Tiskanje

káj1 čésa s, vpraš. zaim. nečloveškosti čému káj čém čím (á ẹ́; ȃ ẹ̑) ~ je to; ~ je Ivan (po poklicu)? -Zidar; Po čem, po °čim je zelje; S čim nisi zadovoljen

kàj1 čésa s, poljubn. zaim. nečloveškosti čému kàj čém čím (ȁ ẹ́; ȁ ẹ̑) Si ~ izgubil; Če se ~ zgodi, boš ti kriv; Se bo že ●o čemu govorilo o čem; Česa drugega od njega ni pričakovati

káj2 prisl. zaim. (á/ȃ) vzročn. ~ si pa tako pozen zakaj; namer. ~ bi hodil tja čemu; mer., poud. Si pa ~ dobre volje |zelo|

kàj2 -- poljubn. količ. zaim. (ȁ) ~ potov sem imel, da sem vse to opravil |veliko|

káj3 sovseb. nik. člen. (á/ȃ) poud. ~ se jeziš |Ne jezi se|

kàj3 povdk. (ȁ) neknj. pog. Ali je juha za ~ |okusna, dobra|

bóg vé kàj ~ ~ čésa [kv] s, nedol. zaim. zv. (ọ̑ ẹ́ ȁ ọ̑ ẹ́ ẹ́/ẹ̑) misliti si ~ ~ ~; ~ ~ česa se je spomnil

..kaj natančneje določevalna členica tàmkaj, tùkaj, sèmkaj

pritísniti -em dov. pritísnjen -a; pritísnjenje (í ȋ) koga/kaj ~ tipko; poud. nekoliko ~ koga |zastrašiti ga|; knj. pog. Pritisni ga Udari ga; pritisniti koga/kaj k/h komu/čemu ~ otroka k sebi; pritisniti koga/kaj na kaj ~ nos na šipo; ~ otroka na prsi; pritisniti koga/kaj ob kaj ~ nasprotnika ob steno; knj. pog. pritisniti koga/kaj za kaj ~ dolžnika za plačilo zahtevati plačilo od dolžnika; pritisniti na koga/kaj ~ ~ tipko; poud. ~ ~ vlado |od nje zahtevati|; pritisniti komu kaj šol. žarg. Profesor mu je pritisnil cvek dal nezadostno oceno; knj. pog. Pritisni mu eno (okoli ušes) Daj mu klofuto; poud.: Zima je pritisnila |postala huda, ostra|; Ljudje so pritisnili k vratom |so se rinili|
pritísniti se -em se (í ȋ) ob koga/kaj ~ ~ ~ steno; pritisniti se k/h komu/čemu ~ ~ k peči

íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre

iméti imám nedov. -èj/-êj -êjte, -ajóč, -áje; -èl/-él -éla; (-èt/-ét); nikalno nímam (ẹ́ ȃ; nȋmam, pokr. nímam) koga/kaj
1. ~ avtomobil, hišo; ~ brata, prijatelja; Teden ~a sedem dni; Nima česa, kaj jesti; knj. pog.: ~a me, da bi vprašal mika me; ~aš cigareto? Ali mi daš cigareto; ~aš kaj za posoditi? Ali lahko kaj posodiš, moreš kaj posoditi; Pri sosedu ~ajo kokoši gojijo, redijo; poud.: ~ nekaj za bregom |nekaj skrivati, tajiti|; Dolgo je nagajal, zdaj pa ~a |izraža zadovoljstvo, privoščljivost|; dov.: Imela bosta otroka; knj. pog.: Prejšnji mesec je imela otroka |je rodila|; Mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
2. ~ brado, močen glas, skrbi; ~ osemdeset let |biti toliko star|; ~ orodje v redu; ~ koga rad; knj. pog., poud.: Ta človek nima dna |je nenasiten|; ~ prav |trditi, zastopati pravo mnenje|; ~ prosto |biti prost|; omilj. ~ dolge prste |krasti|; poud.: Ta pa ~a glas |glasno govori; lepo poje|; ~ dober nos |bistro, pravilno predvidevati|; ne ~ pojma o čem |skoraj nič ne vedeti o čem|; Nekateri ljudje pa ~ajo |so premožni|
3. ~ izpit; ~ opravke, pot; poud.: ~ koga na očeh |nadzorovati ga, opazovati ga|; Nekaj ~ata med seboj |prepirata se; imata se rada|; publ. Dogodek je imel slab izid se je slabo končal
4. ~ mir, svobodo, lepo vreme; ~ postlano in pometeno; knj. pog. Starše ~a pri sebi |živijo pri njem|; imeti koga/kaj za koga/kaj ~ konja za jahanje; Koga ~aš za moža; knj. pog. Kaj se ~ate za učiti Kaj imate za učenje; šol. žarg. Koga ~ate za slovenščino Kdo vas poučuje; imeti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ soseda za bogatega |meniti, da je bogat|; ~ trditev za resnično; knj. pog. imeti kaj proti komu/čemu |nasprotovati komu, čemu; ne marati koga, česa|
iméti se imám se (ẹ́ ȃ) dobro, slabo se imeti; ~ ~ kot še nikoli; Kako se (kaj) ~aš, ~ate; Dobro se imej(te)

