebrare, povſod reṡglaſſiti, inu reṡneſti; percrebrescere, percrebere, percrebuere, delez[!] reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti; pervulgare, reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti, inu vunkai klizati; proclamare, reṡglaſſiti, oklizati; promulgare, reṡglaſſiti, oṡnaniti; vulgare, ozhituvati, v'mei gmaino reṡglaſſiti; vulgator, kateri ozhituje, ali kai reṡglaſſi, ṡlaſti kai ṡkrivniga
smešno sam., F2, gesticulari, ſe ſpakovati, kei kai ſmeiſhniga délati; ridiculum, -li, kai ſmeiſhniga
spomin1 m, F12, commemorare, kai praviti, perpovédati, v'ſpomyn perpraviti; commemoratio, ſpomyn, ſpumnenîe; immemorabilis, -le, nevréden ſpomina, kar ſe ne more povniti; memorabilis, -le, ſpomina vréden; memorandus, -a, -um, ſpomina, ali pumnenîa vreden; memorari, ſpomyn ſturiti; memoria, ſpomyn, pumnenîe, ſpominik; memoriale, ena proſhnîa, ſuplica, molba, ſpomyn; memoriola, -ae, en maihin ſpomyn, en ſpominik; mentio, -onis, ſpomyn, ſpominovanîe, v'miſſel vṡètje, ſpominik; palmaris, et hoc re, kei kai naryeniga h'ſpominu eniga premaganîa; recordatio, ſpomyn, ſpumnenîe, pumnenîe
šalkov prid., F12, facetiae, ſhavkova govorjenîa, ſhale; facetus, -a, -um, ſhavkou; fluere facetÿs, polhen biti ſhaukoviga govorjenîa; gesticulari, ſe ſpakovati, kei kai ſmeiſhniga délati, ſhaukovu govoriti, ſhavkou biti, zhudne ſhege na ſe vṡèti; jocosus, -a, -um, ſhaukou, norzhaſt, ſmeiſhen, preſhèren; joculans, -tis, kateri kai ſhavkoviga perpovéda; jocularius, -a, -um, veſſèl, ſhavkou v'govorjenîu; lepidus, -a, -um, ſhavkou, lubeṡniu, ſmeiſhen; ludibundus, -a, -um, ſhalkou, luṡhten, ſhaliu, ygrazhaſt; percantatus, -a, -um, ſhaukou, inu pregnán; perlepidus, -a, -um, ſylnu ſhaukou, cilú lubesniu, inu ſmeiſhin; salax, -cis, preſhèrin, ſhalkou, loternṡki, kurberṡki
štanga ž, F12, contus, -ti, ſhtanga, ena ſhtanga dolga teh mornarjou, ṡa ṡnati, inu s'mèriti te vodè globokúſt; decempeda, -ae, ena ſhiba, paliza, ali ſhtanga prou deſſet ſhulinou dolga; furculae plagariae, kluke per mréṡhah, mréṡhne vilize, ali ṡhtange, na katere ſo mréṡhe perveṡane; hasta, ſuliza, ſhtanga, lanzha; palanga, ṡhtanga, na kateri ſe kai noſſi; pertica, -ae, ena dolga ṡhtanga; sparus, -ri, vel sparum, -ri, ena Engelendarṡka ſtreila, ena ṡhtanga, ali koll, ali ſuliza k'luzhaniu; surus, en kol, ali ṡhtanga; vacerra, ena ſtanga, ali podpurnîa, v'ṡhtali, na katero ſe koinî parveſujejo; vacerrae, protje, okuli plotá, ali te v'prég parvèsane ṡhtange; vectarius, -rÿ, kateri s'vinto kai gori vleizhe, ali s'vintno ṡhtango
trahtati nedov., F7, cogitare, miſliti, ſpumniti, trahtati, ẛmiſhlovati; commoliri, kai galufniga trahtati; inhiare, zhes eno reizh trahtati, po eni rizhi hiteiti, ṡheléti; persectari, s'fliſſom is yṡkovati, ſe po eni rizhi mozhnu puliti, trahtati, reṡmiſhlovati; sectari, ṡa enim hoditi, vedin po eniga navuka ſturiti, trahtati; sectari justitiam, ſe te pravize derṡhati, ſe po ny fliſſati, trahtati; sectator, -oris, joger, kateri trahta ſe od eniga kai navuzhiti
ukrotiti (v'krotiti) dov., F14, commitigare, v'kúp ſtolaṡhiti, v'krotiti, v'tolaṡhiti; demitigare, vkrotiti, vtolaṡhiti; domare, vkrotiti, pervaditi; domiturus, -a, -um, kateri ima kai vkrotiti, premoiſtriti, vtolaṡhiti, v'ſtráh perpraviti; edomare, prov v'krotiti, premoiſtriti, v'ſtráh vṡèti; flexanimus, -a, -um, tú kar ſerzé vkroty, reṡmehzha tega ſerzá; imperiosus, -a, -um, kateri je kai premoiſtril, vkrotyl, premogel; indomabilis, -le, nekrotliu, kateri ſe ne more vkrotiti; lenire, gladiti, vgladiti, polahzhati, vtolaṡhiti, troṡhtati, vkrotiti, mehzhati; mansuefacere, vkratiti[!]; mitigare, vtolaṡhiti, vteſhiti, vkrotiti; perdomare, premozhi, cilú vkrotiti, lipú pervaditi, pokorniga ſturiti; popysma, -tis, tú ṡvishanîe, ali teplanîe, de ſe en koîn vkroty; tranquillare, myrnu, ali tihu ſturiti, vkrotiti
zaviti dov., F17, charta emporetica, kramarski papyr, v'kateri ſe kai ẛavîe; circunretire, okuli omréṡhiti, ẛaviti; emplastrare, en flaiſhter poſtaviti, ali en pelzar ṡaviti; implicare, ṡaviti, notar ṡaviti, ṡamotati, ṡapleſti; interplicare, v'meis ṡaviti; involvere, ṡaviti; obducere, ṡaviti; obnubere, ṡakriti, pokriti, ṡaviti; obnubere caput, glavó s'eno ruto ṡaviti, ali ṡavèṡati, kakòr tem, kir glavo vſékajo; obtorquere, ṡaviti, doli perpogniti, okuli ṡaviti; obvolvere, ṡaviti, obloṡhiti, ṡkriti, obvèṡati, obviti; pelliculare, s'eno koṡhizo prevleizhi, v'koṡho ṡaviti; refovere, ṡupèt ogréti, v'gorku ṡaviti; segestre, -tris, vſe tú, v'kar ſe more kai ṡaviti, ali ṡabiti; torquere, viti, ſukati, ṡaviti, martrati, peiṡati
ak m, F6, conamentum, -ti, enu orodje ẛa vunkai vlézhi, kléṡzhe, ali ak; harpagare, s'akom kai k'ſebi vlézhi, potegniti; humatus, -a, -um, s'aki nataknîen, klukaſt; lupus, -pi, volk, en ak, ali ene ṡhtèrne kluka, rozhna ṡhaga; uncinus, -ni, ena kluka, en akel, ali ak: tudi ena korba. Amos,8.v.2; uncus, -ci, en ák, ali akel
aniti (an iti) nedov., F8, attinet, antizhe, angrè, anṡedene, tú je potrebnu, tú ſluṡhi; mea interest, tú mene angrè; me concernit, mene angrè; me non concernit, mene nyzh an ne grè; puerilis, -le, otrozhki, kar otrokom ſliſhi, ali yh angrè, otrozhji; quid ad te? kai tebe angrè, kai je tebi mari? raré forensium, kar pravd angrè; tua interest, tebe ṡadene, tebe an grè, tebi je pridnu
aranica ž, leuconium, -nÿ, pavola, ali araniza, ṡa kai na ſhopati
burfelj m, F8, alea, burfli; astragalismus, ygra s'burfli; fritillus, -li, tudi ena vertelka, en trahtar, ṡkuṡi kateri ſe burfli v'ygri mèzhejo; plistobolinda, ygra s'burfli, kateri vezh verṡhe, ali ima; pyrgus, -gi, en maihin leſſen pehariz ṡa burfle ſtreſſati inu ṡmeiſhati, is kateriga ſe ti burfli vunkai verṡhejo na miṡo; talarius lusus, s'burfli ygranîe, burflanîe; teſsella, -ae, kai ṡhtirivoglatiga kakòr ẛo burfli
cigar m, F4, dorsuarius, zigar, ali kateri kai na herbti noſſi; hexeres, ena barka, v'kateri ſedy ſheſt zigarjou na eni klopi; juga navium, klopy ṡa brodarṡke zigarje; remex, -gis, veſlát, voṡnyk na vodi, en zigar
cofelj m, F6, conoides, vſe kar je glih ene ſmréke zoflu; conoides, -conus, kai ſhpizaſtiga kakòr en zoffel, ali kegel; conus, zofli na ſmreikah; corus, tudi zofli, ali veliki abranki na ſmrékah, ali hojah; stiria, -ae, en ledeni zoffil per ſtréhi; tannus, abronki, ali zofli na ſmréki, ali hoji, v'katerih je ſéme
cviblati nedov., F15, addubitare, enu malu zviblati, ſhe zviblati; addubitatus, -a, -um, eden, nad katerim ſe zvibla; ambigo, -ere, zviblati; confluctari, zviblati, v'zviblanîu biti; contari, zviblati, vpraſhati, yṡkati; dubitare, zviblati; dubitatus, -a, -um, ṡa kar ſe zvibla; haesitare, zviblati, jezati, od ſtraha molzhè ſtati; nutare, zviblati, en zhas ene, en zhas druge vole biti: kimati; subdubitare, enu malu zviblati; suspicari, meiniti, zviblati, kei kai ṡkarbéti, ſumniti; titubare, ſhlekedrati, omotihati, ſe ſpotikati, omahovati, zviblati; vacillare, ſe ſpotikovati, zviblati; venire in dubium, zviblati
cviblavec m, haesitator, zviblaviz, kateri nevei kai bi imil ſturiti
cvibleoč del., F6, amphibolia, enu zvibleozhe govorjenîe; anceps, v'zvibli, negotou negviſhin, zvibleozhi; mentis inops, zvibleozhi, kateri nevei kai bi ṡazhèl; nutans, zvibleozhi, kimajozhi, okuli klateozhi; pendere, viſſéti, obeiſſiti, vagati, zvibleozhi biti; perplexus, -a, -um, vel perpexus, ṡmamlen, zvibleozhi
čakati nedov., F11, adagia sunt: Imamo vſako vro v'vedan na ṡkuſhnîave ſtrézhi inu zhakati; dardanarius, -ÿ, en uhernik, prekupez, perderṡhaviz, kateri s'ṡhitam, ali s'drugimi rizhmy na draginîo zhaka; expectare, zhakati, pozhakati, pojenîati; hortabundus, -a, -um, kateri opominanîa zhaka; insidere itinera, na céſti ṡaſeſti, zhakati, ſtreizhi; insidiari, insidias struere, buſſio poſtaviti, na eniga ſtreizhi, Hyp.426. ṡhpegati, s'hudo manungo zhakati; operiri, zhakati, pozhakati; opperiri, zhakati, kadar ſe kai enimu poſſodi; praestolari, zhakati, okuli ſtati; subseſsor, -oris, en raṡboinik, kateri na céſtah zhaka, en ṡhpègar; sustinere, zhakati, pretarpéti, preſtati, preneſti, gori derṡhati, plantati
čuden prid., F20, admirabilis, -le, zhuden, prezhudin; admirandus, zhudin; discolus, pregnán, zhudin; fastidiosus, -a, -um, teṡhák, nadleṡhen, zhuden, neluſhten, oſtuden; gesticulari, ſhavkou biti, zhudne ſhege na ſe vṡèti; insolens, hudoben, zhuden, nepokojn, nevajen, nekaṡen, oblèden; insolitus, -a, -um, nenavajen, zhuden; mechanicus, -ci, en zhudni inu kunṡhtni déloviz, antverhar; melicus, -ci, en zhudni, inu kunṡhtni peiviz; merificare, zhudniga ſturiti; mirabilis, -le, zhuden, ſhegau; mirus, -a, -um, zhuden; modo mirabili, v'eno zhudno viṡho; monstrifer, -a, -um, monstrificus, -a, -um, ſylnu zhudne ṡhtalti; monstrosus, -a, -um, zhudne, ſtraſhne ṡhtalti; paradoxus, -a, -um, neſliſheozhe, inu zhudne rizhy ṡupar gmain meinenîe, kateru nei navadnu ſliſhati; permirus, -a, -um, prezhudin, ṡalu zhudin; portentifica venena, ſtrúp, s'katerim ſe zhudne, inu groṡovite rizhy doparnaſhajo; prodigiator, kateri iṡlaga kai zhudniga pomeinenîa; sphinx, -gis, vel sphingos, ene affine, ali morṡke mazhke zhudna ſorta, ṡkorai ene podobe eniga zhlovéka
dajanje s, F23, ablepsia, ſlavu dajanîe, prózh poſtavlenîe; addicatio, k'laſtini dajanîe, pervoszhenîe, perdajanîe, zhes dajanîe; anteceſsus, vel anteceſsum, poprei danîe, ali dajanîe; datarius, -a, -um, kar je k'dajanîu, ali kar bó danu; datus, -us, dajanîe; dicatio, darovanîe, iṡrozhenîe, v'laſt dajanîe; eleemosyna, Almoṡhna, Buga imè dajanîe; indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; inspiratio, notar davanîe, notar dajanîe; intestabilis, -le, kateri je neperpraven h'ſturjenîu teſtamenta, ali h'dajanîu prizhe; largitas, daratlivoſt, radudajanîe, obilnu dajanîe; largitio, dajanîe; liberalitas, darotlivoſt, dobrutlivoſt, radú dajanîe; locatio, na zhenṡh dajanîe; mancipatus, -us, mancipatio, v'laſt dajanîe; ordinatio, duhovnih ṡhègnu dajanîe; sectio inter milites, v'mei ſoldate na reṡdeil dajanîe, ſléhernimu po nîegovi voli; sugillatio, na obraṡi, ali pod ozhmy ṡnaminîe dajanîe; sumptuarius, -a, -um, kar je h'potroṡhku, ali vun dajanîu; suppeditatio, podavanîe, potrebe dajanîe; tributio, tú dajanîe; vomitus, -tus, vel vomitio, bluvanîe, zhes dajanîe, koṡlanîe
de vez., F217, edurus, -a, -um, de nei cilú terd; faxit deus, de bi Búg dal; nequandò, de kei kadai; nequis, nequa, nequod, de oben; quod neque, quia neque, de tudi nikár; perlucidus, -a, -um, cilú ſvitál, de ſe ṡkuṡi vidi; praecautor, -oris, ṡavarovaviz, kateri merka, de ſe kai ne ṡgody; probabiliter, ṡkorai de je timu takú; quamquam, de bi ravnu, aku ravnu; quamvis, naiſi, zhelyh, akulyh, de bi lyh; quasi, kaku de bi, ṡkorai; quod autem evenerit, de je pak tú ſe ṡgodilu; si, aku, de bi; ut, de; ut, de, s'tem, kakòr
deliti nedov., F14, amuſsis, ṡhnora s'katero ſe kai mèri, ali dily; bipartire, na dvuje deliti; bipertiri, na dvuje diliti; creodates, -tis, kateri per miṡi naprei reiṡhe, inu dily; didere, â dido, vun diliti; dispertire, vel, ri, reṡdiliti, vunkai diliti; elargitor, kateri vunkai dily; munerarius, -rÿ, kateri dary vunkai dily; parciarius, -a, -um, kateri ṡkopú, inu pomalim dily; partes facere, diliti; partitor, kateri dily, ali deile déla; sortè dividere, po ſrèzhi diliti; sulcare aequora, morje diliti, ali ſe po nym voṡiti; visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl; prim. od deljen
dihati nedov., F12, afflare, na eniga dihati, pihati; anhelo, -are, hitru dihati, hitéti, ſopihati, ſopéti; ducere spiritum, dihati; dyspnaea, teſnoba v'perſih, neduha, kir eden teṡhku diha; dyspnoicus, -a, -um, tá kateri teṡhku diha, neduſhliviz; fistula, -ae, en ror, ena piṡzhal, tá ror v'garli ṡkuṡi kateriga ſe diha; halare, dihati, dahniti; interspirare, v'meis dihati, ali ṡkuṡi kai luft iméti; orthopnoicus, -ci, kateri teṡhku diha, naduſhliviz; spirare, dihati, puhati; suspiriosus, -a, -um, naduſhliu, kateri teṡhku diha, ṡdihajózhi; trachea, vel trachia, ta goltaniz, ali ror ṡkuṡi kateriga ſe diha
dokler vez., F15, adusque, dokler; aeo[!] usque, dokler; amicus usque: ad Aram, priatel dokler mu ſe daje, inu eden ſhe kai ima; catechumenus, eden s'beſſédo podvuzhen, dokler ſhe nei kerṡzhen; donec, dokler; donec aspiret dies, dokler ſhe dán hladán oſtane; dùm, dokler; dum tempus habemus, dokler zhaṡ imamo; interrex, -gis, en nameiſtnik po ſmerti eniga kraila, dokler druṡiga iṡvolio: mertviga kraila naméſtnik; quatenùs, dokle, kakú delézh, dokler; quippè, ṡakai, dokler; quoad, dokle, dokler, taku dolgu, kakú dolgu, tolikain; quoniam, dokler, potehmál, dokler pak; siquidem, dokler; prim. dotler
dostikrat prisl., F20, casare, et casitare, doſtikrát, po goſtim padati; compluries, vezhkrat, pogoſtim, doſtikrat; crebritas, fliṡ, doſtikrat; defensitare, cilú doſtikrat obraniti; ejectare, po goſtim, inu doſtikrat vun metati; evolitare, doſtikrát letéti; identidem, doſtikrát; infulcire, notar vgneſti, doſtikrat, inu pogoſtu praviti, enimu v'uṡheſſa trobiti; multoties, doſtikrát; persepè, cilú doſtikrat; plerumque, doſtikrat, vekſhi deil; pollicitari, vſeṡkuṡi ponujati, ali doſtikrát oblubiti; reclamitare, vſeṡkuṡi, ali doſtikrát zhes kai ſhrajati; restitare, pogoſtu, inu doſtikrat na pootu ṡaſtavati, ṡaſtajati, inu oſtajati; saepè, doſtikrát, pogoſtim; saepiſsimè, ſylnu doſtikrat, inu cilú po goſtim; saepius rem reperiri, doſtikrát nahajati; subjactare, doſtikrát od ſebe vrézhi, ali metati; syntecticus, -a, -um, ſylnu ſláb, kateri doſtikrat omadléva; usurpatio, polaſtnenîe: tudi v'navadi iméti eno reizh doſtikrat nuzati, ali imenovati
dremelj m, vectis, -tis, en rigel, en dremil, enu ṡheléṡu, s'katerim ſe kai uṡdiguje
drukati nedov., F2, editor, kateri puſty kai vunkai poiti, ali drukati; imprimere, drukati, ſtiṡkati
erb m, F3, factitare se haereden, ſe s'eniga erba vun dati; legator, -oris, kateri kai ṡaſhaffa, k'erban[!] ſtavi; testamentarius, -a, -um, tú kar timu ſluṡhi, kateri je ṡa erba poſtavlen
fortelj m, contechnari, ſe ene golufie, ali fortelna domiſliti, kei kai golufniga narediti
glasno prisl., F
7,
acclamitare, vezhkrat vpiti, inu
glaſnú krizhati;
declamare, glaſnu kei kai perpovédati;
ejulare, tuliti, javkati, zvizhati,
glaſnu ſe jokati;
elatrare, lajati,
glaſnu vpiti;
perclamare, krizhati, inu
glaſnu ſhrajati, ali vpiti;
recitare, glaſnu brati, ali govoriti;
recitator, -oris, kateri
glaſnu govory, ali bere
- glasnejše , altius, viſhe gori, glaſnéſhe
gnezdo s, F9, cava, duplu kir tyze gnéṡda délajo; chlorio, ſternád tyza: chlorium, nîe gnéṡdu; chromis, ena riba, katera v'vodi gnéṡdu ima; consternere cubilia gallinarum, kokuſham gnéṡda délati; internidificare, poleg gnéṡditi, gnéṡdu delati; loculamentum, -ti, ena korba, ali kai druṡiga, polna predalzu, ali lukén, de tyze notar hodio, inu gnéṡda délajo; nidificum ver, ſpomlád, kadar tyze gnéṡda délajo; nidulari, ſe gnéṡditi, ali v'gnéṡdi mlade lezhi; nidus, -di, tyzhje gnéṡdu
gosto sam., magma, -tis, tú goſtu, kateru zhes oſtane, kadar ſe kai preſha, kakòr per groṡdiu tropine; prim. po gostem
goščava ž, F8, condensio, goṡzhava; craſsamen, -nis, goṡzhava teh droṡhy; densitas, goṡzhava; fructicatio, ṡraſtenîe ene goṡzhave; nemorosus locus, meiſtu v'borṡhti, kir je goszhava; saltus, -ti, en gósd, ali en velik bórṡht, s'veliko goṡzhavo, ena goſta hoſta; spiſsitudo, goṡzhava; stymma, -tis, kadar ſe kai oṡhme, ali prezidy, tú grobú, ali ta goṡzhava, kar zhes oſtane, je ſtymma po latinṡku
grobo sam., stymma, -tis, kadar ſe kai oṡhme, ali prezidy, tú grobú, ali ta goṡzhava, kar zhes oſtane
gvant m, F119, abólla, -ae, eniga ſoldata gvánt, en ṡhoudni gvánt; aegis, -dis, en ṡheléṡni gvant; attrita vestis, ponoſhen gvánt; colobium, en koller, ali jerihaſt gvant; ephot, en gvant is mei teh maſhnih; fluens vestis, en dolg gvant do tál; habitus, -us, navada: viṡha ſhtalt: odeitou: gvant; immutare vestitum, gvant preminiti, en drugi oblézhi; instita, -ae, en dolg pleh na ṡhenṡkim gvanti, ena pinta, ali pintiza, s'katero ſe kai ṡaveṡuje; interpolus, -a, -um, interpola vestimenta, ſtari predélani gvanti; lacerna, -ae, zunîe, petlerṡki gvant; lacinia, -ae, falda, pleh, ali krai gvanta, reſtergan gvant; lacinia, -orum, bleki na enim ſtarim gvantu; laena, -ae, nékadanî na voiṡki pláṡzh, kateriga ſo ty bogovzi noſſili, en ṡgurni gvant, en ziganṡki plaṡzh, en Harvaṡhki manten; laena vestis, ſukneni gvánt, oblazhilu; sarcinator, -oris, kateri gvante flika; vestiarius, -rÿ, kateri gvante predaja, ali déla; vestimenta interpolata, ſtari preobarnîeni gvanti; vestimentum, -ti, gvant; vestis goſspina, gvant is parhata; vestis pulla, lugubris, trorarṡki gvant; vestitus, -tus, gvant, oblazhilu
gvelb m, F11, absis, -dis, platiszhe, ali lók na kolleſſu, peiga per gvèlbu; arcuare, en gvelb ſturiti, kai v'kriviti, gvelb délati; arcus, gvelb, lok, maura, péga, ſamoſterla; camerare, gvelbati, gvelb délati; concameratio, gvelbanîe, gvelb; cryptoporticus, gvelb ẛa hlat po leiti, po laṡhku ſalla terrena, gank pod ẛemló; fornacarius, -a, -um, kateri pèzh kuri, pezhár: tudi kateri pod gvelbi predaja, ali ſtazuno ima; fornicare, gvelbati, gvelbe ali ſtrope délati; fornix, gvelb; testudo, en gvelb, ene laute, ena ṡhaba ṡkledniza
hoteti nedov., F53, capsis, vṡami aku hozheṡh; dietarius, -ji, en ṡkrivni tat, kateri grè v'eno kamro, kakòr de bi hotil kai yṡkati; imminere, viſſéti, vunſtati, ſe perbliṡhovati, ſe viṡhiti, ali nagniti, kakòr de bi hotlu paſti; inconfeſsus, -a, -um, neſposnán, neſpovédan, kateri n'hozhe riſnize povedati; itane vis? hozheṡ li takú iméti? malo, mavis, mavult: malumus, mavultis, malunt, jeſt hozhem raiſhi, ti hozheṡh raiſhi, on hozhe raiſhi, my hozhemo raiſhi, vy hozhete raiſhi, ony hozhejo raiſhi; nolo, n'hozhem; ò si, Búg hotel; renuit, je odpovédal, n'hozhe; volo, jeſt hozhem; prim. nehoteti
hraniti2 nedov., F29, adagia sunt: maihine rizhy ſe lagle hranio, kakòr te velike; bibliotheca, kir ſe buque hranio; caseale, -lis, ſyrniza, kir ſe ſyr déla, ali hrani; casteria, ena ribizhja hiſhiza, kir ſvojo ribiṡhko ſpravo hrani; choragium, en proſtor ẛa gledati, kir ſe ygrá, ali kir ſe hranio rizhy ẛa Comedie; ciborium, ſhpishna ṡkramba: tudi tá poṡlazhena poſſoda, v'kateri ſe svetu Réſhnu Tellú hrani; commentariensis, tá kateri ẛamerkuje, ali te rizhy eniga méſta popiſhuje, inu taiſte hrani; commiſsus, -a, -um, ẛrozhen, inu dan ẛa hraniti; custodire, zhuti, varovati, obarovati, hraniti, ſtraṡhiti; ferraria, -ae, tudi ſhtazuna, kir ſe ṡheléṡu hrani, ali predaja; gurgustium piscium, en ravſhel, ali verſha ṡa ribe hraniti; libraria, -ae, kamra kir ſe buque hranio; lignile, -lis, leſſena hiſha, kambra ṡa leis hraniti; meliton, -onis, zhibelniák, utta ṡa zhibele, kir ſe zhibele hranio; myrothecium, tú meiſtu, ali ṡkramba, kir te dobru diſſezhe ṡhalbe hranio, ali ſtavio; narthecium, -cÿ, ena puhſhiza, v'kateri ſe arznia hrani; nivarius locus, meiſtu ṡa ſnéh darṡhati, hraniti; oporotheca, -ae, kelder, ali enu meiſtu, kir ſe ſad hrani; piscina, -ae, ribnik, kir ſe ribe darṡhè, ali hranio; promptuarium, -rÿ, kamra, ali kelder ṡà hraniti jidne rizhy; receptaculum curuum, ṡa kulla hraniti proſtor, kolovnik; reponere, odloṡhiti, hraniti, poloṡhiti, ṡahraniti; sacrarium, -rÿ, ṡacriſtie, enu meiſtu kir ſe kai ſvetiga, ali ṡhegnaniga hrani; salinum, -ni, ſolniza, kir ſe ſul derṡhy ali hrani; servabilis, -le, kar ſe more hraniti, ali ṡahraniti; servare, hraniti, ṡkraniti, varovati; tablinum, -ni, tabularium, -rÿ, ſhribarṡka hiſha, ali ena kamra, ali meiſtu ṡa lyſty, inu piſma hraniti; vestiarium, -rÿ, tú meiſtu, kir ſe gvanti hranio; vestispicus, kateri ſvoiga goſpuda gvante ṡnaṡhi, inu hrani
il m, F5, bitumiare, s'ylom ṡamaṡati; leucargillon, ena ſorta béliga yla, ali vodene gline; plasma, -tis, ena reizh is gline, ali s'yla ſturjena; plasmare, s'gline délati, kei kai is yla ſturiti, ſtvariti; plastes, -ae, kateri pilde s'yla, ali s'gline déla
iskati nedov., F22, conquirere, s'fliſſam yṡkati, ṡadobivati; consternans, tá h'tretimu potreṡ, kateri pod ṡemlo rije, inu iṡ hoda yṡzhe; contari, zviblati, vpraſhati, yṡkati; dietarius, -ji, en ṡkrivni tat, kateri grè v'eno kamro, kakòr de bi hotil kai yṡkati; frigus collere, hlád yṡkati, lubiti; indagare, ſliditi, iṡpraſhovati, ſpraſhovati, yṡkati, oſleiditi; indigator aquarum, kateri vodene ṡverke yṡzhe; inquirere, vpraſhati, yṡkati; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk, beiṡhy pred ludmy, ſamoto yṡzhe, inu po goſtu ṡavia kakòr volzè; pacificatorius legatus, en ſel kateri myr yṡzhe, inu pegeruje; pandectae, -arum, ene buque, v'katerih ſe vſe naide, kar eden yṡzhe; pararius, kateri okuli teika, inu danarje napuſſodo yṡzhe, ali najde; percontari, ispraſhovati, vpraſhati, iṡveiditi, yṡkati; perquirere, dobru yṡkati, s'fliſſom poyṡkati, vpraſhati; pervolutare libros, buque preplatlati, po buquah yṡkati; quaeritare, vſeṡkuṡi vpraſhati, ali yṡkati, ṡpraſhovati; querere, yṡkati, upraſhati; requirire, eniga yṡkati, ali vpraſhati; specium, -cÿ, tù ṡheléṡze, s'katerim ſe te rane globozhina yṡzhe; vestigare, yṡkati, ſliditi; vestigare odore, s'diſhanîam ſliditi, ali yṡkati; vestigator, ſlidnyk, en jager, kateri ſlidy, inu yṡzhe
iz2 predl., agreste, is pula; conspicillum, enu meiſtu, is kateriga ſe kai reṡglèda; pes, -dis, tudi ena is glave úṡh; rure redire, is pula naṡai priti; rutatus, -a, -um, is ruhtizo obèsan, namaṡan; transalpinus, -a, -um, is une ſtrani hriba, ali gurrè; vinum defaecare, elutrire, vinu is droṡhy odtozhiti; prim. z
izlagati nedov., F10, aperio, -ire, odkriti, odpréti, iṡlagati, vganiti; enucleare, jederze is lupyn jemati, tudi jṡlagati, yṡnaiti; explicare, reṡloṡhiti, iṡlagati, reṡviati; explicator, -ris, kateri iṡlaga, dá ṡaſtopit; inexplicabilis, -le, neiṡrezheni, neṡloṡhliu, nereṡglagliu, kateri ſe ne more iṡlagati; interpretari, tolmazhiti, iṡlagati; male interpretari, na hudu iṡlagati; praelegere, naprei brati, ali iṡlagati; prodigiator, kateri iṡlaga kai zhudniga pomeinenîa; venditare, vun na prudai iṡlagati, na prudai iméti, predajati
jermenec m, F3, lemnisci, -orum, ledar, ali jermenzi, na katerim ſe kreguli na rokah noſſio; ligula, -ae, podveṡiza, jermènez, neſhel, kai maihiniha ṡa ṡvèṡanîe; obstragulum, -li, tá knof na hlazhah, tudi tá leder na punzhohih, kateri ſe s'jermènzi ṡaveṡuje de voda notar ne grè
joger m, F3, apostolus, joger, tovariṡh, en ſel, en pot; discipulus, joger, ſhular, mlaiſhi; sectator, -oris, joger, kateri trahta ſe od eniga kai navuzhiti
kadar vez., confervescere, v'kúp ſpariti ſe, vréti kakòr moſht kadar kiſſa; cum, kadar; diluculum, kadar ſe v'jutru ẛarja odpinia, cilú ẛgudai; eos, eois, ẛarja, kadar ſonze gori grè, ẛora; exactus, -us, predajanîe, kadar eden ſvoje blagú dobru ṡvede; exulceratio pulmonum, kadar pluzhe gnyejo; odontalgia, -ae, ṡoby boléṡan, kadar eniga sobè bolè; opperiri, zhakati, kadar ſe kai enimu poſſodi; psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim parſhy; quando, kadai, kadar; strictura, -ae, tudi práh od ṡheléṡa, kadar ſe pili; transfumare, prekaditi, kadar dim ṡkuṡi grè; prim. kader
kaj ne prisl., nunquid, kai ne, bode li
kalender m, F2, diarium, kalender, ali popiſſovanîe, kai ſe ſléherni dán ṡgody; fasti, -orum, en calender, ali leitenṡke buque
kateri zaim., F1457, clibanus, pèzh, katera ſe more preneſti; ignavus dolor, en beteṡh, kateri ſtury eniga leiniga, ṡanikarniga; ignoscens, kateri odpuſty; miserabundus, -a, -um, zhes kateriga ſe je potrébnu vſmiliti; mola uterina, enu neṡhtaltnu meſſu, kateru v'maternizi raſte; pecator, -oris, myrnik, kateri myr déla; persuastrix, -cis, katera pregovarja; praecedens, kateri naprei grè; quinam homo? kateri je vſai taiſti zhlovik; quocum, s'katerim; quod, kateru, ṡatú, de; retinaculum, -li, ſléhernu orodje, s'katerim ſe kai vṡdiguje; salarius, -rÿ, kateri ſul, ali ſlane rizhy predaja; ſeſsor, -oris, kateri sedy; somniosus, -a, -um, katerimu ſe vſeṡkuṡi ſanîa; vitis putator, vinṡke terte riṡazh, kateri terte obreiṡuje
kegelj m, F2, conoides, conus, kai ſhpizaſtiga kakòr en zoffel, ali kegel; pyramides, kegli, ali takeſhni ṡhpizhaſti ſtebri
klas m, F8, centigranum, en kláṡ ẛhita s'ſtú ẛerni; culmus, klaṡ, bil, bilka, biliza, ſteblu; inspicare, v'viṡhi eniga klaſſú, kei kai ṡhpizhiti, ali oṡhpizhiti; loba, -ae, en klas, kakòr na arṡhi inu takeſhnimu ſjanîu; spica, -ae, ṡhitni klaṡ, klaſſovje; spica mutica, en kláṡ pres yṡhýz, ali luṡzhyn; theca, tá lupiniza, v'kateri tú ſerze v'klaſſji leṡhy; urruncum, -ci, ſtoklaſſa v'ṡhiti: tú ſpudnîe ṡarnze v'klaſſi per bilki
kopanje2 s, F5, affodere, perkopati, perdergniti, s'kopanîam kai perloṡhiti; foſsio, foſsura, graben, kopanîe; rutrum, -tri, krámp ṡa kopanîe, matika; sarculatio, plivenîe, ali kopanîe; sarritura, -ae, sarritio, kopanîe, plivenîe
korba ž, F21, calanthus, ena ſpletena zaina, korba, pleteniza koſul; camus, -mi, tudi korba na gobzu konskim; caniſtrum, kruſhna korba, pleteniza; capistrum, korba koinîu na glavi; cartallus, -li, vel cartallum, ena korba ẛa krúh; cistellatrix, dékla, katera korbo ẛa Gospodinîo neſſe; cophinus, korba, zaina, pleteniza; corbis, korba, jerbas, zaina; crates, -tis, ſhanzne korbe, garter; cumera, -ae, ṡhitna kaṡzha, korba; fizella, brenta, koynska korba; gerrae, -arum, ſhanzne korbe, ali pletenize na poſhtainah; loculamentum, -ti, ena korba, ali kai druṡiga, polna predalzu, ali lukén, de tyze notar hodio, inu gnéṡda délajo; maſsa caricana, korbe s'figami; orea, -ae, ena korba ṡa fige; postpomis, -dis, zaina, ali korba ṡa koinṡki gobez; qualus, -li, ena korba, ali zaina, v'kateri kokuſhi leṡhejo; secariae sportae, terṡzhenizhne zaine, ali korbe, koſhi ṡa terṡkè; talea, -ae, ene ſpletene korbe, dná leiṡ; trygapus, -pi, zidilu, tá zaina, ali korba, ṡkuṡi katero ſe droṡhje prezejajo; uncinus, -ni, tudi ena korba. Amos,8.v.2
kraft ž, F3, efficacia, múzh, kraft; efficacitas, kraft inu múzh kai ſtoriti; vigor, -oris, vék, kráft, premoshenîe, kripúſt, múzh
kraften prid., F2, efficax, -cis, kraften, mozhán; efficientia, -ae, kraftnu iṡkaṡovanîe te mozhy, múzh inu vék kai ſturiti
kramarski prid., F3, cadurcum, -ci, rantoha ẛa kramarje, kramarska plahta; charta emporetica, kramarski papyr, v'kateri ſe kai ẛavie; merx, -cis, kramarṡku blagú, kupzhia
lampa ž, F9, infusorium, tá poſſoda, s'katero ſe kai naliva, ṡlaſti olie v'lampo. Zach:4; lampades ignis, ognîene lampe; lampas, -dis, lampada, -ae, lampa; lucerna, leſherba, lisherna, lúzh, ſveitilu, lampa; lychnichus, -chi, ſveizha, luzh, lampa; lychnus, -ni, tudi lampa, ali literna; mergulus, plavzhik v'lampi; myxos, -myxi, plavzhik v'gorezhi lampi; polymyxos, ena lampa, katera ima doſti ṡhleibizhkou ṡa tahte
latinsko prisl., stymma, -tis, kadar ſe kai oṡhme, ali prezidy, tú grobú, ali tá goṡzhava, kar zhes oſtane, je ſtymma po latinṡku
laž ž, F6, ementiri, ſe ẛlagati, s'laṡhmy naprei priti; falsiloquus, laṡhniviz, kateri laṡh govory; falsum, -si, ena fólṡh laṡh, golufna reizh; inventum, -ti, ena ṡmiſhlena reizh, laṡh, kai ṡnaideniga; mendaciolum, ena maihina laṡh; mendacium, laṡh, laganîe
ljubo sam., F6, addicere, odlozhiti, salubi[!] iméti, ſebi perſoditi; addictus, -a, -um, perlublen, kir eniga ẛa lubu ima, inu dobru hozhe; amo, -are, lubiti, ẛa lubu iméti; diligere, lubiti, iṡvoliti, ẛa lubu iméti; orbus, -a, -um, ſléiherni, kateri ob kai lubiga pride; plebicula, -ae, kateri tá gmain folk ṡa lubu ima
lončarski prid., F3, figulinum, -ni, lonzharṡku déllu; figulinus, -a, -um, lonzharṡki; plastice, -ces, lonzharṡku déllu, ali ta kunṡht kai s'gline ſturiti, ali délati
luft m, F15, aer, luft, [str. 17b ]; aër, lufft, [str. 18a ]; aerius, -a, -um, lufftni, is luffta; aether, Nebú, lúft, tá Element; arteria aspera, tá ror tega luffta, po katerim ẛapa grè k'pluzham ſkusi golt; camaleon, ena ṡvyr, katera od lufta ṡhivy; clima, -tis, lufft, en velik preſtor, ali en gviſhen deil Neba, schirokust; elementum, ṡazhetek ene ſléherne rizhy, kakòr je ogîn, voda, lufft, ṡemla, tu ſo ty ſhtiri Elementi; gyrus aërius, ena okrogloſt v'lufti, ali okroṡhenîe; interspirare, v'meis dihati, ali ṡkuṡi kai luft iméti; meterologia, veidnoſt od teh videzhih ṡnamyn v'lufti; petaurista, -ae, en kaukler, kateri lahku v'lufti ṡkazhe; rorifera aura, roſſán, inu faihten lufft; subdialis, -le, pod frai Nebom na luffti; vitalis aura, ṡdravi lúft
luknja ž, F23, agina, -ae, luknîa ſa reidnik per kullih; antrum, jama, luknîa, berlog, duplu v'pezhovjei; carchesia, ẛhtriki, inu luknîe na dréivu tega jadra v'ladji, ali v'barki; cavaticus, povṡhi, kateri v'luknîah, inu v'votlim raſtejo; caverna, votlu pezhovjè, jama, luknîa, ṡvirinska jama, votle ṡhkale; cavus, -vi, et cavum, -vi, ena globoka votla luknîa; cuniculosus, -a, -um, polhen lukein; foramen, -nis, luknîa; ignifluae cavernae, luknîe, s'katerih ogîn ſhviga; inforare, ṡavertati, vertati, luknîo ſturiti; latibulum, -li, duplu, berlog, ena velika jama, ali luknîa, kamer ſe more eden ṡkriti, ali ṡaleiſti; loculamentum, -ti, ena korba, ali kai druṡiga, polna predalzu, ali lukén, de tyze notar hodio, inu gnéṡda délajo; multiforis, -re, ſylnu luknîaſt, kar doſti lukén ima; multiforus, -a, -um, s'doſti luknîami, cilú luknîaſt; naris, -ris, nares, noſne luknîe; pertusura, luknîa, perbitje. Eccl:27; podex, -cis, luknîa v'riti, ṡadniza, rit; praefurnium, -nÿ, v'pèzh tá odperta luknîa, ali ṡgurna pezhy luknîa; propinigeon, ena luknîa, s'katere plamen, ali ogîn vun ſhviga; sinus ulceris, ta luknîa, inu globokúſt eniga tura; trachae, vel trachia, te noſne luknîe ṡa dihanîe; tubus rotae, tú votlu per kolleſſi, luknîa v'peiſti
meniti nedov., F25, arbitrari, meiniti, ſhazati; atheos, atheus, Nevernik, kateri ſe cilú nyzh na Bogá neahta, preṡ duſhnik, meini de nei Bogá; autumare, ſhazati, meiniti, ali preṡhtimati; censere, doṡdévati, meiniti; cephalus, ena riba, kadar glavo ṡkrie, meini, de jo oben nevidi; conjicere, ſe ſumniti, méniti, domiſliti, vrézhi; imaginari, doṡdévati, ſi v'pamet vṡèti, meiniti; imusculus, ena tyza, eni meinio, de je kralizhik, eni dleṡk, eni, de je ena ſorta poſtoin; intendere, napeti, nameriti, ṡamahniti, miſliti, meiniti, naprezhi; legio, -onis, tudi enu veliku ṡhtivenîe, eni meinio, de je 6666: eni pak 10000. ali en milion; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk; magudaris, vel magydaris, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, eni meinijo, de je ena ſorta angelike; melanchoryphus, -phi, zhernaglavka, ena maihina tizhiza, druge mladizhe redy, meini, de ſo nîe; melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh; opinari, meiniti, ſe enimu ṡdeiti, ſhazati, zhutiti; orthodoxus, -a, -um, kateri prou veruje, prou meini, je ene prave miſli; putare, meiniti, ṡdeiti, ſe ne troshtati, nadjati, ſumniti; reor, reris, ratus, reri, meiniti; reri, meiniti; silphium, -phÿ, en ṡhlahtni ṡhonft od eniga ṡeliszha, eni meinio, de letú ṡeliṡzhe je angelica; supponere, podſtaviti, meiniti, podvrézhi; supposui, ſin[!] meinil; suspicari, ſe doṡdévati, ſumniti, van gnati na eniga, meiniti, zviblati, kei kai ṡkarbéti; taminia, -ae, ena ſorta divje vinṡke terte, eni meinio, de je divja buzha, ali pluzh; teucrium, ernprais ṡeliṡzhe, eni meinio, de je Vergis main nit; prim. menioč