pripráviti -im dov. priprávljen -a (á ȃ) koga/kaj za koga/kaj ~ mizo za kosilo; ~ nagrade za tekmovalce; ~ večerjo za otroke; ~ načrt; pripraviti koga/kaj do česa ~ krivca do priznanja; ~ otroka v zadrego spraviti; pripraviti koga/kaj na kaj ~ otroke na vstop v šolo; poud. pripraviti koga/kaj ob kaj ~ upnike ob denar |povzročiti, da nimajo več denarja|; pripraviti komu/čemu kaj ~ družini kosilo
pripráviti se -im se (á ȃ) k/h čemu težko se pripraviti k delu; pripraviti se na kaj ~ ~ ~ najhujše; pripraviti se za kaj ~ ~ ~ boj

védeti vém nedov., 2. in 3. os. dv. vésta; 2. os. mn. véste, 3. os. mn. vêjo in vedó, védi -te, vedóč; védenje; (ẹ́)
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a) poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b) poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c) v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno

metáti méčem nedov. mêči -íte, metáje; mêtal -ála, mêtat, -án -ána; metánje; (mêtat) (á ẹ́) koga/kaj ~ kamenje na kup, v koga; knj. pog.: ~ karte kvartati; ~ kocke kockati; poud.: ~ delavce iz službe |odpuščati jih|; Božjast ga ~e |Božjasten je; Ima napade božjasti|; To ga ~e iz tira |ga vznemirja, razburja|; poud. metati koga/kaj v kaj Nasprotovanje ga ~e v bes |spravlja|; publ. metati kaj na koga/kaj To ~e sum nanj |vzbuja sum v zvezi z njim|; metati komu/čemu kaj ~ kokošim zrnje; poud.: ~ komu kaj pod nos, v zobe |očitati komu kaj|; ~ komu polena pod noge |ovirati ga|; neknj. pog. ~ komu kaj naprej očitati; brezos. metati koga Na vozu nas je metalo sem in tja
metáti se méčem se (á ẹ́) Fanta sta se šla metat; poud. ~ ~ materi okoli vratu |objemati jo|; poud. metati se za kom ~ ~ ~ dekletom |prizadevati si za njeno naklonjenost|

priprávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; priprávljanje (á) koga/kaj za koga/kaj ~ letalo za let; ~ tekmovalce za tekmo; ~ večerjo; pripravljati koga/kaj na kaj ~ sorodnike na slabo novico; poud. pripravljati koga/kaj ob kaj ~ politika ob dobro ime |jemati mu ugled|; pripravljati komu/čemu kaj ~ družini večerjo
priprávljati se -am se (á) k/h čemu ~ ~ k pisanju; brezos. Pripravljalo se je k dežju; pripravljati se za kaj ~ ~ ~ izpit

zavézati in zavezáti -véžem dov. zavézanje; drugo gl. vezati (ẹ́/á ẹ́) kaj ~ (si) lase v čop; ~ rano; zavezati koga/kaj ~ izvajalca del s pogodbo; zavezati koga/kaj k/h čemu ~ kupca k plačilu; zavezati koga/kaj za kaj ~ odbornike za pripravo zborovanja; zavezati komu/čemu kaj ~ otroku slinček; zavezati kaj čemu ~ blago carinjenju
zavézati se in zavezáti se -véžem se (ẹ́/á ẹ́) ~ ~ poravnati dolg; ~ ~ z obljubo; zavezati se za kaj ~ ~ ~ oskrbovanje koče; zavezati se komu/čemu ~ ~ gospodarju; poud. ~ ~ zemlji |trdno se odločiti za kmetovanje|

pritískati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pritískanje (í) koga/kaj ~ gumbe; poud. Skrbi ga ~ajo |ima veliko skrbi|; pritiskati koga/kaj k/h komu/čemu ~ dekle k sebi; pritiskati koga/kaj na kaj ~ otroka na prsi; ~ žig na dokumente; knj. pog. pritiskati koga/kaj za kaj ~ upnika za plačilo zahtevati plačilo od upnika; pritiskati na koga/kaj ~ ~ tipke; poud.: ~ ~ kljuke |hoditi prosit za posredovanje, zaščito|; ~ ~ koga, da popusti |zahtevati od koga|; poud.: Lakota ~a |postaja zelo velika|; Ljudje ~ajo k vratom |se rinejo|
pritískati se -am se (í) k/h komu/čemu ~ ~ k peči

stísniti -em dov. stísnjen -a, star. stisnívši; stísnjenje (í ȋ) koga/kaj Hloda sta ga stisnila; ~ kovček z jermenom; ~ otroka k sebi; ~ roko v slovo; zmleti in ~ sadje; poud. Bolezen ga je stisnila |zbolel je|; stisniti koga/kaj za kaj ~ napadalca za vrat; stisniti kaj iz koga/česa ~ sok iz limone iztisniti; poud. ~ nekaj denarja iz staršev |s prigovarjanjem, silo dobiti|; stisniti kaj v kaj ~ papir v kepo; poud. stisniti komu kaj ~ revežu nekaj denarja |nevsiljivo, neopazno dati|; poud., brezos. Ob pogledu na ranjenca ga je stisnilo |je bil ganjen, prizadet|
stísniti jo -em jo (í ȋ) knj. pog., poud.: ~ ~ iz strahu |zbežati|; ~ ~ z zabave |oditi|
stísniti se -em se (í ȋ) Stisnite se, da bo prostor za vse; ~ ~ k materi

štéti štêjem nedov. štèj/štêj štêjte, -óč; štèl/štél štéla, štét, štét -a; štétje; (štèt/štét) (ẹ́ ȇ) koga/kaj ~ drevesa na vrtu; ~ pisatelja med slavne ljudi; ~ sebe zraven; šteti koga/kaj za koga/kaj Ne ~e ga več za sina; To dejanje ~emo za upor; šteti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ otroka za srečnega; To ravnanje ~emo za napačno; znati ~; poud. ~e samo dokaz |upošteva se|; neobč.: Hlev ~e k hiši spada; To ne ~e v redno delo sodi; ~ dvajset let biti star
štéti se štêjem se (ẹ́ ȇ) za koga/kaj ~ ~ ~ Slovenca
štéti si štêjem si (ẹ́ ȇ) poud. kaj v kaj To si ~em v posebno zaslugo |To je moja posebna zasluga|; V čast si ~em, da ste prišli |počaščen sem|

usmériti -im dov. usmérjen -a; usmérjenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ čoln proti pristanišču; usmeriti koga/kaj na koga/kaj ~ pozornost bralcev na družbeno dogajanje; usmeriti koga/kaj v kaj ~ učenca v študij matematike; usmeriti koga/kaj k/h komu/čemu ~ ženske k javnemu delovanju
usmériti se -im se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) v kaj Kmetje so se usmerili v pitanje telet