merkati nedov., F20, anchorarius, kateri mèrka na tú; asterias, kateri na zhloveska govorjenîa mèrka; astrologus, et astronomus, ṡveṡdar, kateri na ṡveiṡde mèrka; attendere, ahtati, na ſe gledati, merkati, ṡkarbéti; augur, Bogoviz, kateri na tyze mèrka; cautor, tá kir ẛaṡhihra, inu mèrka, de ſe ne ogolufa; cavere, ſe varovati, merkati, braniti, ſe ṡaderṡhati; haruspex, -cis, en Bogoviz, kateri je mèrkal na oſſerzhje ṡhivinsku per nékadanîh offrih; inobservabilis, -le, na kateriga ſe ne more merkati; intende, merkai, poſluſhai; invigilare, vahtati, merkati, ahtengo dati; observabilis, -le, na kar ſe ima dobru merkati, inu ahtati; observans, kateri enimu zhaſt ṡkaṡhe, ali na nîega merka; observare, merkati, gledati, paṡiti, ṡhpegati; pausarius, -rÿ, kateri merka, kadai ſe ima poſtati; praecautor, -oris, ṡavarovaviz, kateri merka, de ſe kai ne ṡgody; proreta, -ae, tá kateri na ladji naprei ſtojy, inu mèrka, ali ṡkarby; providens, ṡkarbán, kateri na te perhodne rizhy prou merka, inu preṡkarby; subnotare, pomerkovati, ſpud ṡaṡnamovati, ṡamerkovati, na ṡkrivnim ahtati, ali merkati; subsentire, enu malu merkati, inu poſluſhati, ali ṡaſliſhati; prim. merkajoč
mornar m, F3, celeusma, vel celeuma, teh mornarjeu péſſim, kadar kai vleizhejo, kir pravio, li ſhe ſerzhnu; contus, -ti, ſhtanga, ena ſhtanga dolga teh mornarjou, ṡa ṡnati, inu s'mèriti te vodè globokúſt; nauclerus, -ri, mornár [poznejši pripis neznane roke]
nadležnost ž, F7, acrisia, nedleshnoſt, de eden ne ẛastopi, inu ne ſodi poriſnizi tú, kar on vidi; importunitas, nedléṡhnoſt; incommodare, enimu nedleṡhnoſt sturiti, ali délati; incommodum, nedleṡhnoſt; injuria, nevola, nedleṡhnoſt, ſramota, kriviza, ṡashmaganîe; molestia, -ae, ṡabava, nadleṡhnoſt, teṡkozha, nepokoi, nadleṡhenîe; praemolestia, -ae, velika nedleṡhnoſt, ſtráh inu skarb poprei, kakòr ſe kai ṡgudy
najpoprej prisl., F10, praegerminare, narpoprei, inu pred drugim ſe ṡelenéti, ali odganîati; praegignere, narpoprei roditi, ṡazheti, en ṡazhetik ene rizhy biti; praeliganeus, -a, -um, narpoprei targan; praeloqui, pred enim drugim govoriti, ali narpoprei govoriti; praenoscere, poprei poṡnati, narpoprei poṡnati; praenuntius, -a, -um, kateri narpoprei kei kai povei, ali na snanîe da; principiò, narpoprei; tomex, -cis, tá preja, katero ty ṡhtrikopletzi narpoprei na vretenu ṡviejo; vallaris, -re, en kranzil te zhaſty, taiſtih, kateri s'ſvoim junaṡhtvom narpoprei zhes ſhanzo, ali naſip tega ſovraṡhnika notar pride; vinum praeliganeum, vinu s'narpoprei braniga groṡdja ṡa druṡhino
najzgoranjejši prid., conoides, conus, kai ſhpizaſtiga kakòr en zoffel, ali kegel, tá narṡguraniſha ſhpiza na ṡheleṡni kapi
našopati (na šopati) dov., F3, confercio, et confarcio, -ire, naſhopati, natlazhiti, napolniti; leuconium, -nÿ, pavola, ali araniza, ṡa kai na ſhopati; offercire, nafilati, naſhopati
naudarjanje s, indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe
neopominjen prid., inopinans, -tis, neopominen, kateri nevei kai ſe mu bó ṡgodilu
nešelj m, F3, ligula, -ae, podveṡiza, jermènez, neſhel, kai maihiniga ṡa ṡvèsanîe; ligulae, ṡhtefte na neſhelnu; strophium, -phÿ, en jermen, ali nèſhel k'ṡaneſlaniu; prim. nešljin
neznani sam., F5, accola, -ae, blishni mejásh, ali ſoſſed, en nesnani v'eni desheli; advena, -ae, en ptuji, en perhodni, en neẛnani; alophilus, en neẛnani, inu ẛalublenyk v'ludske rizhy; commentor, kateri kai ẛnaide neṡnaniga; hospes, -tis, en oſhtèr, en gúſt, en neṡnani ali ptuji
nucati nedov., F65, abúti, neſpodobnu, ali ẛanikernu vshivati, ali nuzati, ẛanuzati; ah, v'ẛdihovanîu ſe nuza, inu v'ſerdu; coronopus, -dis, enu ṡeliṡzhe kakòr trava ſe k'ſalati nuza: ṡlatize; hippapera, -ae, popotna torbiza, katera ſe na koynu nuza; libitina, -ae, pogrebṡzhina, dauki, ali kar ſe nuza per pogrebṡzhini; nihil prodest, nei h'pridu, nyzh ne nuza; operam praebere alicui, enimu pomagati, nuzati; prodeſse, nuzati, h'pridu biti; quid prodest, kai nuza, hzhemu, kai pomaga; scriptorius, -a, -um, kar h'piſſanîu ſe nuza; textorius, -a, -um, kar tkalzu nuza; torculus, -a, -um, kar ſe per prèſhi nuza; usualis, -le, kar ſe more nuzati, ali je k'naſhimu nuzu; utroque baculo utor, jeſt obedvei palizi nuzam; vineaticus, -a, -um, kar k'vinogradi nuza
obetanje s, F2, manceps, -cipis, tudi kateri kai predá s'obetanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati; stipulatio, oblublenîe, sa volo poroṡhtva v'roko ſeganîe, obeitanîe ene ſproſſene rizhy
obrezati dov., F10, accidere, obrésati, perrésati, ſe kai permeriti; amputo, -are, odſékati, odréẛati, obréẛati; circumcidere, okuli obréẛati; circuncidere, obréẛati; circunscindere, okuli obréẛati, obṡékati; desecare, odshagati, ali obréṡati; desecare vitem, terto obréṡati; exputare, okléſtiti, obréṡati; exungulare, nohty obréṡati, parkle iſtergati; putare vites, terſje, ali vinṡke térte obréṡati
obropan del., F9, compilatus, obrupan, okraden; depraedatus, porublen, obrupan, paidaſh; direptus, -a, -um, obrupan, prózh vṡèt, porublen; expilatus, -a, -um, cilú do dlake obrupan; praedatitia bona, tú obrupanu blagú; privatus, -a, -um, obrupan, kateri je ob kai perſhel; spoliatus, -a, -um, opleinen, obrupan; viduatus, -a, -um, obrupan, opleinen; viduus, -a, -um, opleinen, obrupan
obviti dov., F7, circumplicare, okuli obviti, ẛgerniti; circumvolvere, obviti; convolvere, v'kúp ṡviti, obviti; obducere, obviti, ṡaviti; obvolvere, ṡaviti, obloṡhiti, ṡkriti, obvèṡati, obviti; pedulis, -le, ṡhkarpetel, onîuzha, ali kai ṡa nogè obviti; redimere caput, glavo lipú pozirati, kronati, obviti, lipú ſpleſti, ali poliṡhpati
očiniti dov., F3, cribrare, ſjati ṡkuṡi reſhetu, reſhetati, ozhiniti; elidere, iṡbiti, tudi ozhiniti, v:g: ṡhitu; supercernere, kei kai s'reſhetom preſjati, ali ozhiniti
očitovati nedov., F5, declarare, isloṡhiti, iskasati, ṡaſtopnu navuzhiti, ozhitovati, ozhitnu ſturiti; manifestare, ſe iṡkaṡati, oglaſſiti, ozhitovati, pokaṡati; publicare, vun klizati, oṡnaniti, ozhitovati, gmain ſturiti; vulgare, ozhitovati, v'mei gmaino reṡglaſſiti; vulgator, kateri ozhituje, ali kai resglaſſi, ṡlaſti kaj ṡkrivniga
odetov ž, F4, habitus, -us, navada: viṡha: ſhtalt: odeitou: gvant; indumentum, oblazhilu, odétou; matta, -ae, ena s'ſlame, ali lozhovja odétou, pokrou, ali ſpleteniza, s'katero ſe kai pokriva; tegumen, vel tegumentum, -ti, odeya, odeitou
odkriti dov., F6, adaperire, odpréti, odkriti, reẛodéti; aperio, -ire, odkriti, odpréti, iẛlagati, vganiti; detegere, reṡodeti, odkriti; exertare, odkriti rame, odgarniti, reṡodéti; relinire, kai ṡamaſheniga odpréti, odkriti, ṡupèt poſhtrihati, ali pomaṡati; retegere, odkriti, odkrivati
odpreti dov., F14, adaperire, odpréti, odkriti, reẛodéti; aperio, -ire, odkriti, odpréti, iẛlagati, vganiti; discapedinare, odpreiti; discludere, odpreiti, odkleniti, reṡlozhiti; divaricare, odpreiti, naroṡen djati; expromere, vun vṡèti, ali dati, naprei ſhtéti, odpréti, rezhi; innare, uſta, ali ſerzè s'ṡheló odpréti; pandere, odpreiti, dat ṡaſtopiti, reṡloṡhiti, reṡgarniti; pange, odpri; patefacere, reṡodeti, odpréti, povédati; recludere, odpréti, odkleniti; relinire, kai ṡamaſheniga odpréti, odkriti; renidere, tudi uſta k'ſmeihu odpréti; reserare, odpreiti, odkleniti
odradovati dov., eblandiri, odradovati, s'perlisovanîam kai dobiti, ali s'radovanîam
ofrovati nedov. in dov., F11, adolere, ẛashigati, offrovati, vushgati, ẛhgati, kaditi; capitale, -lis, tudi Nunski ſhlár, en ẛa glavo pert, kateri je bil nékadaj v'navadi per teh, kateri ſo offrovali; fertum, -ti, ena ſorta jidy, katero ſo nékadai gori offrovali; hostiare, offrovati ṡhpiṡhne offre; immolare, offrovati, k'offru klati, ṡaklati; litare, offrovati, ṡaſhonati; perlitare, ṡkuṡi offer kai prejeti, ali popolnoma offrovati; primitiae, -arum, pervine, tá pervi ſad, kateriga ſo Bogú offrovali; sacrificare, offrovati, vel ofrovati, offrati, maſhovati; sacrificus, -ci, Maſhnik, kateri offruje, offraviz
ogovoriti dov., F4, affatus est eum, on je nîega ogovoril, s'nym govoril; alloquor, alloqui, eniga ogovoriti, s'nym govoriti; compellare, nagovoriti, ogovoriti, nagovarjati; interpellare, eniga ṡa kai proſſiti, ali pegerovati, ogovoriti, opominiti
okroglo sam., F4, orbiculatim, po okroglim, okroglu; orbiculus, -li, kar je maihiniga okrogliga; scutum, -ti, tarzha, ſhilt, en ṡhzit, ali kai okrogliga; sphaera, -ae, zirkel, ſheſtilu, okrogloſt, inu kar je okrogliga
olje s, F37, amurea, grampa od oliá; balanatus, s'koſtanîavim oliam pomaẛan; carcinum oleum, oréhovu volje; infusorium, tá poſſoda, s'katero ſe kai naliva, ṡlaſti olie v'lampo. Zach:4; lignum imbibit oleum, ta leis popye tú olje, ſe napoji; oleum, olei, olie, ali olye; reunctores, ty junaki, kadar ſo ſe ṡa junaṡhtvu ṡkuſhali, taku ſo ſe nékadai s'oliom maṡali; stacten, vel stacte, -es, is ſladke ṡhkorje volie; vincalis, kamenṡku oile k'vinṡkim kolam, de zherv ym ne ṡhkodi
onjuča ž, pedulis, -le, ṡhkarpetel, onîuzha, ali kai ṡa nogè obviti
opominiti dov., F12, adhortari, opominiti, ſveitovati, pregovarjati; admonere, opominiti, opunniti; commonefacere, puſtiti veiditi, opominiti, na ẛnanîe dati; commonere, opominiti, ſpominiti; interpellare, eniga ṡa kai proſſiti, ali pegerovati, ogovoriti, opominiti; interpellare debitorem, dolṡhnika opominiti h'plazhilu; monitor, opominavez, kateri opominje; praemonere, poprei opominiti, kakor ſe ṡgody; prehensare, vel prensare, eniga zukati, pozukniti, opominiti; reflagitare, ṡupèt naṡai pegerovati, ṡupèt opominiti; suggerere, podaviti, notar dati, naprei neſti, poſhipetati, opominiti; suscitare, ṡbuditi, obuditi, opominiti, inu pergnati
opravljati1 nedov., F11, actor, -oris, toshnyk, tudi kateri kai rovná, ali opravla; administrare, ſtreizhi, s'ſluẛhbó opravlati, obhajati, goſpodariti, obſluẛhovati; curarum felix, kateri ſvoje rizhy ſrezhnu opravla; fungor, fungi, opravlati, opraviti, ſturiti; intractabilis, -le, nerozhnu, kar ſe ne more v'roke vṡèti, opravlati, ali vdolgovanîe poſtaviti; legationem gerere, enu ſelſtvú, ali ambaṡciado opravlati; mediastinus, -ni, en kuhenṡki pob, ali fant, kateri tú nar ṡhlehtniſhe déllu per hiſhi opravla; ministrare, ſluṡhiti, ſtrezhi, opravlati; munifex, -cis, kateri prou po ſvoji ſluṡhbi rovná, s'fliſſom ſvoje ſluṡhbè opravla, doparnaſha; operari, ſe mujati, délati, múzh iṡkaṡati, opravlati; sedentarius, -a, -um, kateri ſidezh ſvoje déllu opravla
ošpičiti dov., F2, decacuminare, oſhpizhiti, ali verhe odſékati, drevje ſhtuzati; inspicare, v'viṡhi eniga klaſſú, kei kai ṡhpizhiti, ali oṡhpizhiti
ošteriti dov. in nedov., F2, cauponari, oſhteriti, kai dobiti, na predajo iméti, ẛa danarje dajati, danarje ṡkupiti; popinari, tudi oṡhteriti
oznaniti dov., F22, adsignificare, na ẛnanîe dati, povedati, ſhe vezhkrat povédati, osnániti; annuntiare, oẛnaniti, na ẛnanîe dati; clarigare, ſovraṡhniku ſe ozhitnu odpovédati, zhiſtu odpovédati: ali voiṡkò oṡnaniti; condicere, oblubiti, odlozhi, oṡnaniti; denuntiare, oṡnaniti, na ṡnanîe dati; enuntiare, vun oṡnaniti, na ẛnanîe dati, reṡglaſſiti, iṡrezhi; evangelizare, oṡnaniti; indicere, oṡnaniti; intimare, oṡnaniti, na ṡnanîe dati, puſtiti veiditi; jus dicere, ſodbó oṡnaniti; legem promulgare, poſtavo oṡnaniti, vun klizati; luctifer, -a, -um, kateri ṡhaloſt perneſſe, ali oṡnani; nuntia, -ae, oṡnanîavka, katera enu ſelſtvú, ali kai noviga parneſſe, ali oṡnani; nuntiare, ſpovédati, narozhiti, ſporozhiti, oṡnaniti, na ṡnanîe dati; obnuntiare, ṡhleht blagú parneſti, ali oṡnaniti; percrebescere, delez[!] reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti; pervulgare, reṡglaſſiti, povſód oṡnaniti, inu vunkai klizati; praenuntiare, poprei oṡnaniti, ali na ṡnanîe dati; promulgare, reṡglaſſiti, oṡnaniti; pronuntiare, iṡrezhi, pred drugimi ozhitnu povédati, ali oṡnaniti; publicare, vun klizati, oṡnaniti, ozhitovati, gmain ſturiti; superincindere, ſhe vezh, ali daile oṡnaniti
oznanjavka ž, nuntia, -ae, oṡnanîavka, katera enu ſelſtvú, ali kai noviga parneſſe, ali oṡnani
palec m, F10, index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi; irrectus, -a, -um, ut irrectus pollex, paliz, katerimu nei nohát obréṡan; lichas, kar ſe more s'palzam, inu s'tem drugim perſtam doſezhi; pentadoron, vſe tú kar ima vſelei pèt malih pednîou: mali pedaîn je, kadar ſe palz, inu tá perſt per nîemu reſtegne; pollex, -cis, en palz; pollicaris, -re, en palz ſhirok; quincunnecialis herba, ṡeliṡzhe, ali trava pèt palzeu viſſoka; semiſsis, ena mèra s'dlanjo, inu s'povṡdignênim palzom viſſoka; sescunxialis craſsitudo, ṡa pul drugi palz debelu; uncialis altitudo, kar je ṡa en palz viſſoku, ali globoku
papir m, F13, adversaria, -ae, buque ẛa vſakdanîe rizhy, s'ẛhleht papirja, ẛa ẛamerkovanîe; carta lenis, gladek papyr; charta, papyr; charta emporetica, kramarski papyr, v'kateri ſe kai ẛavie; charta rejicula, ẛaverṡheni papyr; charta scabra, gerzhaſt papyr; chartaceus, s'papyra; chartam levigare, papyr likati; deletitia charta, papyr popiſſan, inu vener nekuliku ſe s'nîega ẛbriſhe; emporetica charta, papyr, na kateri ty kupzi nyh blagu ṡapiſhujejo; phylacterium, ta ṡhivi papyr, na katerim je bila tá poſtava ṡapiſſana; phylera chartae, en pogen papyra; scapus, -pi, ene buque, ali en riṡ papirja; prim. popir
pavola ž, F11, bombyx, pavola; erigeron, kriṡhni korèn, ima zveitje kakòr ena pavola, ſe radu odpihne; goſsipium, -pÿ, pavola; julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety; leuconium, -nÿ, pavola, ali araniza, ṡa kai na ſhopati; pappus, -pi, abronki, pavola od drevja, ali ṡeliṡzha; senecio, -onis, kriṡhni korèn ... sakai pappus je tá pavola, katera od drevja, ali od ſadja odleituje; subucula, -ae, kamiṡhola s'pavole ṡhtrikana; vestis bombasina, gvant is pavole; xylon, en neṡnan germ, na katerim pavola raſte, pavola
peč1 ž, F17, authepsa, -ae, ena kuffraſta pèzh, ali lonz, v'katerim s'maihinim ognîam ſe more kuhati, ali pezhi; caminare, kai délati v'viṡhi ene pezhy, pezhovati, velbati; caminus, dymnik, raufink, pèzh; caminus ignis ardentis, ena gorezha reṡbélena pèzh, apneniza; clibanus, pèzh, katera ſe more preneſti; fornacarius, -a, -um, kateri pèzh kuri, pezhár; fornaceus, -a, -um, ſturjen kakor ena pèzh; fornax, pèzh; fornax accensa, gorèzha, reṡbélena pèzh; furnaceus, -a, -um, v'pèzhi pezhen ali kuhan; furnus, -ni, pèzh, kruſhna pèzh, pezhniza; praefurnium, -nÿ, v'pèzh tá odperta luknîa, ali ṡgurna pezhy luknîa; ratabulum, ena krèvla, ali grèbliza, s'katero ſe ogîn vun s'pezhy vleizhe; turris furnorum, turrin per pezhi; ustrina, -ae, ena kovazka jeſha ṡa ṡeleiṡu reṡbeiliti: tudi ena pèzh ṡa ſhmelzanîe, ali ṡa rudo reſpuṡzhanîe
pečovati nedov., caminare, kai délati v'viṡhi ene pezhi, pezhovati, velbati
pegerovati nedov., F32, adposcere, terjati, pegerovati; appeto, -ere, pegerovati, ẛheléti; competere, pegeruvati tú kar en drugi pegeruje, ſe s'drugim ponaſhati; expetens, kateri pegeruje; interpellare, eniga ṡa kai proſſiti, ali pegerovati, ogovoriti, opominiti; pacificatorius legatus, en ſel kateri myr yṡzhe, inu pegeruje; repetitor, kateri naṡai pegeruje, ali terja; stipulari, oblubiti, ali tú oblublenu pegerovati
pinta ž, F8, balteus, baltheus, pinta, junazhki paṡ s'rinkami; instita, -ae, en dolg pleh na ṡhenṡkim gvanti, ena pinta, ali pintiza, s'katero ſe kai ṡaveṡuje; mitella, -ae, tudi ena pinta, na kateri ſe roka noſſi; pittacium, -cÿ, ena vantilla ṡa glavo ṡvèṡati, ali pinta ṡa zhelu; plagella, ena reṡviena pinta; spira, -ae, tudi ena pinta okuli klabuka; taenia, -ae, vel tania, -ae, ena dolga ṡa glavo pinta; vitta, -ae, ṡhenṡka auba, ṡhnorra, ruta, ali pinta ṡa glavo ṡaveṡati
pintica ž, F2, habenula, pintiza ṡa ṡhilo ṡvèṡati; instita, -ae, en dolg pleh na ṡhenṡkim gvanti, ena pinta, ali pintiza, s'katero ſe kai ṡaveṡuje
pleh2 m, F3, instita, -ae, en dolg pleh na ṡhenṡkim gvanti, ena pinta, ali pintiza, s'katero ſe kai ṡaveṡuje; lacinia, -ae, falda, pleh, ali krai gvanta, reſtergan gvant; limborarius, -rÿ, tá kateri kraje ſukna, ali pleh na ſuknîe, ali gvante perſhiva, krajeu gvanta ṡhtikar
plenica ž, F3, in involumentis, v'plinizah; involucrum, -cri, v'ſe tú, v'kateru ſe kai ṡavie, plinize; panni, plinize
ploh m, F5, aſsamenta, -orum, plohi, ſhintelni, ṡkodle, deṡkè; mensa laniania, en meſſarṡki ploh; orthestata, -ae, en gori povṡdignêni ploh; truncus, -ci, en ṡhtor, ploh, paîn, ṡhtok, rèzil, ſtablu, deblu, klada; volgiolum, en ploh na katerim ſe kai vala
podstopljiv prid., F2, enisus, ab enitor, podſtopliu, ali tá kir ſe kai podſtopi; enixus, -a, -um, podſtopliu, tudi naſlonîen
podučenje s, F8, commentum, ẛmiẛhlenîe, kai ẛmiſhleniga, podvuzhenîe; disciplina, ſtráh, navuk, ladanîe, podvuzhenîe; doctrina, -ae, navuk, podvuzhenîe; elementa loquendi, ty pervi ṡazhetki, inu podvuzhenîe govorjenîa; eruditio, podvuzhenîe; initiamenta, -orum, tá perva podvuzhenîa, dopovedanîa, ali podviṡhanîa; institutio, poſtava, navuk, podvuzhenîe, naredba; instructio, podvuzhenîe, perpravlanîe, podviṡhanîe
podvezica ž, F2, fascicola, -ae, povaiz, podvesiza, trakek; ligula, -ae, podveṡiza, jermènez, neſhel, kai maihiniga ṡa ṡvèṡanîe
pokazanje s, F5, indicatio, indicatum, -ti vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; inditium, pokaṡanîe, povédanîe; monstrabilis, -le, dobru vréden ṡa pokaṡanîe, vréden kaṡanîa; monstratio, pokaṡanîe, kaṡanîe; repraesentatio, iṡkaṡanîe, v'prizho pokaṡanîe
pokrivati nedov., F6, adoperire, pokriti, ali pokrivati, ṡakriti; cooperire, pokriti, pokrivati; imbricare, ṡhlibate zégle délati, ali s'takeſhnim pokrivati; integere, nakriti, pokriti, pokrivati, nakrivati; matta, -ae, ena s'ſlame, ali lozhovja odétou, pokrov, ali ſpleteniza, s'katero ſe kai pokriva; scandularÿ, kateri ſhintelne délajo, ali s'nymi pokrivajo
pokrov m, F5, coperculum, pokrou, odétel, pokrivalu, pokrivazha; matta. matz. pokrou s'ſlame; matta, -ae, ena s'ſlame, ali lozhovja odétou, pokrou, ali ſpleteniza, s'katero ſe kai pokriva; opertorium, pokrov, pokroviz; tegmen, -nis, pokroviz, pokrou
pomagati nedov., F36, adjutare, pomagati; adjuvare, pomozhi, pomagati; auxiliari, pomagati, h'pumozhi priti; eja fratres juvate, Nu bratje pomagajte; manum ferre, pomagati; mecastor, taku meni Caſtor pomagai, perſega; praesidium ferre, pomagati; quid prodest, kai nuza, hzhemu, kai pomaga
pomenejoč del., portentosus, -a, -um, kei kai neſrèzhniga pomeinejozhi
popisovanje s, F10, annales, ena chronica, ali buque tega od leita do leita popiſſovanîa; chronica, ene buque tega popiſſovanîa kar ſe ẛgody; collectanea, -orum, piſma, ali popiſſovanîe iṡ drugih buqui v'kupai ṡbranu, ali prepiſſanu, v'kúp ẛneſſenu; cosmographia, ſvitá popiſſovanîe; diarium, kalender, ali popiſſovanîe, kai ſe ſleherni dán ṡgody; geneologia, -ae, popiſſovanîe ene ṡhlahte, buque ene ṡhlahte; geographia, -ae, popiſſovanîe tega ſvitá; historia, enu risnizhnu perpovedanîe od ene rizhy, ali popiſſovanîe; inventarium, -rÿ, popiſſovanîe hiſhniga iménîa, ṡlaſti po ſmerti; perscriptio, gori popiſſovanîe
popolnoma prisl., absolutè, popolnama, na en konez, nikár drugazhi, cilú takú; bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma ... kadar je vẛhè popolnoma k'letanîu, ſe imenuĵe locuſta, kobiliza; deformatus, -a, -um, popolnoma ſhtaltan. Num:17.v.4; fluxè, popolnoma, zhès ṡadoſti; musicè, cilú popolnoma, kir nyzh ne manka na kunṡhti tega peitjá; opimè, ſylnu fliſſih, bogatu, popolnama; percognoscere, popolnoma ſpoṡnati; perfectè, dopolnama, popolnoma; perlitare, ṡkuṡi offer kai prejeti, ali popolnoma offrovati; plenè, popolnoma; plenè solvit, je popolnama plazhal; precarius, -a, -um, ena ſproſhena, ali poſojena reizh k'nuzanîu, v'ti viṡhi, de ſe ima ṡupèt popolnoma poverniti, na puſſodo vṡèt
popravljati nedov., F3, concinnare, vſnaṡhiti, popraviti, popravlati, perṡhgati; rudicula, -ae, tú ṡheléṡu ṡa ogîn popravlati, kadar ſe kai kuha; sarcire, flikati, karpati, popravlati
poravnati dov., F9, adaequare, porovnati, ẛglihati, perglihati, vglih ſturiti; aequabilis, -le, vglih kar ſe ima, ali ſe more ẛglihati, ali porovnati; aequo, aequare, porovnati, ẛglihati; coaequare, v'glyh ſturiti, porovnati, poglihati, perglihati; complanare, rovnati, ẛrovnati, porovnati; dirigere, â dirigo, viṡhati, rovnati, porovnati, voditi; exaequare, ṡrovnati, porovnati, ṡglihati; leviga, tú orodje s'katerim ſe kai porovná; parate, porovnaite
posnemati nedov., F3, aemulari, aifrati, nevoszhiti, ẛaviditi, poſnemati, ſe ſerditi; imaginare, kai ſturiti glyh timu drugimu, furum poſnemati; imitabilis, -le, lahko ṡa enim drugim delanîe, kar ſe lahku poſnèma, ali na ſe jemle
postavljen del., F59, asteriscus, ṡvéṡdize v'buquah ẛa ẛnaminîe poſtaulene; castra stativa, poſtavlena leṡhanîa; collocatus, poſtavlen; eremodicium, -cÿ, ṡamuda v'pravdi, kadar eden na tá poſtavleni dán naprei ne pride; expromptus, naprei poloṡhen, poſtavlen; honoratus, v'zhaſti poſtavlen; indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; insolatus, -a, -um, na ſonzi ſuſhen, ali na ſonze poſtavlen; insularius, -ji, eden poſtavlen zhes jetnike, kateri ſo ſe iméli v'ottoke poſhilati; intercalaris, -re, intercalarius, -a, -um, tá v'meis poſtavleni, ali preſtopni dán; intergerinus, -a, -um, kar je v'meis poſtavlenu, preboi; intronizatus, v'zhaſt poſtavlen; inveteratus, -a, -um, poſtaran, ṡaleṡhán, na ſtaro navado poſtavlen; positus, -a, -um, poſtavlen; propositus, -a, -um, naprei poſtavlen; statum est semel mori, je poſtavlenu, ali ṡklenîenu enkrat vmréti; statutus, -ta, -tum, â statuor, poſtavlen
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: postavljen del., mancipium, na predajo poſtavlen. Hyp.422
poškoditi dov., F5, inviolabilis, -le, neomadeṡhliu, tu kar ſe ne more nazheti, ranîenu biti, ali poṡhkoditi; laedere, omraṡiti, ṡhaliga ſturiti, poṡhkoditi, raniti, vreiditi, oſſeiniti; oblaedere, raniti, poṡhkoditi, vréditi, kai ṡhaliga ſturiti; oblidere, poṡhkoditi, ṡhkodo ſturiti; ulcerare, eniga na ṡhivoti nazheti, poṡhkoditi, bolezhine ſturiti
poštrihati (po štrihati) dov., F2, linire, et linere, maṡati, ṡhalbati, poṡhtrihati; relinire, kai ṡamaſheniga odpréti, odkriti: ṡupèt po ſhtrihati, ali pomaṡati
pot ž, F7, amphibolia, enu zvibleozhe govorjenîe, ſe na vezh pooti ẛaſtopi; diverticulum, -li, ena oſtaria na pooti perloṡhna: tudi ena ſtaṡa na ſtrani tega praviga poota; ex via ponite, denite s'pooti, k'ſtrani; interceptio, na pooti prejetje, odvṡètje prozh ene rizhy, katera drugim ſliſhi, ṡadarṡhanîe, odvṡètje piſſim; objacere, na pooti biti, na pooti leṡhati; obstare, ṡaderṡhovati, kai na pooti biti
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: pot m, eryngium wodizhuje per poti. Scopoli; glej opombo pri geslu bodičovje
precediti dov., F2, percolare, preziditi; stymma, -tis, kadar ſe kai oṡhme, ali prezidy, tú grobú, ali ta goṡzhava, kar zhes oſtane
predalec m, F4, heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je gorku, kakòr ſo ti prédalzi s'gnojam ſturjeni; loculamentum, -ti, ena korba, ali kai druṡiga, polna predalzu, ali lukén, de tyze notar hodio, inu gnéṡda délajo; loculatus, -a, -um, kar doſti prédalzeu ima; loculosus, -a, -um, polhen prédalzou
predreti dov., F21, effringere, gori ſtréti, predréti, vrata reṡbiti; erumpere, naprei s'ſylo predreti, vun ṡkopati, predréti: iṡverati; impenetrabilis, -le, neprederèzhi, kir ſe ne more ṡkuṡi priti, ali predréti; infringere, notar ṡlomiti, predréti, reſtrupati; interrumpere colloquia, govorjenîa predréti, ſturiti de kai druṡiga govorè; introrumpere, notar ṡlomiti, predréti, polukati; irrumpere, predréti, naglu bukniti, po ſyli notar vdariti; obundare, zhes ſtezhi, ali vun ſtezhi, kadar ena voda predere, inu vunkai ſtezhe; penetrabilis, -le, kar ṡkuṡi predere, ali kar ſe more ṡkuṡi predréti; penetrare, predréti, preſuniti, ṡkuṡi predréti, ṡkuṡi riniti, ſmukniti; perfodere, prekopati, predreiti; perfringere, predréti, ṡlomaſtiti; perrumpere, predréti; praefringere, predreiti, prelomiti, poprei odlomiti; prorumpere, predreiti, s'ſylo noter ṡlomiti, ali priti; rumpere, ṡlomiti, reſpozhiti, predréti
pregovoriti dov., F4, consuadere, pregovoriti, lipú napelati, ſveitovati; perlicere donis, s'dary pregovoriti, nadraſtiti; persuadere, pregovoriti, enimu kai v'glavo vtepſti; persusibilis, -le, pametin, kateri ſe pustý na dobru pregovoriti
pregrešen prid., F15, consceleratus, -a, -um, polhen pregréhe, pregréſhin; criminalis causa, pregréſhna toṡhba; criminosus, -a, -um, tadlaſt, pregréſhin; diluvium, gréſhna ali pregréſhna povudnîa; facinus, -oris, tudi enu pregreſhnu djanîe, ena ſramotna pregréha; flagitiosus, -a, -um, pregréſhen, polhen pregréhe; impiatus, -a, -um, pregréſhen, poln ſramote, inu fershmaiti; impius, Boganeroden, pregréſhen, pregréſhnik; inferre crimen alicui, enimu kai pregréſhniga naloṡhiti; lasciviare, vel lascivire, hotliu, inu pregréſhin biti; maleficium, -cÿ, zupernia, ſylnu pregréſhnu déllu; periniquus, -a, -um, ṡlu nepravizhin, inu pregréſhin; scelestum facinus, enu gardu pregréſhnu djanîe; thorus incestuosus, neṡakonṡka lega, pregréſhna poſtila; vitiosus, -a, -um, pregréſhin, ṡkaṡhen, hudobin, fólṡh
premaganje1 s, F6, niceteria, -orum, te hvale, inu te ſhenkenge teh ṡlatih ketin, ṡa volo premaganîa, inu na voiṡki junaṡhkiga ṡaderṡhanîa; palmam dare, paidáṡh dati, eniga ṡa premaganîe ſpoṡnati, dati, dobiti; palmaris, et hoc re, kei kai naryeniga h'ſpominu eniga premaganîa; palmarius, -a, -um, prou vréden premaganîe odneſti; triumphus, -phi, veſſelje ṡa obladanîe, eniga premaganîa veſſela proceſſia; victoria, -ae, obladanîe, premaganîe
premisliti dov., F7, considerare, ſpomiſliti, premiſliti, premiſhlovati, ogledovati; dispicere, prou reṡgledati, reṡlozhiti, previditi, premiſliti, prevdariti; intueri, pogledati, polukati, ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati; pensiculare, dobru premiſliti, inu prevagati; praemeditari, poprei premiſliti, kai je ſturiti, ali rezhi; previdere, prou reṡgledati, pogledati, inu premiſliti; reputare, perſoditi, dobru premiſliti, nameiniti
premojstriti dov., F3, domiturus, -a, -um, kateri ima kai vkrotiti, premoiſtriti, vtolaṡhiti, v'ſtráh perpraviti; edomare, prov v'krotiti, premoiſtriti, v'ſtráh vṡèti; imperiosus, -a, -um, kateri je kai premoiſtril, vkrotyl, premogel
prerokovati nedov. in dov., F8, augurare, prerokovati; inaugurare, ṡhegnati, perlaſtiti, poſvetiti, is tyzhiga leitanîa prerokovati; multis modis prophetavit, na veliku viſh je prerokvou [poznejši pripis neznane roke]; ominari, ſrèzho, ali neſrèzho prerokovati, ſe enimu doṡdévati, ṡazhutiti; ominator, kateri hudu, ali dobru loſſa, ali prerokuje; praedicere, poprei praviti, ali povédati, kakòr ſe kai ṡgody, prerokovati; prophetare, prerokovati; vaticinari, prerokovati
presejati1 dov., F3, excernere, ozhiniti, ṡzhiſtiti, ſtepſti, ṡveyati, preſjati; peragitare, premetati, pregnati, preſjati, premajati; supercernere, kei kai s'reſhetom preſjati, ali ozhiniti
presevati nedov., ruderare, to shuto preſévati, ali s'ſhuto kai ṡaſipati
prešati nedov., F4, magma, -tis, tú goſtu, kateru zhes oſtane, kadar ſe kai preſha, kakòr per groṡdiu tropine; premere, pertiṡkati, tlazhiti, tiṡzhati, ſtiṡkati, preſhati; substringere, mozhnu ſtisniti, ali preſhati; torcular calcare, preſhati
pridigovati nedov., F3, concionari, pridigovati; declamare, glaſnu kei kai perpovédati, inu od ẛmiſlenih rizhy naprei perneſti: tudi pridigovati; praedicare, pridigovati, vun klizati, oṡnanovati, ozhitnu pred ſlehernim govoriti
pridrgniti dov., affodere, perkopati, perdergniti, s'kopanîam kai perloṡhiti
prignanje s, F2, compulsoriale, pergnanîe s'pravizo; nisus, -sus, â nitor, ṡaprega, pergnanîe, ſylovanîe, muja inu déllu, kateru eden na ſe vṡame kei kai ſturiti
prihodnji sam., F3, posteri, ty perhodni, kakor otroci, inu od otrúk otroci [str. 236a ]; posteri, -orum, ty perhodni, kakòr otroci, inu od otrúk otroci [str. 168a ]; prognosticon, enu ṡnaminîe, ali pomeinenîe kai perhodniga
prijatelj m, F13, amicare, priatela ſturiti; amicus, priatel; amicus usque: ad Aram, priatel dokler mu ſe daje, inu eden ſhe kai ima; antiquus amicus, en ſtar priatel; coamicus, en ṡtovariſhen priatel, en raven priatel; familiaris, -ris, priaṡniu, domazhi, dober priatel, domazhi; fingere amicitias, ſe priatel délati; gerere amicitiam, priatel biti; intimus, -a, -um, intimus amicus, tá nar lubeṡniviſhi priatel; neceſsarÿ, priateli, ṡhlahta, katerih potribujemo; soteria, -orum, ſhenkinga, ali dary, katere en priatel priateli poſhle, kadar oṡdravi, po nîegovi boleṡni, od veſſelja, de je oṡdravil
prikopati dov., affodere, perkopati, perdergniti, s'kopanîam kai perloṡhiti
prilizovanje s, F4, adulatio, perliẛovanîe, ẛhmaihlanîe, radovanîe; aſsentatio, radovanîe, ẛhmaihlanîe, perliẛovanîe; eblandiri, odradovati, s'perliṡovanîam kai dobiti, ali s'radovanîam; mulcedo, radovanîe, perliṡovanîe
pripeljati dov., F24, adducere, perpelati, dopelati; advehere, perpelati; apporto, -are, perneſti, perpelati, noſſiti; perducere, perpelati, h'konzu perpraviti; perductor, -oris, perpelaviz, tá kateri kai perpela; pervehere, perpelati, do eniga meiſta parneſti, ali perpelati; reducens, reductor, -oris, kateri naṡai perpelá; superducere, ſhevezh inu vezh perpelati, verhu perpelati
prirezati dov., accidere, obrésati, perrésati, ſe kai permeriti
pritrucati dov., F2, compesare, vtolaṡhiti, perſtrahovati, pertruzati, podmititi; extorquere, po ſyli vṡèti, pertruzati, kei kai s'eniga s'ſylo ſpraviti
privoliti dov., F11, amplector, -cti, objeti, gori vṡèti, pervoliti; annuo, -ere, pervoliti, pomigati, perterditi; approbare, pervoliti, perterditi, pohvaliti; aſsentire, pervoliti; astipulari, pervoliti, enake mainunge biti; consciscere, kai veideozhiga ſturiti, pervoliti; consentire, pervoliti; edititius judex, en rihtar iṡvolen od ene partie, inu nei potréba de bi ta druga h'timu pervolila; innuere, magniti, s'glavó pervoliti, pomagniti; pacisci, ſe ṡglihati, ṡavèṡo délati, v'roko ſèzhi, pervoliti; parasitare, vel parasitari, vſe pertarditi, vſih rizhéh ſe prou dati, inu pervoliti, ali ſhmaruzati; prim. neprivoliti
probirati nedov., index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi
prositi nedov., F45, comprecari, proſſiti, v'kupai proſſiti; deposcere, pegerovati, proſſiti, lipú proſſiti; deprecari, doli proſſiti, ẛa odpuṡzhanîe proſſiti; exorans, kateri proſſi; flagitare, proſſiti; interpellare, eniga ṡa kai proſſiti, ali pegerovati, ogovoriti, opominiti; orare, moliti, proſſiti; osanna, ohrani naṡ, tebe poniṡhnu proſſimo; poscere, proſſiti; praerogare, ſylnu mozhnú proſſiti, poprei proſſiti; quaesumus, my proſſimo; veniam petere, ṡa odpuṡzhanîe proſſiti
prst m, F27, annularis digitus, parſt ẛa perſtan; condilus, gerzha na perſtih; conniuere, pregledati, perẛeneſti, ṡkuṡi perſte gledati; didorus, -a, -um, dvei dlani, ali oſſem perſtou dolg; digitus, -ti, perſt; dodrantalis, et le, dvanaiſt parſtu viſſok, ſo try deili eniga zhevla; index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi; onyx, onychis, nohát na perſteh, na rokah, ali na nogah; transversum digitum non excedere, ṡa en kriṡham perṡt ſe ne ganiti od ſebe