vzéti vzámem dov. vzêmi -íte; vzél -a, vzèt/vzét, vzét -a, star. vzémši; vzétje; (vzèt/vzét) (ẹ́ á) koga/kaj ~ darilo; ~ jed na krožnik; ~ kamen v roke; ~ kapljice proti prehladu; ~ knjigo s police; ~ soseda v avtomobil; poud. ~ otroka v roke |ošteti ga|; šol. žarg. ~ pri matematiki korenjenje predelati; ~ obleko v popravilo; ~ ponudbo resno; ~ sramoto nase; neobč. ~ slovo posloviti se; ~ zalet in skočiti; vzeti kaj od koga/česa ~ denar od staršev; vzeti koga/kaj za koga/kaj ~ sodelavca za družabnika; knj. pog.: ~ soseda za moža omožiti se, poročiti se s sosedom; ~ svežo zelenjavo za enolončnico uporabiti; vzeti komu koga/kaj ~ človeku prostost; ~ povzročitelju nesreče vozniško dovoljenje; knj. pog. ~ opravljivcu kaj za zlo zameriti mu; ~ materi otroke; Vzemimo, da imaš prav recimo
vzéti se vzámem se (ẹ́ á) knj. pog.: Kmalu se bosta vzela se poročila; Od nekod se je vzel zdravnik je prišel, se je pojavil; Od kod se je pa vzel |po kom ima take lastnosti|
vzéti si vzámem si (ẹ́ á) kaj ~ ~ oblast; knj. pog. ~ ~ dve uri časa za branje porabiti; neknj. pog. naprej si vzeti kaj skleniti

dáti dám dov. dáš dá; dáva dásta dásta; dámo dáste dájo, privzdig. dadó, dadé; dàj dájte; dál -a, dát, dán -a; (dàt) (á) komu/čemu koga/kaj ~ bratu knjigo na posodo, v dar; ~ sosedu hčer za ženo; ~ izdelku dokončno obliko; ~ otrokom jesti; knj. pog.: ~ fantu košarico |zavrniti povabilo na ples|; ~ komu po grbi natepsti ga; premagati ga; ~ komu prav |soglašati z njim|; dati koga/kaj ~ denar v banko; ~ kaj na zapisnik, v zapisnik; star. ~ knjigo med ljudi izdati; ~ sina v šolo; ~ sina učit; ~ izjavo |izjaviti|; ~ obljubo |obljubiti|; ~ odpoved |odpovedati službo|; ver. ~ odvezo; ~ kuhat; dati kaj za koga/kaj poud.: ~ svoj glas za kandidata |glasovati zanj|; ~ življenje za domovino |umreti za|; knj. pog.: Koliko si dal za avto plačal; ~ ~ liter |plačati pijačo v kaki druščini|; neknj. pog.: ~ čez izbruhniti, izbruhati; posestvo čez ~ prepisati; neknj. pog. dati skozi ~ veliko skozi veliko pretrpeti; nedov., poud. dati na koga/kaj veliko ~ ~ poštenost |zelo ceniti|; v velelniku Daj no daj, kaj boš pravil |izraža zavrnitev|; Dajmo, dajmo, ne tako počasi |izraža ukaz|; Le dajte, povejte po pravici |izraža spodbudo|; knj. pog., z nedoločnikom: Dajmo si ogledati še to oglejmo si; Dajmo ga (piti); Dajte se pomakniti naprej pomaknite se; v zvezi z bog: Bog daj srečo |izraža najboljšo željo|; Zakaj molčiš, bog te je dal |izraža nejevoljo, nestrpnost|; Bog ne daj, da se to zgodi |izraža svarilo, prepoved|
dáti se dám se (á) z nedoločnikom ~ ~ motiti; Vrata se ne dajo zapreti; knj. pog. Daj se kaj videti Pridi na obisk; brezos. Nič se ne da spremeniti |ni mogoče|; s smiselnim osebkom dati se komu Ne da se mu delati; poud., v zvezi kar se da Srečni so ~ ~ ~ |zelo|; Teci, kar se le (najbolj) da
dáti si -ám si (á) ~ ~ duška |v jezi povedati, kar je treba|