prt m, F7, analecta, -orum, oſtanki na miẛi, ali kar pade od miẛe, inu ſe is perta ſtreſſe; capitale, -lis, tudi Nunski ſhlár, en ẛa glavo pert, kateri je bil nékadaj v'navadi per teh, kateri ſo offrovali; cortina, -ae, viſſezh pert, kateri vrata ṡaſlanîa, ali kai druṡiga [str. 5b ]; cortina. sorg. viſſezh pert [str. 261a ]; mappa, -ae, pert na miṡo; praevelare, naprei ṡapèti, en pert naprei poſtaviti, pregarniti, reſpèti; velum, -li, en pert
radovanje s, F6, adulatio, perliẛovanîe, ẛhmaihlanîe, radovanîe; aſsentatio, radovanîe, ẛhmaihlanîe, perliẛovanîe; eblandiri, obradovati, s'perliṡovanîam kai dobiti, ali s'radovanîam; eblanditus, -a, -um, tú s'radovanîam obderṡhanu, doblenu; gratulatio, reṡveſſelenîe, radovanîe; mulcedo, radovanîe, perliṡovanîe
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: radovanje s, blanditia, raduvanje
raniti dov., F15, cicatricare, raniti, rano ſturiti, reẛraniti; consauciare, s'nekaterimi ranami raniti; contemerare, reṡhaliti, raniti, oſramotiti; convulnerare, raniti, eniga drugiga s'ranami gardú vdélati; distringere, tudi ẛavoṡlati, ṡadergniti, vboſti, enu malu raniti; excisare, iṡpukati, tudi raniti, isſékati; laedere, omraṡiti, ṡhaliga ſturiti, poṡhkoditi, raniti, vreiditi, oſſeiniti; oblaedere, raniti, poṡhkoditi, vréditi, kai ṡhaliga ſturiti; praeterradere, mimú gredozh obriti, ali raniti,; referire, ſe braniti, inu okuli ſebe raniti, inu biti, ṡupèt naṡai vdariti; sauciare, raniti, rane ſturiti; violare, omadeṡhiti, oſramotiti, raniti, ſylo ſturiti, k'nezhaſti ſturiti; vulnerare, raniti, raneniga ſturiti, poréṡati; vulnerasti cor meum, ti ſi moje ſerzè ranil, ali vṡèl; vulnificus, -a, -um, kateri rani, ali eniga poſſéka
razgledati dov., F8, conspicillum, enu meiſtu, is kateriga ſe kai reṡglèda; contemplari, reṡmiſhlati, reṡgledati, ṡgledovati, reṡmiſhlovati; dispicere, prou reṡgledati, reṡlozhiti, previditi, premiſliti, prevdariti; intueri, pogledati, polukati, ahtengo iméti, inu dobru premiſliti, reṡgledati; perspectare, povſód okuli ogledati, reṡgledati; perspicare, dobru inu prou reṡgledati, inu ſpoṡnati; pervidere, prou reṡgledati, pogledati, inu premiſliti; providere, preṡkarbéti, poprei reṡgledati, omiſliti, ſe podſtopiti
razjican del., aestus animi, vrozhe resjizanu ſerzè, de eden ſam nevei kai déla
razlaganje s, astronomia, ẛaſtopnoſt, inu reẛlaganîe kai je ſléherna ṡvéṡda
razsrden del., F3, indignans, reſarden, katerimu ſe kai ferṡhmaga; obiratus, -a, -um, reſſérden, reṡdraṡhen; turbulentus, -a, -um, reṡhalen, reſerden, reṡjesen, nepokojin
razveseliti se dov., F11, acclamare, krizhati, vpiti, vukati, s'enim drugim ſe resveſſeliti; applaudo, -ere, s'rokami v'kupai od veſſelja pluskati, resveſſeliti ſe; congaudere, ſe reṡveſſeliti, ſe s'drugim veſſeliti; congratulari, ſe reṡveſſeliti, ſrèzho voṡzhiti; delectare, -ri, ſe reṡveſſeliti, luſht iméti; exsultare, et exultare, ſe reṡveſſeliti; gratari, ſe ṡa kai dobriga veſſeliti, ali reṡveſſeliti; gratulari, ſe reṡveſſeliti, ſrèzho voṡzhiti; jucundari, ſe resveſſeliti, veſſel biti; laetificari, ſe resveſſeliti, veſſel biti; oblectare, vel oblectari, ſe reṡveſſeliti
reč ž, F273, adduplicare, topelt, ali v'dvei gubi ſturiti, dvei rizhi v'kupai poſtaviti; arrepticius, -a, -um, ena reizh ozuprana ṡkuṡi bogovze; aspirare, perdihati, tudi ẛheléti k'eni rizhei priti; callens, kateri eno reizh dobru ẛná; immori, nad eno rizhjo vmréti, ali obleṡhati, inu vmréti, ſe mozhnu fliſſati; increbruit res proverbio, letá reizh je k'eni pripuviſti pérſhla; indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; initia, te ṡvèṡe teh otrúk v'ṡibéli: tudi ene rizhy ṡazhetik; inolevit, ſe je vṡhè perraſlu, tú je vṡhè ſtara reizh; insistere, nejenîati, ne nehati, ſe mozhnu ene rizhy an vṡèti, ali darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati; interpolatrix, brangariza, katera ſtare rizhy po méſti predaja; moliri, ſe ene rizhy podſtopiti, ali miſliti kaj ſturiti; pensitata res, ena reizh dobru premiſhlena; peroratio, enu lipú naprei govorjenîe, od ene ali druge rizhy; quae âb re ſunt, kar ne ſliſhi k'leti reizhi
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: reč ž, falsum, -si, opazhna rezh. Verant. [35: Falsus,a,m, Falsch, Nepraw opacsă; rezh Verant. nima]
rešiti dov., F5, curâ aliquem liberare, eniga prevṡdigniti, od ṡkerbi réſhiti; extricare, reiſhiti, ledogovati, reſpleſti; liberare, odréſhiti, odteti, réſhiti, proſtiga ſturiti, prevṡèti, oſloboditi, oproſtiti; reluere, kei kai naṡai reiſhiti, tú ṡaſtavlenu; repignorare, eno ṡaſtavo ṡupèt reiſhiti
rigelj m, F5, obes, obitis, vel obex, -cis, ṡapreg, ṡaperiṡzhe, ṡapreṡhenîe, ſhrange, rigel; postis, -is, rigel na vratih; repagulum, -li, en rigil ṡa vrata ṡapirati; repagulum praecludere, rigel podpahniti, ṡapahniti; vectis, -tis, en rigel, en dremil, enu ṡheléṡu, s'katerim ſe kai uṡdiguje
selstvo s, F7, evangelium, -lÿ, oṡnanenîe, enu veſſelu ſelſtvú; evangelus, -li, kateri enu dobru ſelſtvu perneſſe; internuntiare, ſle od eniga do druṡiga poſlati, tiá inu naṡai ṡelſtvú délati; legatio, -onis, ſelſtvú, ali ambaṡciada; legationem gerere, enu ſelſtvú, ali ambaṡciado opravlati; nuntia, -ae, oṡnanîavka, katera enu ſeltvú, ali kai noviga parneſſe, ali oṡnani; nuncium, ſelſtvu
silovanje s, nisus, -us, â nitor, ṡaprega, pergnanîe, ſylovanîe, muja inu dellu, kateru eden na ſe vṡame kei kai ſturiti, obarnenîe te mozhy na eno reizh
skrbeti nedov., F10, ango, angere, v'jedati, griſti, ṡkarbéti, ſtiskati; attendere, ahtati, na ſe gledati, merkati, ṡkarbéti; curare, ṡkerbéti; curare domum, ẛa hiſho ṡkerbeti; jactare pectore curas, ſebi ṡkerb naloṡhiti, ṡkerbeti; praeformidare, ſe ſylnu preſtraſhiti, mozhnú ṡkarbéti, ſylnu ſe bati; proreta, -ae, tá kateri v'ladji naprei ſtojy, inu mèrka, ali ṡkarby; satagere, ſe pofliſſati, hiter, inu berṡ biti, ṡkarbéti; solicitare, ṡkarbéti; suspicari, ſe doṡdévati, ſumniti, van gnati na eniga, meiniti, zviblati, kei kai ṡkarbéti, ſumniti
skrivnina ž, arcanum, ṡkrivnúſt, kai ṡkrivniga, ṡkrivnina
skrivnost ž, F8, arcanum, ṡkrivnúſt, kai ṡkrivniga, ṡkrivnina; a secreto, en tovarush teh ṡkriunoſti; mysterium, -rÿ, ſveta ṡkrivnost; mystis, graecè, ṡkrivnúſt; sacramentum, -ti, ṡkrivnoſt, perſega, ſacrament, ṡavèṡa; secretum, -ti, ṡkrivnoſt, enu ṡkrivnu meiſtu; tacitum, -ti, ṡkrivajozh, ṡkrivnúſt; versutiae sermonum, ṡkrivnoſt govorjenîa
skupiti dov., cauponari, oſhteriti, kai dobiti, na predajo iméti, ẛa danarje dajati, danarje ṡkupiti
skusiti dov., F7, aleam jacere, vagati, ſrèzho ṡkuſſiti; degustare, pokuſſiti, ṡkuſſiti,; pertentare, ṡkuſſiti, ſe kai podſtopiti, k'rokam vṡèti; praegustare, poprei pokuſſiti, poprei ṡkuſſiti; praetentare, poprei ṡkuſſiti, poprei vagati; repetere, naṡai pegerovati, naṡai terjati, drugúzh ṡkuſſiti, ṡupèt pegerovati; ut probaretur, de bi ſe vidilu, ali ṡkuſſilu; prim. skušen
slama ž, F9, batillum, -li, tudi koſſa ẛa reiẛat ouſeno ſlamo; festuca, -cae, ena troha, ali ṡhpiza od ſlame; matta, -ae, ena ṡ'ſlame, ali lozhovja odétou, pokrou, ali ſpleteniza, s'katero ſe kai pokriva [str. 133a ]; matta. matz. pokrou s'ſlame [str. 261a ]; palea, -ae, pleiva, biliza ſlame, prajmik; stibadium, -dÿ, en s'mezhizhja, ali s'ſlame ſpleten ſtol; stipula, -ae, bilka ſlame, bilje, ṡtarniſhe, ali ſtarniṡzhe; stramentum, -ti, ſlama, ſtèla; stramineus, -a, -um, ſlamnat, is ſlame
sosebno sam., seclusorium, -rÿ, en ṡaklenîen proſtor, kir ſe kai ſuſebniga ṡaklépe
spakovati se nedov., F3, agere aliquem, ſe ſpakovati; gesticulari, ſe ſpakovati, kei kai ſmeiſhniga délati; subsanare, ſe ſpakovati, eniga ṡaṡhpotovati, fige inu norze kaṡati, ga s'figami pitati. 4.Reg:19.v.21
spletenica ž, matta, -ae, ena s'ſlame, ali lozhovja odétou, pokrou, ali ſpleteniza, s'katero ſe kai pokriva
spominovati nedov., F2, colloqui, ſe pogovoriti, ẛmeiniti, v'kupai govoriti, ſpominovati; memorator, kateri kai perpovéda, ali ſpominuje
spraviti1 dov., F11, adunare, v'kúp ṡklizati, perdrushiti, v'kup ſpraviti; apophlegmatismus, [arznia] katera vun is uſt, ali s'golta tó gnylóſt vun ſpravi; collativus, -a, -um, ſhirok, preſtran, kamer ſe more doſti ſpraviti; componere, rovnati, v'kúp ſpraviti, ṡloṡhiti, ſe ẛmiſhlovati; concitare, ẛdraṡhiti, ludy v'kúp ṡklizati, ſpraviti, podſhukniti, gori perpraviti; congerere, v'kúp ẛneſti, ẛloṡhiti, ſpraviti, ẛgrinîati, ſpravlati; congregabilis, kar ſe lahku ſpravi; congregare, ſpravlati, v'kúp voṡiti, ṡklizati, ṡvabiti, ſpraviti; extorquere, po ſyli vṡèti, pertruzati, kei kai s'eniga s'ſylo ſpraviti; gerere, noſſiti, viṡhati, ſpraviti; recolligere, ṡupèt pobrati, ṡupèt v'kupai ſpraviti, ṡupèt ſam k'ſebi priti; prim. spravljen
sprositi dov., F10, erogitare, ſproſſiti; exorabilis, kar ſe puſty ſproſſiti; exorare, ſproſſiti, iṡproſſiti, doproſſiti; exposcere, lipú proſſiti, ſproſſiti; impetrabilis, -le, kar se lahku ſproſſi; impetrare, ſproſſiti, dobiti; impetrare metendi, derlabnoſt ſproſſiti k'ṡhetvi; indeprecabilis, -le, kar ſe ne more ſproſſiti; inexorabilis, -le, neſproſhliu, kateriga nei mogozhe ſproſſiti, nevtolaṡhliu; resecrare, ṡupèt ṡa gviſhnu mozhnú proſſiti, ali kai ſproſſiti
srčno prisl., F
15,
age, -agedum, nu, dai, ſhe, boilè,
ſerzhnu, hitru, dai li;
celeusma, vel celeuma, teh mornarjeu péſſim, kadar kai vleizhejo, kir pravio, li ſhe
ſerzhnu;
celeustes, tá kateri naprei poje, inu veſlarje
ſerzhnu nagovarja, inu Galiote k'veſlanîu opomina;
cordatè, ſerzhnu;
derogitare, ſerznú proſſiti;
ferventer, ſerzhnu, vrozhnu;
fiducialiter, ṡavuplivu,
ſerzhnú;
implorare, s'jokam proſſiti,
ſerzhnu inu s'klagovanîam proſſiti;
instanter, ſerzhnú, s'fliſſom, preṡ nehanîa;
intrepidè, netrepetlivu,
ſerzhnu;
invictè, ne premaglivu,
ſerzhnu;
magnopere, ſerzhnu, po vſim moim premoṡhenîu;
obsecrare, moliti,
ſerzhnu inu ṡhelnu proſſiti;
obtestari, mozhnu proſſiti inu
ſerzhnu, ſe perſezhi;
valdè, ṡlú, ſylnu, mozhnu, viſſoku, raminu,
ſerzhnu, ſlabodnu
- srènejše , ferventius, ſerzhnéſhe
striči nedov., F7, involucre, eniga polberarja platnu ali abtoh, kadar ſtriṡhe, inu brye; laniarium, tudi enu meiſtu, na katerim ſe volna, ali kai druṡiga ſtrishe; linteum humerale, enu platnu na plèzha, kadar ſe ſtriṡheo laſſîe; tondere, ſtrizhi, briti; tonsor, britbar, kateri ſtriṡhe; tonstrina, -ae, hiſha k'ſtriṡhenîu, kir ſe ſtriṡhe, ali brye; tonstrix, -cis, katera ſtriṡhe; prim. strižeoč
stvariti dov., F3, condo, condere, ṡkraniti, ṡkriti, ṡahraniti, ſtvariti, ṡydati, poſtaviti; creare, ſtvariti; plasmare, s'gline délati, kei kai is yla ſturiti, ſtvariti
sumniti nedov., F5, meminiſse, pametiti, ſpumniti, ſumniti; putare, meiniti, ṡdeiti, ſe ne troshtati, nadjati, ſumniti; recordari, ſe ſpumniti, ſe ſpametiti, na eniga ſumniti, miſliti; suspicari, ſe doṡdevati, ſumniti, van gnati na eniga, meiniti, zviblati, kei kai ṡkarbéti, ſumniti
sveto sam., F2, cades, -is, ſvetúſt, ſvetú; sacrarium, -rÿ, ṡacriſtia, enu meiſtu kir ſe kai ſvetiga, ali ṡhegnaniga hrani
šalkovo prisl., F6, facetè, ſhavkovu; gesticulari, ſe ſpakovati, kei kai ſmeiſhniga délati, ſhaukovu govoriti, ſhavkou biti, zhudne ſhege na ſe vṡèti; jocosè, ſhaukovu, ſmeiſhnu; joculariter, ṡhpotlivu, ſhavkovu; lepidè, ſhavkovu, ſmeiſhnu; perfacetè, cilú luṡhtnu, inu ſhavkovu
šilt m, scutum, -ti, tarzha, ſhilt, en ṡhzit, ali kai okrogliga
širmati nedov., F2, manceps, -cipis, tudi kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati, de jma per ti ſturjeni zeini oſtati, kateri en zol kupi; protegere, ſhirmati, ṡakrivati, ṡagarniti, obarovati, ṡaſlanîati, ṡakriti; prim. šermati
škoditi nedov. in dov., F16, damnificare, ṡhkoditi, ṡhkodo ſturiti; dare damnum, ṡhkoditi; nocere, ṡhkoditi, ṡhkodovati, kai ṡhaliga ſturiti; nociturus, -a, -um, kar bó ṡhkodilu, s'ṡhkodo; obeſse, ṡhkoditi [str. 145b ]; obeſse, ṡhkoditi, vbraniti [str. 147a ]; obsum, ṡhkodim; officere, ṡhkoditi, ṡhkodovati, ṡhkodo ſturiti; orobanche, -chis, grahou ṡaduſhik, ṡeliṡzhe v'mei ſozhivjam raſte, inu ſozhivji ṡhkodi; praejudicare, enimu ṡhkoditi na nîega pravizi, enimu ṡhkoditi; rauca, -ae, en zherv, ſe ṡredy v'hraſtovih korenikah, tudi ṡhkodi na puli ṡhiti; torminalis, -le, tú kar ṡa takeſhno boléṡan ṡhkodi; urica, -ae, arja, kateri ṡhiti ṡhkodi; vincalis, kamenṡku oile k'vinṡkim kolam, de zherv ym ne ṡhkodi; volvunx, -cis, en zherv, kateri laſſém ṡhkodi; prim. neškoditi
škodovati nedov. in dov., F3, dare jacturam, ṡhkodovati; nocere, ṡhkoditi, ṡhkodovati, kai ṡhaliga ſturiti; officere, ṡhkoditi, ṡhkodovati, ṡhkodo ſturiti
špegati nedov., F4, conspicillum, enu meiſtu, is kateriga ſe kai reṡglèda, ali ſhpèga; contuor, -eri, s'fliſſom ſhpègati, lukati, pogledovati; insidiari, insidias struere, buſſio poſtaviti, ne eniga ſtreizhi, Hyp.426. ṡhpegati, s'hudo manungo zhakati; observare, merkati, gledati, paṡiti, ṡhpegati
špičiti nedov., F7, accuminare, ẛhpizhiti; acuere, oſtriti, ẛhpizhiti, bruſſiti; acuminare, ẛhpizhiti; cacuminare, ſhpizhiti, verh délati; cuspidare, ſhpizhiti; inspicare, v'viṡhi eniga klaſſú, kei kai ṡhpizhiti, ali oṡhpizhiti; ſpiculare, ṡhpizhiti
šrajati nedov., F7, clamare, vpiti, krizhati, ſhrajati, klizati; coaxare, raglati, inu ſhrajati, kakòr ẛhabe; cubare, cucubare, bobotati, inu ſhrajati kakòr ſova; perclamare, krizhati, inu glaſnu ſhrajati, ali vpiti; reclamitare, vſeṡkuṡi, ali doſtikrát zhes kai ſhrajati; rudo, rudere, trobiti kakòr en oſſel, ſhrajati; vociferare, upiti, ſylnu ſhrajati
šuta ž, F4, agger, ſhutina, ẛaſſip, ſhuta, ẛagreb, naſſip, grubla, tompf, kúp ẛemlè; ruderare, tó shuto preſévati, ali s'ſhuto kai ṡaſipati; rudus, deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi zégla, ali kamenîa
tako sam., F2, quid ita, kai taziga, kai takiga
tarča ž, F9, clypeus, en ẛzit, tarzha, bramba na rokah; meta, -ae, zyl, tá dulni malinṡki kamen, tarzha; parma, -ae, en maihin ṡzyt, ali tarzha ṡa peiṡzhe; parmularius, -rÿ, kateri take ṡzyte, ali tarzhe déla, ali nuza; pelta, -ae, Polovizo eniga okrogliga ṡhzyta, ali tarzhe; scopus, en zyl, ali tarzha, v'katero ſe ſtréla; scutarius, -rÿ, eden kateri ṡhzite, ali tarzhe déla, ali batize; scutum, -ti, tarzha, ſhilt, en ṡhzit, ali kai okrogliga; umbo, -onis, tú ſreidnîe v'eni tarzhi, ali ṡhziti
težko sam., F2, durum, -i, teṡhku, terdu; molitor, â molior, kateri ſe podſtopi kai teṡhkiga ſturiti
tožnik1 m, F3, accusator, -oris, toshnyk, ẛatoshnyk; actor, -oris, toshnyk, tudi kateri kai rovná, ali opravla; sycophantor, en fóṡh toṡhnyk, ali obtoṡhnyk
tropine ž mn., F7, acinacius, -ÿ, tropinaſt, is tropyn ſturjen; brisa, ṡtlazhenih grosdou tropine; flocces, -um, patake, pytje, kadar ſe voda na tropine vlye; magma, -tis, tú goſtu, kateru zhes oſtane, kadar ſe kai preſha, kakòr per groṡdiu tropine; panis ex acinis, is tropyn krúh; vinacea, -orum, tropine od groṡdja; vinacea, vel vinacia uvarum, vel vinaceus, -cei, pizhki v'groṡdji, ali tropine. Osee 3.v.1
tudi vez., F563, ac, inu, kakòr, inu, tudi: est coniunctio copulativa; atque, inu tudi; etiam, já tudi; ficus, -ci, figa: tudi tur, ali bradoviza eni figi podobna: tudi enu figovu drivú; foenile, travnik, koſheniza: tudi ſeiniza; lustrum, -tri, pèt leit: tudi leṡhiṡzhe te divjazhine: tudi hiſha teh kúrb; molitrix, -cis, mlinarza: tudi ena kir ſe podſtopi kai ſturiti; mortariolum, muṡhnarzhiz: tudi kadilniza; neque, niti, tudi ne; plantula, -ae, ſajeniza: tudi en pánt k'vratam; que, et, inu tudi; quinetiam, já tudi, zhes tú; quoque, tudi ravnu; salsus, -a, -um, ſlán: tudi raṡumin, lubeṡniu; sed et, ali tudi; vehementia, -ae, ſylnoſt, tudi ſilnoſt
ukriviti (v'kriviti) dov., F9, arcuare, en gvelb ſturiti, kai v'kriviti, gvelb délati; circunflectere, okuli v'kriviti; contorquere, ṡaſukati, vkriviti; detorquere, vkriviti, vgniti; indeflexus, -a, -um, nenagnên, neṡlozhen, nevkriven, kar ſe ne puſty vkriviti, ali ṡlozhiti; inflectere, nagniti, vkriviti, nakriviti, vkreniti; inflexibilis, -le, kar ſe ne more vkriviti, ali perpogniti; recurvare, ṡupèt vkriviti; retorquere, reſukati, ṡaſukati, obarniti, vkriviti
umisliti se dov., calculum reducere, ſe kai druṡiga vmiſliti
valjati1 nedov., F7, circunvolvere, okuli valati, tozhiti, pervaliti; cylindrus, -dri, en maihen podougovati, inu okrogli kamen, s'katerim ſe na nyvi vala; pervolvere, prevaliti, ſem ter tám valati, platelze ſem ter tám prevreizhi; revolubilis, -le, kar ſe more prevaliti, ali valati, inu naṡai obarniti; revolvere, preplatlati, prevaliti, ſem ter tám valati, okuli obarniti; volgiolum, en ploh na katerim ſe kai vala; volvere, valati, kobizati
van m, F3, imaginatio hominis, zhlovéṡki ván, doṡdevanîe; opinio, -onis, meinenîe, manunga, ván, ṡdeinîe, ſumnîa, domiſhluvanîe; suspiceri, ſe doṡdévati, ſumniti, van gnati na eniga, meiniti, zviblati, kei kai ṡkarbéti, ſumniti
vek2 m, F14, confortare, troſhtati, potroſhtati, k'véku perpraviti; efficientia, -ae, kraftnu iṡkaṡovanîe te mozhy, múzh inu vék kai ſturiti; fulcire cibis, s'ſhpiṡami eniga rediti, k'véku perpraviti; fulcite me floribus, s'roṡhami me k'véku perpravite; recreare, obveſſeliti, reṡveſſeliti, k'veiku perpraviti, vék dati; refectus, -us, oṡhivlenîe, reja, pokoi, k'veiku ſturjenîe; reficere, okarpati, oṡhiviti, k'veiku perpraviti, reṡveſſeliti, popraviti; refocillare, k'veiku perpraviti, ali k'mozhi odvékniti, k'veiku priti; vigere, vék, inu muzh iméti, friſhan biti; vigor, -oris, vék, kráft, premoshenîe, kripúſt, múzh; virtus, et fortitudo, múzh inu vék, premoṡhenîe, ſvétuſt; vivificare, k'véku perpraviti, oṡhiviti, oṡhivéti
velbati nedov. in dov., F2, caminare, kai délati v'vishi ene pezhy, pezhovati, velbati; concamerare, velbati
veseliti se nedov., F12, congaudere, ſe reṡveſſeliti, ſe s'drugim veſſeliti; gaudere, ſe veſſeliti; gratari, ſe ṡa kai dobriga veſſeliti, ali reṡveſſeliti; hilarare, ſe veſſeliti; jubilare, ſe veſſeliti; laetari, ſe veſſeliti; ovare, ſe veſſeliti, inu od veſſeljá peiti; pergaudere, ſe ſylnu veſſeliti, mozhnu reṡveſſeliti; plaudere, ſe veſſeliti, inu od veſſelja s'rokami luṡkati; praesumere gaudium, ſe ſhe poprei na eno reizh veſſeliti; tripudiare, pleſſati, ṡkakajóz[h] ſe veſſeliti; triumphare, prangati, ṡa obladanîe ſe veſſeliti
vinta ž, F5, ergata, -ae, ena vinta per preſhi, et zúg; gerarium, enu kollú, s'katerim ſe per ṡidanîu vinta vlézhe; machina tractoria, vinta, kollú, ali kolluvrat; succula, -ae, ena vinta na vuoṡ; vectiarius, -rÿ, kateri s'vinto kai gori vleizhe, ali s'vintno ṡhtango
vižarica ž, dictatrix, ena viṡharza, katera druge viṡha, kai imajo délati
vižati nedov., F13, dictatrix, ena viṡharza, katera druge viṡha, kai imajo délati; dirigere, â dirigo, viṡhati, rovnati, porovnati, voditi; gerens bella, kateri voiṡkè viṡha, pela, inu ſe voiṡkuje; gerere, noſſiti, viṡhati, ſpraviti; gubernaculum, -li, Timón, kateri v'barkah od ṡadai viṡha, kreta, rovna, inu obrazha tó barko; gubernare, viṡhati, oblaſtovati; viṡha, visha, mos, regit, ritus; navicularius, -rÿ, naviculator, tá kateri tó ladjo viṡha; praesultor, -oris, naprei pleſſaviz, kateri tá ples vodi, ali viṡha; rector temonis, tá kateri v'barki rudu, ali taiſti ṡadnî rép rovná, ali viṡha; rectrix, -cis, vladarza, katera viṡha, ali goſpoduje; regere, viṡhati, krailovati, ladati, regirati, goſpodovati, rovnati; tenere provinciam, deṡhelo derṡhati, ali viṡhati
vleči se nedov., F8, commeare ultrò, citroque, ſem ter tám raiẛhati, ſe vleizhi; in longum trahitur, ſe na dolgu vleizhe; lentor, -oris, ena faihtikoſt, katera ſe kakòr lym vleizhe; pendens vinum, tudi tú vinu kateru ſe vleizhe; referre se ad aliquid, ſe na kai ṡanaſhati, ali vleizhi, inu ṡaneſti; referunt se ad hoc, na letú ſe vléko, ali vleizhejo, inu ṡanaſhajo; vinum pendulum, vinu kateru ſe vleizhe, ṡivreiliza
volja ž, F60, arbitrium, obláſt, ſvoja vola, dobra vola; bono animo eſse, biti dobre vole; intuitu ipsius, ṡa volo nîega; libens, -tis, rad, s'dobro volo, kateri rad, inu volnú kai ſtury; neceſsariò, neceſsariè, ṡa potrébe volo, potrébnu; ob, ṡa, ṡa volo; propterea, ṡatú, obtu, ṡa tega volo; quamobrem, ṡakai, ṡa katere rizhy volo, ṡa tega volo; quare, ṡakai, ṡatú, ṡatorai, ṡa zheṡ volo, ṡa tega volo, h'zhemu; secundum arbitrium, po voli; voluntas, vola, povela
voljno prisl., F11, aequanimiter, poterpeẛhlivu, s'krotkim ſerzom, volnu; ferre fortiter, volnú tarpéti; libens, -tis, rad, s'dobro volo, kateri rad, inu volnú kai ſtury; libenter, rad, volnú; lubens, rad, inu volnú; obsecundare, bugati, volnu tú ṡavkaṡanu ſturiti; pati aequo animo, volnu, inu rad tarpéti; patienter, volnú, potarpeṡhlivu; spondere, volnú oblubiti, ali obeitati; sufferre, preneſti, volnú tarpéti; volans, rad, volàn, volnú, kateri hozhe
vpiti nedov., F14, acclamare, krizhati, vpiti, vukati, s'enim drugim ſe resveſſeliti; acclamitare, vezhkrat vpiti, inu glaſnú krizhati; clamare, vpiti, krizhati, ſhrajati, klizati; conclamare, vpiti, s'enim drugim krizhati; declamitare, vſe ṡkuṡi vpiti, ali krizhati; elatrare, lajati, glaſnu vpiti; obterere, na vus glas vpiti. Jer:2; occlamitare, pruti enimu vſeṡkuṡi krizhati, ali vpiti; perclamare, krizhati, inu glaſnu ſhrajati, ali vpiti; quiritare, vel quiritari, na pumozh upiti, inu na vuṡ glaṡ krizhati; suclamare, vel acclamare, s'temi drugimi vpiti ṡa dati kai na ṡnanîe; vagire, ſe jokati, inu vpiti kakòr mladi otroci; vociferare, upiti, ſylnu ſhrajati; vociferari, ukati, vpiti na vus glaṡ, krizhati; prim. vpiječ
vrediti dov., F2, laedere, omraṡiti, ṡhaliga ſturiti, poṡhkoditi, raniti, vreiditi, oſſeiniti; oblaedere, raniti, poṡhkoditi, vréditi, kai ṡhaliga ſturiti
vzdigovati nedov., F5, attae, krulovi, de nemorejo nog od tal vsdigovati; elevare lapides, po kamenîe poſsegati, inu vṡdigovati; retinaculum, -li, ſléhernu orodje s'katerim ſe kai vṡdiguje; subrigere, pozhaſſi gori vṡdigovati; vectis, -tis, en dremil, enu ṡheléṡu, s'katerim ſe kai uṡdiguje
vzeti dov., F153, accipere, vsèti, prejemati; boni consulere, ẛa dobru vṡèti; capsis, vṡami, aku hozheẛh; commendare memoriae, dobru v'pamet vṡèti, ẛamerkati; incarnari, meſſú, ali zhlovéſtvu naſé vsèti, teleſſen poſtal; interceptor, tá kateri preme, prozh vṡame, en odvṡètnik piſſim, blagá; intractabilis, -le, nerozhnu, kar ſe ne more v'roke vṡèti, opravlati, ali vdolgovanîe poſtaviti; operosa res, ena reizh, katera doſti délla vṡame; receptor, -oris, kateri kai naṡai vṡame, ali koga gori vṡame; reclamare, naṡai poklizati, naṡai ſvojo beſſédo vṡèti, ṡupar govoriti; recominisci, ṡupèt ſpumniti, ṡupèt v'miſſil vṡeti; tributoria actio, enu pravdnu djanîe, kateru ſe naprei vṡame, ṡupar eniga, kateri prou ene rizhy ne reṡdily; trientarium foenus, tá zhinṡh, kateri ſe vṡame ṡhtiri od ſtú; valefaciens, dicens vale, ſlavú vṡèti; vitio vertere, vel vitio dare, ẛa ṡlú vṡèti, ṡamèriti; prim. pročvzeti
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: vzeti dov., particeps vitÿ, pajdash vſeti, imeti Hyp.426
zabiti dov., F11, abstrúdere, odpahniti, ẛatiſniti, ẛamaſhiti, ẛabiti, ẛadélati, skriti; castramentari, ſhotore, kampiszha reſtavlati, poſtavlati, ẛabiti; convasare, v'poſſodo ṡloṡhiti, ṡabiti, v'kúp ṡgrabiti; depangere, ẛabiti, v'ẛemlo vtakniti, ali ẛabiti, ẛaſaditi; interjungere, notar ṡabiti, ṡloṡhiti, ṡaprezhi, na enim meiſti ṡmiram darṡhati; intervertere, eno reizh preoberniti, predélati, ali ṡabiti; obtundere, ṡabiti, ṡkarhati; pangere, ṡabyti, notar vtakniti, poſaditi, ali vſaditi; refigere, ṡupèt ṡabiti; segestre, -tris, vſe tú v'kar ſe more kai ṡaviti, ali ṡabiti
zadržati dov., F13, coërcere, naṡai vleizhi, perderṡhati, uſtrahovati, ẛaderṡhati, braniti; cohibere, braniti, v'kupai derṡhati, prepoveidati, v'kupai iméti, tolaṡhiti, ẛaderṡhati; detinere, obderṡhati, perderṡhati, ṡaderṡhati; diabetes, -tis, na ledovjih bolezhina, kir nemore ſvoje vodè ẛaderṡhati, katera veliko ṡheyo perneſſe; diarrhaea, -ae, dertje, driſt, kadar eniga trébuh boly, de ne more ṡaderṡhati; impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîti, motiti, na pootu biti, saprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati; obsistere, ṡuparſtati, braniti, ṡadarṡhovati, na pootu biti, ṡadarṡhati; praepedire, ohraniti, ṡaderṡhati, ne dopuſtiti, mozhnú braniti; profluvium, -ÿ, en fluṡ is ṡhivota, kadar eniga trébuh boly, de vſeṡkuṡi teika na ſtol, inu ne more ṡadarṡhati; reservare, ṡkraniti, ohraniti, ṡaderṡhati; retentare, ṡupèt ṡkuſhati kai ſturiti, ṡaderṡhati gori eniga, de ne grè naprei; retinere, ohraniti, ṡaderṡhati, vſtaviti, gori derṡhati; sistere, vſtaviti, ṡaderṡhati, poſtaviti
zaklenjen del., F2, praeclusus, -a, -um, mozhnu ṡapert, ali ṡaklenîen, inu preprèṡhen; seclusorium, -rÿ, en ṡaklenîen proſtor, kir ſe kai ſuſebniga ṡaklépe
zaklepati nedov., F3, claudere, ẛapréti, ẛaklépati, ẛapirati; claudere cum impetu, et strepitu, ẛaklopiti, ẛalopniti, ṡaklepati; seclusorium, -rÿ, en ṡaklenîen proſtor, kir ſe kai ſuſebniga ṡaklépe
zakristija ž, sacrarium, -rÿ, ṡacriſtia, enu meiſtu, kir ſe kai ſvetiga, ali ṡhegnaniga hrani
zakrivanje s, F4, diſsimulatio, diſsimulantia, ẛakrivanîe, ne ẛakaṡanîe v'dianîu tega kar v'ſerzi tazhy; praetextus, -tus, kunṡhtnu ṡakrivanîe napreivṡetjá, kir eno drugo reizh eden naprei perneſſe, de ṡadobi kar miſli; protectio, ſhirmanîe, obarovanîe, ṡakrivanîe; velamen, -nis, velamentum, ṡakrou, ṡakrivanîe, vſe tú ṡzhim ſe kai ṡakriva
zakrov m, velamen, -nis, velamentum, ṡakrou, ṡakrivanîe, vſe tú ṡzhim ſe kai ṡakriva
zamah m, obturamentum, ṡamah, tú s'zhim ſe kai ṡamaſhy
zanesti se dov., F3, confidere, ẛavupati, ſe ẛaneſti; fidere, ṡavupati, ſe ṡaneſti; referre se ad aliquid, ſe na kai ṡanaſhati, ali vleizhi, inu ṡaneſti
zapopaden del., F8, compertus in adulterio, v'preſhuſhtvi ẛapopaden; comprehensus, -a, -um, ẛapopaden; deprehensus, -a, -um, depresus, ẛapopaden; disciplinabilis scientia, enu ṡapopadenu ẛnanîe; notatus, -a, -um, ṡamerkan, ṡapopaden; prehensus, vel prensus, -a, -um, in furto prehensus, v'tatvini ṡapopaden; receptitius, -a, -um, kar nei gori vṡètu, ali ṡapopadenu v'predaji ene rizhy, kadar ſe kai predá; reprehensus, -a, -um, pokrégan, ṡapopaden
zaprega ž, F2, impedimentum, impeditio, ṡmota, ṡabava, ṡaprega, branenîe, ṡaderṡhanîe, ṡapreṡhenîe na voiṡki bagaṡhe; nisus, -sus, â nitor, ṡaprega, pergnanîe, ſylovanîe, muja inu déllu, kateru eden na ſe vṡame kei kai ſturiti, obarnenîe te mozhy na eno reizh
zasipati nedov., F4, obruere, obſuti, ṡaſipati, obkladati; obstruere, ṡamaſhiti, ṡaſuti, ṡaſipati; obvallare, ṡaſipati, ṡaſhanzati, oblezhi; ruderare, tó ſhuto preſévati, ali s'ſhuto kai ṡaſipati
zaslanjati nedov., F5, cortina, -ae, viſſezh pert, kateri vrata ṡaſlanîa, ali kai druṡiga; impedire, braniti, ṡaderṡhati, ṡaſlanîati, motiti, pazhiti, na pootu biti, ṡaprèzhi, naprei ne puſtiti, vſtanoviti, kratiti, ne dopuſtiti, ṡabavlati; patrocinari, enimu na ſtrani ſtati, ga ṡaſlanîati; protegere, ſhirmati, ṡakrivati, ṡagarniti, obarovati, ṡaſlanîati, ṡakriti; tueri, braniti, ṡaſlanîati, varovati, vardéti, obraniti, pogledati
zastavljeno sam., reluere, kei kai naṡai reſhiti, tú ṡaſtavlenu
zašafan del., F2, legatarius, -a, -um, tá katerimu je kai v'teſtamentu ṡaſhaffanu; relegatus, -a, -um, v'nadluge poſlán, pregnán, prozh ṡaſhaffan
zavarovavec m, praecautor, -oris, ṡavarovaviz, kateri merka, de ſe kai ne ṡgody
zavezovati nedov., F3, instita, -ae, en dolg pleh na ṡhenṡkim gvanti, ena pinta, ali pintiza, s'katero ſe kai ṡaveṡuje; obligare, ṡavèṡati, ṡaveṡovati, terdnu oblubiti; obstragulum, -li, tudi tá leder na punzhohih, kateri ſe s'jermènzi ṡaveṡuje de voda notar ne grè
zbrisan del., F4, extersus, -a, -um, ṡbriſſan, ṡriban, oz[h]iṡzhen; litus, -a, -um, namaṡan, ṡbriſſan, pikaſt, omadeṡhen; monogramus, tú kar je li doli ṡriſſanu, inu nei ṡmalanu, ali ṡbriſſanu; testamentum cancellatum, teſtament v'katerim je kai ṡbriſſanu
zdeti se nedov., F9, gloriari, ſe hvaliti, ſe ṡdeiti, ſe prevṡètnu darṡhati, ſe ṡnaſhati; non alta sapientes, ne ṡdite ſe kai viſſoku; opinabilis, -le, kar ſe ṡdy, ali lahku veruje; opinari, meiniti, ſe enimu ṡdeiti, ſhazati, zhutiti; pedarius, -rÿ, kateri v'ſveiti ſe darṡhy eniga druṡiga manunge, kir ſé nîemu dobra, inu pravizhna ṡdy; potior es mihi, ti ſe meni bulſhi ṡdyṡh; praevidi, mi ſe je ṡdeilu; seſsilis, -le, kar ſedy, ali ſe enimu ṡdy de ſedy; videtur mihi, ſe mi ṡdy, mi pride naprei
zlatar m, F2, aurarÿ, ẛlatarji, goldſmedi; index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi
zlato s, F35, aurum, ẛlatú; aurum retum, vlézhenu ẛlatú; faber bractearius, kateri ṡlatú ková; obrizum, zhiſtu ṡlatú; palacra, -ae, ena gruzha ṡlatá, en pleh ṡlatá; plumarius, ſhtikar s'ṡlatam, kateri s'ygló kai lepiga déla. Exod 26; vestis auropicta, s'ṡlatom ſhivani gvant, ṡhtikani gvant
zmisljen del., F5, cenotaphium, en zhaſtni praẛin ẛmiſlen grob; declamare, glaſnu kei kai perpovédati, inu od ṡmiſlenih rizhy naprei perneſti; excogitatus, ṡnaiden, ṡmiſlen, domiſlen; sophisma, -tis, firbizhnu ṡmiſlenu govorjenîe; spectrum, -tri, ena poſhaſt, ena garda ṡmiſlena reizh
zmišljen del., F8, confictus, -a, -um, ẛmiſhlen; declamatio, enu ṡmiſhlenu govorjenîe; fictitium, ṡmiſhlenu; fictus, -a, -um, ṡmiſhlen, ſhtaltan, ſtihtan; figmentum, ṡmiſhlenîe, ṡmiſhlena reizh, ṡmiſhlenu déllu; inventum, -ti, ena ṡmiſhlena reizh, laṡh, kai ṡnaideniga; poëma, -tis, ena ṡmiſhlena péſſim, ali raimanu govorjenîe; prim. zmisljen
zmišljenje s, F8, commentum, ẛmiſhlenîe, kai ẛmiſhleniga, podvuzhenîe; confictio, fólṡh ẛmiſhlenîe; excogitatio, ṡmiſhlenîe, ṡnaidenîe; fictio, tihtanîe, ṡmiſhlenîe; figmentum, ṡmiſhlenîe, ṡmiſhlena reizh, ṡmiſhlenu déllu; inventio, ṡnaidenîe, naidenîe, ṡmiſhlenîe; musa, -ae, ena peſſim, popevka, enu ṡmiſhlenîe, ena kunṡht, vuk; satyra, -ae, enu ṡmiſhlenîe teh Poëtou zhes vſe ṡhlaht pregréhe, pres ordinge popiſſanu, en paṡquyl
zmišljeno sam., commentum, ẛmiſhlenîe, kai ẛmiſhleniga, podvuzhenîe
znajdenik m, inventor, ṡnaidenyk, kateri kai noviga ṡnaide
znajdeno sam., inventum, -ti, ena ṡmiſhlena reizh, lash, kai ṡnaideniga
zvezanje s, F2, connexio, connexus, -us, v'kúp ẛveṡanîe; ligula, -ae, podveṡiza, jermènez, neſhel, kai maihiniga ṡa ṡvèṡanîe
žegnano sam., sacrarium, -rÿ, ṡacriſtia, enu meiſtu, kir ſe kai ſvetiga, ali ṡhegnaniga hrani
žnora ž, F27, amuſsis, ṡhnora s'katero ſe kai mèri, ali dily; chorobatis, ena ẛydarṡka, ali zimpermanska ẛhnora; filatim, po nyti, po ṡhnori; funis, en ſhtrik, ali ṡhnora; linea, verſta, zaila v'piſmi, ṡhnora; seta piscatoria, vodize ṡhnora; zonarius, -ry, paſſar, ali tá kateri ṡhnore déla
ako vez., F25, agesis, li daile aku ti hozheṡh; an, aku je; capsis, vṡami aku hozheṡh; libet, aku lubi, aku dopade, dopade, lubi; ni, aku ne, zhe ne; nisi, aku, ſamuzh, ampák; prolusio, naprei ṡhtritanîe, ali ṡkuſhanîe, aku ta ygra bode prou, ali nikár; proxeneta, -ae, kateri podkupuje, tú je, aku ti ne kupiṡh, jeſt kupim; quamquam, De bi ravnu, aku ravnu; secundè, aku od kodai; ſi, aku, debi: ſi fieri potest, aku je mogozhe; ſicubi, aku kei; ſin, akune; ſiquando, aku kadai; ſiquid, aku kai; ſiquis siqua, siquod, aku gdú; ſi ullus, aku gdú; utrùm, aku