délati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; délanje (ẹ́ ẹ̑)
1. kaj ~ čevlje, malto; žarg. ~ glavo operirati; ~ čudeže; ~ izpit |opravljati|; ~ maturo |maturirati|; ~ korake |korakati|; ~ kupčije |kupčevati|; ~ napake |motiti se|; ~ nemir; Vaša obleka se že ~a; delati kaj iz česa ~ gumi iz kavčuka; delati kaj z/s čim ~ cesto s stroji; ~ glasove z govorilnimi organi |tvoriti|; delati koga/kaj kakšnega/kakšno ~ kaj zanimivo; Ta frizura jo ~a mlajšo |jo pomlajuje|; delati komu kaj ~ fantu novo obleko; poud. ~ staršem žalost, veselje |žalostiti, veseliti jih|; delati proti komu/čemu ~ ~ oblasti, okupatorju |delovati|; Veliko ~amo ●na tem za to; delati za koga/kaj ~ ~ brata; ~ ~ mir na svetu; ~ ~ stranke od desete do dvanajste ure; ●delati na čem ~ ~ slovarju pri slovarju; sestavljati slovar; delati z/s kom/čim ~ s kemikalijami |imeti opraviti|; knj. pog. Rad ~a z ljudmi; grdo ~ z otroki, z jezikom |ravnati|
2. ~ in počivati; ~ na polju, pri stroju, v podjetju; ~ od jutra do večera; dobro, uspešno ~; ~ na roko, ročno; ~ kot konj, kot mravlja, kot črna živina; ~ kakor za stavo |hitro|; knj. pog.: Srce je začelo spet ~ biti, utripati; Naprave odlično ~ajo delujejo; Sin že ~a je zaposlen; Strup je začel hitro ~ delovati, učinkovati
délati se -am se (ẹ́ ẹ̑)
1. Led se ~a; Mrak se ~a mrači se; Škoda se ~a
2. delati se kakšnega tudi kakšen ~ ~ bolnega tudi bolan; ~a ~, da spi

vtísniti -em dov. vtísnjen -a; vtísnjenje (í ȋ) kaj v kaj ~ okrasek v maslo; ~ vrata avtomobila pri trčenju; vtisniti komu/čemu kaj publ. ~ deželi drugačen pečat dati; poud. ~ otroku kaj v glavo |povzročiti, da ostane kaj v njegovi duševnosti|
vtísniti se -em se (í ȋ) v koga/kaj Kamenje se ~e v podplate; poud. Ta podoba se je vtisnila vanj |je ostala v njegovi duševnosti|; vtisniti se komu v kaj poud. Dogodek se mu je vtisnil v spomin |si ga je zapomnil|; Pokrov avtomobila se je pod težo vtisnil

bíti1 bíjem nedov., pesn. bijó, bíj -te, -óč; bìl bíla, bít, bít -a; bítje; (bít/bìt) (í ȋ) ~ in udrihati; Srce, žila ~e; Ura ~e dve, osem, pokr. drugo, osmo; brezos. Deset je bilo; biti koga/kaj ~ človeka, žival; Ura ~e četrti; ~ plat zvona |z udarjanjem na zvon naznanjati nesrečo|; pešaj. ~ žogo igrati nogomet; biti koga/kaj po čem Bili so ga po glavi; poud., z notranjim predmetom biti kaj z/s kom/čim ~ boj s sovražnikom, s poplavo |bojevati se|; biti ob kaj Dež ~e ~ okna; biti v kaj Veter jim ~e ~ obraz; poud. Rumena barva ~e ~ oči |je zelo opazna|; biti po čem Toča ~e ~ strehi
bíti se bíjem se (í ȋ) poud. za koga/kaj ~ ~ ~ svobodo, pravice |bojevati se|; neobč. biti se z/s čim Tako ravnanje se ~e z mojimi nazori |je v nasprotju|