bitje1 s, F3, eſsentia, bitje; existentia, bitje; extantia, bitje, kar je kai viditi
blago s, F52, bonum, -ni, blagú, iménîe; conflare aes alienum, ludṡku blagú ẛadjati; divitiae, -arum, bogatie, doſti blagá, bogaſtvu; facultates, iménîa, bogatie, blagú; gaza, -ae, ſhaz, blagú, bogaſtvu, bogatia; immobilia bona, obſtojezhe blagú, leṡhezhe blagú; inscriptum, -ti, enu piſmize, kateru dadó ty viſhi eniga méſta tem kupzom tú blagú prepelati; merx, -cis, kramarṡku blagú, kupzhia; ops, opis, opes, múzh, pomúzh, blagú; praeclara res, veliku blagú, inu bogatia; res, rei, reizh, ena reizh, blagú, kei kai
bode prih., F2, numquid, kai ne, bode li; prolusio, naprei shtritanîe, ali ṡkuſhanîe, aku tá ygra bode prou, ali nikár
bron m, F8, aenus, vel ahenus, is brona; aeramentum, -ti, tú orodje s'brona; aerarius faber, kateri s'kufra délla, s'brona, kufra kovazh; aes, eris, bron, ruda, kuffer, broniz; ahenum, en kotel kuffraſt, ali s'brona; cuprum, kuffer, bron; incoctile, ena s'brona poſſoda, v'kateri reſpuṡzhen zyn je prelyt, ena kufraſta pozynena poſſoda; subaeratus, -a, -um, kei kai kar je bron vmeis
cimprati nedov., F20, aedificantes, kateri zimprajo, ali ẛydajo; aedificare, zimprati, ẛydati; aedificator, -oris, kateri zimpra ali puſty zimprati, ali ẛydati, ẛydár; asciare, ublati, zimprati; astruere, gori zimprati; construere, zimprati; distruere, poſebe zimprati; edolare, zimprati, ponoviti; extruere, zimprati, ṡydati, narediti, gori poſtaviti; fabricare, zimprati, ṡydati, kovati; fundare, ſhtifftati, délati, zimprati, gruntati; interstruere, zimprati, inu doſti rizhy v'kupai, ali verhu eniga druṡiga nakladati, ṡlagati, inu ṡkladati; irredivivus, -a, -um, kar ſe ne bó vezh gori ſtavilu, zimpralu, ali ṡydalu; praestruere, naprei kai zimprati; reaedificare, preṡydati, prezimprati, ṡupet ṡydati, ali zimprati; struo, struere, na en kúp ṡkladati, ṡlagati, zimprati, loſſati; superficiarius, -a, -um, kateri na eniga druṡiga grunti zimpra; turbare in aedificando, braniti ṡydati, ali zimprati; urbem ponere, enu méſtu gori ṡydati, ali zimprati
dišati nedov., F22, fistula, tudi enu drivú, kateru po gvirzu diſhy. Cant:4; fragrare, lipú diſhati; melligenus, -a, -um, kar po medú diſhy; mihi non sapit, meni ne diſhy, je neṡhmahin; obolere, ſmerdéti, ṡlu diſhati; odorare, diſhati, vohati; olere, diſhati, dúh dajati; olfacere, diſhati, podiſhati; olfactare, vſeṡkuṡi diſhati; olfactorium, -rÿ, tú kar diſhy, ali dúh ima; olfactrix, -cis, katera diſhy; perolere, ſylnu mozhnú diſhati; redolere, diſhati, kei kai diſhati, mozhnú diſhati; resipere, diſhati, en dúh iméti; salivosus, -a, -um, kar po ſlinah diſhy; sapidus, -a, -um, dobru diſhy; sapio, sapere, ṡaſtopiti, diſhati; spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy; subolere, en deil ſmardéti, ali diſhati, ali ṡadiſhati; volupè est mihi, meni lipú diſhi
dobro sam., F19, aequi boniquè consulere, ṡa dobru vṡèti, ṡadovoliti ſe; aequi boniquè facere, ẛa dóbru vṡèti; afficere beneficÿs aliquem, enimu dobru ſturiti; benedicere, ṡhègnovati, dobru rezhi, ṡhègin dajati, ṡhègnati; benefacere, dobru ſturiti; boni consulere, ṡa dobru vṡèti; commodare, nuzati, enimu k'ſluṡhbi dobru ſturiti; contentum eſse, ṡa dobru vṡèti; facere aequi bonique, ṡa dobru vṡèti; genius, -nÿ, natura, en húd, ali dober Angel, k'hudimu, ali k'dobrimu nagnenîe; indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu; ominator, kateri hudu, ali dobru loſſa, ali prerokuje; ominosus, -a, -um, kar kai pomeini hudu, ali dobru; persusibilis, -le, pametin, kateri ſe puſtý na dobru pregovoriti; praenimis, cilú prevezh, enu dobru prevezh; resolutare, ṡupèt dobru ṡdati, puſtiti poṡdraviti; salutator, poṡdravlaviz, kateri dobru iṡdaja, inu zhaſty; sectari bonum, po dobrim ſe rovnati; tolerare, tarpéti, perpuſtiti, ṡa dobru iméti; prim. bolje, boljše
domisliti se dov., F3, animadvertere, ṡamerkati, ſe domiſliti, ſhtraffati; contechnari, ſe ene golufie, ali fortelna domiſliti, kei kai golufniga narediti; recolere, ṡupèt ſe domiſliti, ṡupèt délati, ṡupèt orati
feržmagati se nedov., F4, dedignari, ſe nevrédniga ſhtimati, ſe enimu ferṡhmagati; distaedet mihi, meni ſe ferṡhmaga, meni je ṡhal; indignans, reſarden, katerimu ſe kai ferṡhmaga; indignari, ſe enimu ferṡhmagati, ſe ſarditi
ganiti dov., F3, commovere, eniga perpraviti, ſtreſti, reṡdreiti, ganiti, gibati, trepetati, potréſti; movere, majati, gnati, ganiti, premakniti, gibati; quis movit foeminas, kai je ganilu te ṡhene
hrbet m, F11, atlantius modus, Hyena, tá ẛgurnîa kuſt v'herbtu; dorsuarius, zigar, ali kateri kai na herbti noſſi; dorsum, -si, herbet; equuleus, en liſſen, ali ṡheleiṡen koyn s'oſtrim herbtom ṡa ludy martrati; interscalpium, herbat v'mei plezhami; jumentum clitellarium, ṡhivina katera tovori, ali na harbti noſſi; laedere equum in dorso, koinîa na harbtu oſſeiniti; obvertere dorsum, harbat obarniti pruti, ali ṡupar obarniti; setiger, -ra, -rum, kateri ima ṡzhetine na harbti; terga dare, harbat oberniti, inu beiṡhati; tergum, -gi, harbat
imeti nedov., F321, abúndare, obilnu iméti, polhen biti; amo, -are, lubiti, ẛa lubu iméti; capere voluptatem, lúſht iméti; concurare, oskerbéti, ṡkerb iméti; copulativus, -a, -um, kar ſe ima ṡveṡati; digamus, vel bigamus, kateri je dvei ṡheni imil; erudiendus, ſe ima podvuzhiti; exercendus, kateri bi ſe imil ṡkuſhati; fer, -me, imi potarplenîe s'mano; habere, iméti, ali derṡhati; haesisator, zviblaviz, kateri nevei kai bi imil ſturiti; loquendus, -a, -um, kar ſe ima govoriti; miserescere, vſmilenîe s'enim iméti; paucis contentus, s'málim ṡa dobru imeti; properandus, -a, -um, kar ſé ima hitru ſturiti; solere, v'navadi iméti; tacendus, -a, -um, kar ſe ima molzhati; tuendus, -a, -um, kar ſe ima braniti; prim. ne, neimeti, nimam
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: imeti nedov., particeps vitÿ, pajdash vſeti, imeti Hyp.426
kazar m, index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi
kuhati nedov., F22, authepsa, -ae, ena kuffraſta pèzh ali lonz, v'katerim s'maihinim ognîam ſe more kuhati, ali pezhi; cervisarÿ, kateri vol kuhajo; coctilis, et coctile, kateru ſe radu kuha, ali ſe ima kuhati; coquere, kuhati; coquinari, coquere, kuhati; coquitare, vſeṡkuṡi kuhati; discoquere, reṡkuhati, kuhati; incoquere, ṡakuhati, ali v'meis kuhati; lixa, -ae, kateri gmain ſoldatom kuha inu pezhe na voiṡki; lixare, variti, ſpariti, kuhati, pariti, opariti; mellarius, -rÿ, kateri medizo kuha, ali déla; orizam coquere, raiṡh kuhati; patenarius, -a, -um, kateri v'eni takeſhni ponvi kuha; percoquere, prekuhati, ſylnu mozhnu kuhati, ali dokuhati; praecoquere, poprei kuhati, prekuhati; recoquere, ṡupèt kuhati, prekuhati, dvakrat kuhati, v'drugu kuhati; rudicula, -ae, tú ṡhéleṡu ṡa ogîn popravlati, kadar ſe kai kuha; sacchararius, kateri zukir kuha, déla, ali pezhe; spatha, -ae, tudi ena lopatiza, katero ty Apotekarji, ali Padarji ṡhpugajo, kadar flaiṡhtre kuhajo
kupljeno sam., redhibere, kai kupleniga timu kupzu ṡupèt naṡai dati
li2 člen., nunquid, kai ne, bode li; verene, je li timu takú
ljudsko sam., usuarius, -rÿ, kateri kai ludṡkiga nuza
lorber m, F7, bacca, -ae, ẛernîe, ali drobán ſad teh drivès, kakòr lorber, brinîe; chamaedaphne, enu ẛeliszhe s'perjam kakòr lorber; laureatus, -a, -um, s'takeſhnim kranzelnam kronan, s'lorberjam kronan; lauretum, -ti, kir lorber raſte, lorberṡki bórſht; lauricomi montes, gorrè na katerih verhéh lorber raſte; laurifera tellus, ṡemla kir lorber rad raſte; lauriger, -a, -um, kateri kai od lorberja noſſi
luč ž, F18, corytus, tul ẛa ſtréle, ali tok, v'katerim ſe luzh noſſi; efficienter, is popolnama mozhy, lúzh pride is popolnama mozhy tega ſonza; elucubrare, kei kai per luzhi délati; epiolus, en maihin metulez, po nozhi okuli luzhi leita; flammigerare, ſveititi s'luzhjo, s'baklo, s'ṡhkupo; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe po nozhi v'lúzh ṡaleituje: ena karſtniza; lucerna, leſherba, liṡherna, lúzh, ſveitilu, lampa; luciferus, -ri, kateri ſveiti, lúzh noſſi, ali pernaſha; lucubrare, po nozhi per luzhi délati, na ſvitlu dati; lucubratio, po nozhi per luzhi déllanîe, ali opravlanîe; lucubratum opusculum, enu maihinu déllu per luzhi ſturjenu; lumen, -nis, lúzh, ſvitlúſt; luminare, -ris, ſvitloba, lúzh; luscio, kateri po dnèvi vidi, ali po nozhi per luzhi ne vidi; lux, lúzh, ſvitloba, ṡhivenîe; lychnichus, -chi, ſveizha, luzh, lampa; mucus, -ci, ſhmerkel, oternik od gorezhe luzhi
majheno sam., F4, ligula, -ae, kai maihiniga ṡa ṡvèsanîe; orbiculus, -li, kar je maihiniga okrogliga; paucis docere, s'maihinîm vuzhiti; paucus, -a, -um, maihinu ṡa ṡhtivilu
meriti nedov., F14, admetiri, domèriti, premèriti, odmèriti, mèriti; amuſsis, ṡhnora, s'katero ſe kai mèri, ali dily; bolis, -dis, ẛhnora s'katero ſe voda mèri; decempeda, -ae, ena ſhiba, paliza, ali ſhtanga prou deſſet ſhulinou dolga, s'katero ſe nyve, ali grunti mèrio; decempedator, tá kateri s'eno tako palizo mèri; demetitus, tá kateri je ẛmerjen, ali kateri je mèril; geometres, vel geometra, kateri tá ſveit ali deṡhele mèri; hostorium, -rÿ, tá leiṡ s'katerim ſe ṡhitu ſhtriha kadar ſe mèri, ṡhtrikovnik; librator, -ris, en moiſter, kateri ſhtrene déla inu mèri; metiri, mèriti, premèriti; modificari, mèriti; modulari, peiti: tudi premèriti, odmèriti, mèriti; remetiri, drugúzh mèriti, ali premèriti, v'drugu reṡmèriti; rhombus, -bi, tudi enu orodje te kunṡhti ṡa ṡemlo mèriti, v'tem furmi eniga remelna, enaku ſhirokiga inu debeliga
najti dov., F16, apiscor, apisci, naiti, ẛnaiti; aurea nitella, laṡkazheoza[!] ṡlata ṡernza, katera ſe v'mei peṡkam ſvitlè, ali naidejo; comperire, ṡveiditi, ẛnaiti, ẛapopaſti, naiti; incomparabilis, neparglihan, katerimu ſe gliha ne naide; invenire, ṡnaiti, ſe ṡmiſliti, naiti; irrepertus, -a, -um, neṡnaidliu, kateri se ne more naiti; nancisci, eno reizh naiti, inu ṡadobiti; oniscus, -ci, praſhizhiza ſiva, s'doſti nogami, maihina, ṡkorai okrogla, ſe naide pod léſſam, ali pod kaminîam kir je faihtnu; pandectae, -arum, ene buque, v'katerih ſe vſe naide, kar eden yṡzhe; pararius, kateri okuli teika, inu danarje napuſſodo yṡzhe, ali naide; pervestigare, povpraſhati, poyṡkati, ispraſhati de ſe naide; reperire, naiti, ṡnaiti; reperire gratiam, gnado naiti; repertitius, -a, -um, kar je ṡnaidenu, ali naidenu, ali kar ſe more naiti; repetor, -oris, kateri kai naide, ali noviga ṡnaide; sil, silis, ena ſorta glovate ṡemlè, katera ſe najde v'jamah ṡlate, ali ſreberne rude; prim. najden
nalivati nedov., F3, ad cyathos stare, natakati per miṡi, ſtrézhi, nalivati; infusorium, tá poſſoda, s'katero ſe kai naliva, ṡlaſti olie v'lampo. Zach:4; pocillator, -oris, nalyvar, kateri pehare naliva, truſhar
narediti dov., F15, accommodare, pernarediti, narediti; adornare, lipú zirati, ali pozirati, flètnu narediti, perpraulati; contechnari, kei kai golufniga narediti; disponere, reſtaviti, reṡlozhiti, narediti, narovnati; dulcorare, ſladku, ali oſlaſnu narediti, ali délati; exornare, pozirati, lipú narediti; extruere, zimprati, ṡydati, narediti, gori poſtaviti; foedare, oſmraditi, poſmraditi, gardu narediti; formare, ſhtaltati, narediti, perpraviti, furmati; interductus, -us, en s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanie, de ſe ima molzhati, inu odahniti; irrugare, ṡgarblenu naredi, ṡgarbiti; levigare, glahku[!] narediti, vgladiti, gladiti. Gen:16; obnubilare, temnu narediti, pooblazhiti; obscurare, ṡatemniti, neṡaſtopnu narediti; ordinare, reſtaviti, odlozhiti, nameiniti, porozhiti, narediti; perornare, lipú pozirati, inu narediti; reconcinnare, ṡupèt ṡrovnati, ṡupèt prou ſturiti, ali narediti; spiſsare, goſtiti, ali goſtú ſturiti, goſtu narejati, ali narediti; viam apperire, poot narediti
narejeno sam., palmaris, et hoc re, kei kai naryeniga h'ſpominu eniga premaganîa
naučiti se dov., F6, addiscere, ſe dobru navuzhiti; dediscere, poṡabiti, kar ſe je eden navuzhil, ſe odvaditi, odvuzhiti; indocilis, -le, kar ſe ne more ṡvuzhiti, ali navuzhiti, terdoglou; praediscere, poprei ſe vuzhiti, poprei ſe navuzhiti; recitare, glaſnu brati, ali govoriti, inu kar ſe je navuzhil s'vunai govoriti, po rèdi praviti, enu ṡa drugim govoriti, en vuk s'vunai povédati; sectator, -oris, joger, kateri trahta ſe od eniga kai navuzhiti
nositi nedov., F143, bajulare, na rami noſſiti; capsarius, tudi en hlapiz, kateri otrokom buque v'ſhulo noſſi; efferre, vun noſſiti, ſe ṡnaſhati, prevṡèten biti, vunkai neſti; ensifer, tá kir mezh noſſi; famigerator, kateri ſem ter tám poſhte noſſi; flammeum, -mei, en giel ſhlár, kateriga ſo nevéſte nékadai na glavi noſſile; gerulus, -a, -um, kateri noſſi: ut gerula, vel geraria, peſtinîa, kir otroka noſſi; gestamen, vſe tú kar ſe noſſi; mitella, -ae, tudi ena pinta, na kateri ſe roka noſſi; nefarius, -a, -um, polhen lotrie inu pregréhe, kateri nei vréden, da ga ṡemla noſſi; palanga, ṡhtanga, na kateri ſe kai noſſi; pectunculus, -li, morṡkih ṡhnekou piſſana lipina, kakor Rumarji noſſio; peromatus, -a, -um, kateri opanke noſſi; scruta, -orum, vſe ṡhlaht ſtarine, katere ſe od tergih na prudai noſſio ṡlaſti v'tih velikih méſtih; sementare, ſéme noſſiti, ali dati; thensa, -ae, ene pare, na katerih ſe ſvetinê, inu pildi noſſio; prim. noseč, nošen
ožeti dov., stymma, -tis, kadar ſe kai oṡhme, ali prezidy, tú grobú, ali ta goṡzhava, kar zhes oſtane, je ſtymma po latinsku; prim. ozmen, ožmeti
pisati nedov., F24, chroniſsare, djanîa piſſati; dictata, dictatorum, tú kar je naprei govorjenu timu kir piſhe; dictator, tudi eden, kateri kai piſſati na rokó daje; interscribere, v'meis piſſati; librarius, -rÿ, kateri buque piſhe; psalmographus, kateri pſalme piſhe, ali nareja; scribere, piſſati; superscribere, verhu, ali oṡgorai piſſati, napiſſati, verh piſſati; prim. pisan, piseoč, pišeoč
porok m, F19, appromittere, s'eniga drusiga oblubiti, porok biti; compraes, porok s'drugimi poroki, s'raven porok; consponsor, porok; expromiſsor, porok, riſnizhni oblubaviz; expromittere, porok biti, ṡa eniga druṡiga oblubiti; fidejubere, porok, biti; fidejuſsor, porok; intercedere, ṡaproſſiti, porok biti, s'eniga oblubiti, ſe v'meis poſtaviti; obses, porok; obsides dare, poroke dati; praedes, -dis, vel praes, -dis, porok s'eniga druṡiga; sponsor, -oris, porok, kateri kai oblubi; subpraes, -dis, porok, pod porokam; vadari, k'pravdi porok biti; vades, porok; vas, -dis, porok
posoditi dov., F8, ablocare, poſſoditi, na puſſodo dati; acomodare, poſsoditi; commoditare, poſſoditi; commodotarius, katerimu ſe poſſodi, ali na puſſodo da; dare mutuò, poſſoditi; locitare, ṡa danarje vunkai poſſoditi; mutuare, vel mutuo dare, poſſoditi; operiri, zhakati, kadar ſe kai enimu poſſodi
povedati dov., F30, aſserere, ẛa reis povédati, poterditi; dic, rezi, povi; dicam, porezhem, bóm djal, ali povédal; dicere, rezhi, povédati, praviti; indicare, povédati, na ṡnanîe dati, pokaṡati; patefacere, resodéti, odpréti, povédati; praenuntius, -a, -um, kateri narpoprei kei kai povei, ali na ṡnanîe da; referri, naṡai parneſti, poverniti, povédati
poznavati nedov., F2, auspicari, kai poẛnavati; physiognom, -nis, vel physiognomus, -mi, eden, kateri is obraṡa poṡnava zhloveṡko naturo
predajavec m, F7, nundinator, -oris, kupez, inu predajavez, kateri ſemnîuje; pomarius, -rÿ, kateri ſad predaja, ſadú predajaviz; proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predejavzmi; remancipere, timu predajauzi ṡupèt na prudai dati; venalitius, -a, -um, kei kai na prudai prepelaviz, en kupez, ali predajaviz teh ſuṡhnîou, ali teh ludy; vendax, -cis, en velik predajaviz, kateri luṡht ima h'kupzhji; venditor, predajaviz, prodaviz