brísati bríšem nedov. brišóč, brisáje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; brísanje (í ȋ) koga/kaj ~ otroka; ~ prah s cunjo; dov. ~i ime s seznama |izbriši|; brisati kaj ob kaj ~ čevlje ob predpražnik; brisati kaj v kaj ~ roke v brisačo; voj. žarg. brisati po čem ~ ~ tanku z mitraljezom |streljati|
brísati jo bríšem jo (í ȋ) knj. pog., poud. ~ ~ po cesti |teči, hiteti|
brísati se bríšem se (í ȋ) Meje med ljudmi se ~ejo |izginjajo|; brisati se v kaj ~ ~ ~ predpasnik

cepíti in cépiti -im nedov. cépi -te in -íte, -èč -éča; cépil -íla, cépit, cépljen -a; cépljenje; (cépit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́)
1. kaj ~ drva; Spori ~ijo stranko
2. dvovid. cepiti kaj ~ vrtnico; cepiti kaj na kaj ~ merlot na ameriško trto
3. dvovid. cepiti koga/kaj ~ otroka; cepiti koga/kaj proti čemu ~ psa proti steklini
cepíti se in cépiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Lasje, nohti se ~ijo; Naše moči se ~ijo

dobíti -ím, star. dobóm dov. dôbi -íte; -íl -íla tudi dóbil -íla, dobljèn -êna, star. -ívši; (-ít/-ìt) (í/ȋ í; í/ȋ ọ̑) koga/kaj ~ darilo, pismo; ~ kredit za zidavo; ~ otroka; ~ pretres možganov; Vlomilca so kmalu dobili prijeli; knj. pog.: Bi lahko dobil direktorja govoril z direktorjem; ~ košarico |biti zavrnjen pri ponudbi (za ples)|; dobiti koga/kaj iz česa ~ talca iz ječe; ~ žveplo iz spojin; dobiti kaj za kaj ~ posmeh za zvestobo; Za to nisem dobil ničesar; dobiti kaj po kom ~ kmetijo po očetu podedovati; dobiti komu/čemu kaj ~ konju par; ~ otroku varuško |najeti|; Če dvajset delimo s štiri, ~imo pet; trg. žarg. Že dobite? Vam že strežejo?; °dobiti na čem ~ ~ teži postati težji
dobíti jih -ím jih (í/ȋ í) knj. pog., poud.: ~ ~ od očeta |biti tepen|; ~ ~ po grbi |biti tepen; biti premagan|
dobíti se -ím se (í/ȋ í) knj. pog. sestati se, sniti se: z/s kom ~ ~ s prijateljem; ~ ~ pred odhodom vlaka

držáti -ím nedov. dŕži -íte, -èč -éča, dŕžal -ála, dŕžat, držán -a; držánje; (dŕžat) (á í)
1. koga/kaj
a) ~ kozarec; ~ nasprotnika kakor v kleščah
b) Balkon ~ita dva stebra; ~ otroka v naročju; ~ roke na hrbtu
c) ~ blago v skladišču; ~ osumljenca na policiji; ~ načrt v tajnosti
č) ~ besedo, obljubo; knj. pog.: Krč me ~i; Ni mogel ~ nejevolje zadrževati, tajiti; žarg. ~ poleg ovc tudi koze imeti, gojiti; trg. žarg. Tega ne ~imo nimamo, ne prodajamo; neknj. pog.: ~ govor imeti govor; ~ predavanje predavati, imeti predavanje; ~ stražo stražiti; držati koga za kaj ~ otroka za roko; poud. ~ koga za besedo |zahtevati, da izpolni obljubo|; držati komu kaj ~ delavcu lestev; olepš. Kmalu mu bodo držali svečo |bo umrl|; neobč. ~ ogledalo svojemu času |prikazovati življenje določene dobe|; neknj. pog. držati na koga/kaj ~ ~ čast, nase dati; držati za kaj ~ ~ kljuko, vrv; knj. pog. držati z/s kom ~ z bogatimi, z močnejšimi; ~ s sinom proti očetu
2.
a) Drevje je polno, da komaj ~i; Predpis ne ~i več |ni veljaven|; To ~i kot pribito; knj. pog. Vreme bo jutri še držalo |bo še lepo|
b) Pot ~i navzgor |vodi|; Posoda ~i tri litre |ima prostornino|; brezos., knj. pog. držati koga ~i me, da bi ga oklofutal
držáti se -ím se (á í)
1. koga/česa ~ ~ glavne ceste; ~ ~ diete; Čevljev se ~i blato; Hiša se ~i trgovine |dotika|; Smola se ga ~i |nima sreče|; knj. pog. ~ ~ na koga |biti užaljen zaradi koga|; držati se za kaj ~ ~ ~ kljuko; Dŕži se, da ne padeš
2. čemerno, jezno se držati; ~ ~ na jok |hoteti jokati|; Megla se ~i v dolini tri dni |je, traja|; knj. pog.: V zaporu se je dobro držal vedel, zadržal; Za svoja leta se odlično ~i |je nadpovprečno čil, zdrav|; Vreme se bo še držalo |bo še lepo|; neknj. pog. nazaj se držati pri delu |biti len|