pregrešno sam., inferre crimen alicui, enimu kai pregréſhniga naloṡhiti
premeniti dov., F18, altero, -are, preminiti, enu ẛa drugu dati, drugu biti; cambiare, preminiti, meinati; commuatare, preminiti, ſpreminiti, meinîati, ẛmeinîati; demutare, preméniti; emutare, preminiti; immutare, preminiti, meinîati; mutare, ſpreminiti, preminiti; mutare mentem, drugu miſliti, preminiti; permutare, preminiti, premeinîati, odminiti, ṡminiti; reformare, ponoviti, preminiti, ali v'eno drugo ṡhtalt poſtaviti, ali ſturiti; reformari, ſe ponoviti, odvreizhi, ſluṡhbó preminiti, ſe popraviti; remutare, ṡupèt preminiti, ṡupèt menîati; saxificus, -a, -um, kateri kai v'kamen oberne, ali preminy; stylum vertere, tù piſſanîe preminiti, inu popraviti; summutare, preminiti, odminiti; transnominare, drugazhe imenovati, imè preminiti; variare, preminiti
pri predl., F253, aedepol, ẛa gviſhnu, per moji veri; alatrum, ſukalnik per tkalzih; annosus, ſtar, per leitih; collectus, dobru per ſebi; compos rationis, per pameti, pametin; convivere, per enim ẛhiveti; elucubrare, kei kai per luzhi délati; fibra, -ae, breig ali krai per vodi, ali per kraju tekozhe vodè; forticulus, -a, -um, per maihini mozhi; habitus, -a, -um, tólſt, dobru per ṡhivotu; patinarius, -rÿ, eden kateri vſe ṡkuṡi per ṡklédah, inu per ogniṡzhi tazhy; praestò, per rokah, pred rokami biti; stare promiſsis, oblubo derṡhati, per oblubi oſtati; subitò, naglu, kmalu, per ti prizhi, na naglim, hitru; temon, -onis, ſura, ali voye per kulih, rudu per barkah; trama, -ae, votik per tkanîu
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: pri predl., eryngium wodizhuje per poti. Scopoli
prid m, F12, a nobis facit, tú je naſh prid ali núz; cum utilitate, s'pridom; emolumentum, prid, nuz, dobizhik, koriſt; expedit, tú je dobru inu nuznu, je ſluṡhezhe, je h'pridu; nihil prodest, nei h'pridu, nyzh ne nuza; pro, ubi, alÿ, ad quid? kai s'enimu pridu? h'zhemu? prodeſse, h'pridu biti, nuzati [str. 174a ]; prodeſse, nuzati, h'pridu biti [str. 177b ]; profectus, -a, -um, prid, pobulſhanîe, napridik, tek, nuz, tú gori jemanîe; prosum, ſim h'pridu; super quo. Isa:1.v.5; usufructuarius, kateri ludṡkih gruntou prida vṡhiva; utilitas, pridnoſt, prid, nuz
primeriti se dov., F5, accidere, obrésati, perrésati, ſe kai permeriti; accidit, ſe je pergodilu, permerilu; casu accidit, ſe je permèrilu po ſrèzhi, ali neſrèzhi; contigit, ſe je permerilu; obtingit, ſe pergody, ſe permeri
priti dov., F164, auxiliary, kir na pumozh prideo; benè veneris, dobru perſhel, Búg te primi; commemini, ſpumnim ſe, v'miſſel mi je perſhlu; erravit, an potius insanavit? ali je falil, ali je ob pamet perſhel? febres statae, marṡlize, katere ob enim gviſ[h]nim zhaſſi ali vri pridejo; inceſsere aliquem dolis, s'golufio zhes eniga priti; integrascere, ut integrascit hoc malum, letá neſrèzha ṡupèt pride, ſe ponavla; intro, intrare, notar poiti, notar priti; lÿmphari, ob pamet priti; neophytus, -a, -um, kateri v'novizh k'veri pride; obsolescere, is navade priti, oſtareiti, preiti; opem ferre, pomúzh dati, ali h'pomúzhi priti; praematura mors, preṡgudna ſmert, ta ſmert je ſhe pred zhaſſam perſhla; privatus, -a, -um, obrupan, kateri je ob kai perſhel; recolligere, ṡupèt pobrati, ṡupèt ſpraviti, ṡupèt ſam k'ſebi priti; usuvenit, ſe pergody, je perſhlu v'eno navado; venire in manus, v'pèſt priti; videtur mihi, ſe mi ṡdy, mi pride naprei; prim. prideoč, pridoč
razločiti dov., F17, decernere, odlozhiti, ſpoṡnati, obſoditi, reṡlozhiti, ṡkleniti, ſvojo mainungo povédati; decidere litem, pravdo opraviti, pravdo reṡlozhiti, ṡkleniti; decreturus, kateri hozhe kai reṡlozhiti, ali ſpoṡnati; definire, reṡlozhiti, ṡkleniti; determinare, odlozhiti, reṡlozhiti; differe, odloṡhiti, reṡneſti, ſem ter tam neſti, odlaſhati, reṡlozhiti, odkladati; diffinire, h'konzu perpraviti, dokonzhati, reṡlozhiti; dijudicare, reſſoditi, reṡlozhiti, obſoditi, reṡlozhnu ſoditi; dirimere, separare, reṡlozhiti; discernere, reṡlozhiti, naroṡen djati, reṡdiliti; discerniculum, -li, ṡhenṡka glavna ygla ẛa laſſè reṡlozhiti; discludere, odpreiti, odkleniti, reṡlozhiti; discriminare, reṡlozhiti; dispicere, prou reṡgledati, reṡlozhiti, previditi, premiſliti, prevdariti; disponere, reſtaviti, reṡlozhiti, narediti, narovnati, reṡglihati, obrazhati; distinguere, reṡlozhiti, reṡlozhovati; urna, -ae, vedru, kabelza, poſſoda s'katero ſe kamenzi mezhejo, kadar ſe ima ena reizh iṡvoliti, ali reṡlozhiti
rešeto s, F9, capisterium, enu ſitu, ali reſhetu; cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu biti, sgoniti, peiti, ali ygrati; coscinomantia, prerokovanîe gledajózh ṡkuṡi reſhetu; cribrare, ſjati ṡkuṡi reſhetu, reſhetati, ozhiniti; cribrum, reſhetu, ſitu; cymbalum, enu reſhetu s'ṡgonzhizhi, h'peitju; excursoria cribra, reṡheta ṡa oplati, ali ozhiſtiti; loliarium cribrum, reſheta sa lulko; supercernere, kei kai s'reſhetom preſjati, ali ozhiniti
se zaim., F2204, aspirat dies, dán ſe déla; attendere, ahtati, na ſe gledati, merkati, ṡkarbéti; attentare, ṡkuſhati, uſtiti ſe, podſtopiti ſe; colligere se, ſam k'ſebi priti; concallere, kaliti, terdú ſturiti, ẛhule ſi ẛadeiti; defraudare genium, ſebi kei kai odtergati; fingere animo, ſam per ſebi ſe ṡmiſhlovati; foederari, ṡaveṡo v'mei ſabo ſturiti; ilia trahere post se, zhreva ṡa ſabo vlezhi; imaginari, doṡdévati, ſi v'pamet vṡèti, meiniti; jactare se, ſe hvaliti, ſe ṡnaſhati; loqui ad invicem, v'mei ſabo perpovédati; mecum indignabar, jeſt ſim bil ſam na ſe jeṡen; propulsare, pred ſabo gnati, pojati, loviti; proturbare, s'ſylo vunkai vreizhi, od ſebe gnati, ali pahniti; recellere, ṡa ſabo vleizhi, doli tlazhiti; secum, ſam ſabo, ſaboi; semetipsum, ſam ſebe; sibi, ſebi; sudare, ſe potiti; sufficere, na meiſti ſebe, ali eniga druṡiga poſtaviti; vereri, ſe bati, ſe vpirati; prim. nase, podse
suženj m, F6, calathores, fanti per koinih na voiṡki, hlapzi, kakòr ſuṡhni; captivus, vlovlen ſhuṡhên, jetnyk; collaria, ẛheléẛni rink ſuṡhnom na gerli; mancipium, ſuṡhên, vel ſhushên, s'ṡhivotam laſtni, laſtna ſluṡhba; venalitius, -a, -um, kei kai na prudai perpelaviz, en kupez, ali predajaviz teh ſuṡhnîou, ali teh ludy
ščit m, F14, cetra, -ae, en maihin ſhpanski ṡzhit, ali tarzhiza; clypeus, en ẛzit, tarzha, bramba na rokah; mille clypei, tavṡhent ṡzitou; parma, -ae, en maihin ṡzyt, ali tarzha ṡa peiṡzhe; parmatus, -a, -um, eden s'enim takeſhnim ṡzytam branên; parmularius, -rÿ, kateri take ṡzyte, ali tarzhe déla, ali nuza; pelta, -ae, Polovizo eniga okrogliga ṡhzyta, ali tarzhe; peltatus, -a, -um, kateri eno tako polovizo ṡhzyta nuza, ali noſſi; rationale, -le, naperſnik, na perſih ṡhzyt; scutarius, -rÿ, eden kateri ṡhzite, ali tarzhe déla; scutatus, -a, -um, scutifer, kateri ṡhzit noſſi, ali ima; scutum, -ti, tarzha, ſhilt, en ṡhzit, ali kai okrogliga; tragula, -ae, ena ſorta ſulize, ali ṡhyde, neikadai ſe je vtikala v'ṡzit; umbo, -onis, tu ſreidnîe v'eni tarzhi, ali ṡhziti
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: ščit m, cetra, -ae, shzhit. Hyp.410
štirivoglato sam., teſsella, -ae, kai ṡhtirivoglatiga kakòr ṡo burfli
v'mes prisl., F102, I. immiscere, ṡméſhati, v'meis ṡméſhati; immiscere, ſe v'meis meſhati, ali pazhati; incoquere, ṡakuhati, ali v'meis kuhati; intercalare, v'meis poſtaviti: letú ſe govory ṡlaſti od preſtopniga leita; intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom; interfari, v'meis govoriti, enimu v'beſſédo ṡkozhiti; interjicere, v'meis vreizhi; intermedius, -a, -um, kar je v'meis, ali poleg; intermiscere, v'meis ṡméſhati; interpositus, -a, -um, v'meis poſtavlen, vloṡhen; intersistere, v'meis priti, poſtaviti, vſtaviti, v'terditi, vſtonoviti; intertextus, -a, -um, v'meis tkán, ṡhtikan; intervallum, praṡnoſt, proſtor v'meis; interveniens, interventor, kateri v'meis pride; intervigilare, v'meis vahtati, zhuti, nikár veliku ſpati; permistus, -a, -um, preméſhan, v'kupai ṡméſhan, v'meis ṡméſhan; subaratus, -a, -um, kei kai kar je bron vmeiṡ; subcandidus, -a, -um, beilkaſt, v'meis s'beilim ṡmeiſhan; subeunt morbi, boleṡni v'meis prideo; submerus, -a, -um, ṡgul vinu, vinu ṡméſhanu, kir je malu vode v'meiṡ; subnectere, v'meis ṡpleſti, ali ṡapleſti, ali ṡavèṡati, inu ṡavoṡlati; II. immixtio, v'meis meiſhanîe; interjectio, interjectus, -us, v'meis metanîe, vloṡhenîe
videti nedov., F35, acrochordon, ſo bradovize ... na dni ſo cilú voske, de ſe vidi kakòr de bi viſſeile; apodanea, ſvetiga Michéla Cerkou v'Gershki deṡheli, kir ſe vidi na enim kaminu nîegova ſtopinîa; appareo, -ere, ſe iskaẛati, perkaẛati ſe, ſe puſtiti viditi; caecultare, hudú viditi, en ṡhleht pogled iméti; caeculus, kateri malu vidi; cernere, viditi, gledati; difficile nobis videtur, nam ſe teṡhku vidi; extantia, bitje, kar je kai viditi; extare, biti, vun gledati, vun ſe viditi, ſe ṡnaiti; halo, -nis, ena okrogloſt na nebi, katera ſe po goſtim okuli meiſza, ali ſonza vidi; phoenicopterus, -ri, ena ardezha neṡnana vodna tyza, ſe vidi v'ṡhpanṡki deṡheli per murju bliṡi Provenze; sardoa, -ae, vel sardova, ṡeliṡzhe meliſſi enaku ... kateri letú ṡeliṡzhe jei, timu ſe ṡhile, inu kite ṡkarzio, inu uſta resvleizhejo, de aku more od nîega vmréti, taku ſe vidi, kakòr de bi ſe ſmeyal; senecio, -onis, kriṡhni korèn, grinte ṡeliṡzhe, je pavolatu, kadar tá pavoliza od vetra odlety, ſe vidio glavize gole; ut probaretur, de bi ſe vidilu, ali ṡkuſſilu; videbitur, ſe bó vidilu; videre, viditi; visibilis, -le, videozhi, kar ſe more viditi; visus est, ſo ga vidili
vinten prid., vectiarius, -rÿ, kateri s'vinto kai gori vleizhe, ali s'vintno ṡhtango
vtepsti dov., persuadere, pregovoriti, enimu kai v'glavo vtepſti
z predl., F1293, I. z rodilnikom abiugare, lédegovati, ſe ẛkleniti, s'jarma ſe ſnèti, reṡvèsati; aeramentum, -ti, tú orodje s'brona; aerinus panis, krúh s'lulke; bugones, volouski ſerſheni, ali zhibele, katere s'eniga leiniga volla ẛraſtejo; caeson, ẛrésanu déte s'materniga telleſa; callo, -onis, zokla s'leſſa; cardamomum, ena ẛerna s'Indie perneſſena; chartaceus, s'papyra; cyprinum oleum, olie s'zvétja paſſikovine; depositor, kateri s'rók dá; elutriare vinum, vinu s'meiha pretozhiti; exoticus, -a, -um, s'druṡih deshèl, s'deṡhelni; foſsilis, -le, foſsitius, -a, -um, tú kar ſe s'ṡemlé kopá; II. s tožilnikom advocare, perklizati, doklizati, s'eniga govoriti; appromittere, s'eniga drusiga oblubiti, porok biti; concriminari, toṡhiti s'en gréh; contraliceri, prezeiniti, vezh oblubiti s'enu blagú kakòr en drugi; crimen inferre alicui, eniga s'en gréh obdolṡhiti; ecquid, kai s'eno reizh? fingere vultum alicuius, s'eniga druṡiga ſe vunkai dati; palmaris, -re, s'en pedaîn dolg, ali s'eno dlán ſhirok; palmarium, -rÿ, tá dár, ali plazhilu s'eniga premagavza; praedes, -dis, porok s'eniga druṡiga, ṡlaſti s'eno méſtno ṡhkodo, troſhtar; III. z orodnikom auctorare, s'perſego oblubiti; curatè, s'fliſſom, s'skerbjo; mecum, s'mano; numatus, -a, -um, bogat s'danarmi; repellere vim, vi, ſylo s'ſylo pregnati; terebrare, s'ſveidram vertati, ṡvertati; uniceps, enoglou, s'eno glavó; prim. si
zadržovati nedov., F5, albegnina, mréna na ozheſſi, tá koshiza, katera ẛadershuje tá pogled; distinere, ẛaderṡhovati; morator, en ṡadershaviz, kateri eniga mudy, inu ṡaderṡhuje; obsistere, ṡuparſtati, braniti, ṡadarṡhovati, na pootu biti, ṡadarṡhati; obstare, ṡaderṡhovati, kai na pooti biti
zahraniti dov., F7, aſservare, ẛahraniti, ṡkraniti; committere, v'kupai puſtiti, ali poſtaviti: dati ẛahraniti, ali ẛavupati, iṡrozhiti; condo, condere, ṡkraniti, ṡkriti, ṡahraniti, ſtvariti, ṡydati, poſtaviti; reponere, odloṡhiti, hraniti, poloṡhiti, ṡahraniti; repositorium, -rÿ, tu meiſtu, ali proſtor, kir ſe kai ṡahrani; sequester, -ra, -rum, tuiſtu blagú, kateru ſe ṡahrani, ali kam poloṡhy, ṡa kateru je pravda, komer ſliſhi; servabilis, -le, kar se more hraniti, ali ṡahraniti
zakrivati nedov., F7, abscóndere, ẛkriti, ẛakriti, ẛakrivati, perkriti; caelare, ṡakrivati, ẛamolzhati; diſsimulator, tá kir ṡakriva, ẛanaſhaviz; orarium, ena ruta ṡa obraṡ ali uſta ṡakrivati; protegere, ſhirmati, ṡakrivati, ṡagarniti, obarovati, ṡaſlanîati, ṡakriti; velamen, -nis, velamentum, ṡakrou, ṡakrivanîe, vſe tú ṡzhim ſe kai ṡakriva; velare, ṡakrivati, ṡakriti
zamašeno sam., relinire, kai ṡamaſheniga odpréti, odkriti
zamašiti dov., F11, abstrúdere, odpahniti, ẛatiſniti, ẛamaſhiti, ẛabiti, ẛadélati, skriti; constipare, v'kupai ſtiſniti, ſtiṡkati, ẛetakniti, ẛamaſhiti; ferruminare comiſsuras navium muſci coma, s'maham ṡamaſhiti ṡhpranîe v'ladji; obstipare, ṡatiṡkati, ṡatakniti, ṡamaſhiti; obstruere, ṡamaſhiti, ṡaſuti, ṡaſipati; obthurare, vel obturare, ṡatakniti, ṡatiſniti, ṡamaſhiti, ṡapreiti, ṡatlazhiti; obturamentum, vel obthuramentum, ṡamah, tú s'zhim ſe kai ṡamaſhy; opilare, ṡamaſhiti; opitulare, ṡatiſniti, ṡamaſhiti; oppilare, ṡamaſhiti, ṡatakniti; os obturare, uſta ṡamaſhiti
zanašati se nedov., F3, nitibundus, -a, -um, kateri ſe naſlanîa, ali ṡanaſha; referre se ad aliquid, ſe na kai ṡanaſhati, ali vleizhi, inu ṡaneſti; referunt se ad hoc, na letú ſe vlekó ali vleizhejo, inu ṡanaſhajo
zapiranje1 s, F3, catabulum, -li, enu meiſtu ſa ozhitno ſtrégo, ali ẛa ẛapiranîe te ẛhivine, ena mandria; inclusio, notar ṡapiranîe; interclusio, kai v'meis ṡapiranîe
zapreti dov., F17, circuncludere, vſe okuli ẛapréti, ẛakleniti; claudere, ẛapréti, ẛaklépati, ẛapirati; cludo, -re, ẛapréti; clusilis, kar ſe radu puſty ẛapréti; concludere, ṡkleniti, ṡaklopiti, ṡapréti; intercludere, ṡapreiti, notar ṡapreiti, kai v'meis ṡapreiti; obserare, ṡapreiti, ṡakleniti, ṡariglati; obstrudere, odpahniti, ṡapréti; obthurare, vel obturare, ṡatakniti, ṡatiſniti, ṡamaſhiti, ṡapreiti, ṡatlazhiti; occludere, ṡapreiti; praecludere, ṡlu ṡapreiti, ali ṡapreṡhiti, mozhnu ṡakleniti; secludere, naroṡin, ali vunkai djati, vun ṡapréti, ṡa ſabo ṡapréti; stagnare, ṡayṡiti, eno vodó ṡapreiti; sufflaminare, kulla ṡavréti, ṡapreiti, ali podloṡhiti, de ne tekó
zaslišati dov., F5, audire, ſliſhati, ẛaſliſhati, ſluſhati, poſluſhati; inaudire, ṡaſliſhati, poſluſhati; persentire, poſluſhati, ali ṡaſliſhati; persentiscere, kei kai ṡaſliſhati; subsentire, enu malu merkati, inu poſluſhati, ali ṡaſliſhati
zašafati dov., F7, delegare, ẛaſhaffati, porozhiti, ſle poſlati; destinare, naméniti, iṡvoliti, odlozhiti, ṡaſhaffati; legare, ſle poſlati: tudi ṡaſhaffati; legator, -oris, kateri kai ṡaſhaffa, k'erbam ſtavi; ordinare, porozhiti, narediti, reṡdeiliti, ṡaſhaffati; sublegare, eniga nameiſtnika poſtaviti, ṡaſhafati; testamento relinquere, v'teſtamenti, ali s'teſtamentam ṡaſhaffati
zmišljovati se nedov., F5, affingere, ſe ẛmiſhlovati, nalizh ſturiti, ẛupar ſturiti; commentari, kei kai golufniga ſe ẛmiſhlovati; componere, rovnati, v'kúp ſpraviti, ṡloṡhiti, ſe ṡmiſhlovati; fingere, ṡmiſliti, ſe ṡmiſhlovati; fingere animo, ſam per ſebi ſe ṡmiſhlovati
živeti nedov., F38, advivere, ẛhivéti, dale ẛhivéti, ſhe nékuliku perẛhivéti; aeternare, vézhnu ẛhivéti; coenobium, -ÿ, cloſhter, ali ena hiſha, kir vkupai ẛhivejo; ducere aetatem in otio, v'linobi ṡhivéti; gerere se honestè, brumnu ṡhivéti; in, od, ut in diem vivere, od dné do dné ṡhiveti; nutricare, nutricari, nutrire, hraniti, ṡhivéti, rediti, koyti, ṡhpiṡhati; pane vivere, ob kruhu ṡhivéti; quis te sustentavit? kai te je ṡhivélu? gdu je tebe redyl? salamandra, -ae, en mazharól, kateri v'ognî ṡhivy; vivere, ṡhivéti