naklépati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; naklépanje (ẹ̑) kaj ~ izdajo, umor; naklepati kaj proti komu/čemu Nekaj hudega ~ajo proti sosedu; naklepati kaj zoper koga/kaj ~ izdajo zoper državo; redk. naklepati kaj z/s kom Le kaj ~ajo z ujetnikom |mislijo, nameravajo storiti|; redk. Naklepal je, kaj naj stori premišljeval

namériti -im dov. namérjen -a; namérjenje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ primerno blago; nameriti kaj proti komu/čemu ~ puško proti tarči; nameriti kaj na koga/kaj ~ daljnogled na cilj; nameriti kaj v koga/kaj ~ fračo v ptiča; star. nameriti na koga ~ ~ starega znanca naleteti, srečati
namériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) star. ~ ~ obiskati prijatelja nameniti se, odločiti se; star. nameriti se komu Čudna stvar se mi je namerila zgodila, pripetila

namérjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; namérjanje (ẹ́) kaj ~ po dva metra žice; namerjati kaj proti komu/čemu ~ orožje proti sovražniku; namerjati kaj na koga/kaj ~ orožje na sovražnika namerjati kaj v koga/kaj ~ daljnogled v vrh
namérjati se -am se (ẹ́) star. ~ ~ (odpotovati) v tujino odpravljati se

odločíti in odlóčiti -im dov.; drugo gl. ločiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj To naj ~i predsednik; publ. ~ obe igri v svojo korist → zmagati v obeh igrah; Prav to je odločilo njegovo usodo usmerilo, določilo; odločiti kaj od česa ~ slabo grozdje od dobrega ločiti; star. odločiti koga/kaj za kaj ~ može za stražo določiti, izbrati; star. odločiti komu kaj ~ bolnikom posebne sobe dati; ~ vsakemu svoje delo odkazati; odločiti o kom/čem ~ ~ spornem vprašanju
odločíti se in odlóčiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) za koga/kaj ~ ~ ~ izobražence pri volitvah; ~ ~ med eno in drugo možnostjo

omejeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; omejevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ hitrost; ~ hčerko pri izhodih; omejevati kaj od česa Obzidje ~uje mesto od predmestja; omejevati kaj na kaj Svoje zanimanje ~uje na letalstvo; omejevati komu kaj ~ članom delovanje
omejeváti se -újem se (á ȗ) publ. od česa ~ ~ ~ kakega stališča → zavračati ga, ne strinjati se z njim; omejevati se na kaj ~ ~ ~ bistveno

omejíti -ím dov. omêjil -íla, nam. omejít/omejìt; drugo gl. mejiti (í/ȋ í) koga/kaj časovno ~ govornika; ~ hitrost; omejiti kaj na kaj ~ raziskave na alge; omejiti kaj z/s čim ~ igrišče s črto; omejiti komu/čemu kaj ~ avtomobilom hitrost; ~ članom delovanje
omejíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ v jedi; publ. omejiti se od česa ~ ~ ~ predsednikove izjave → zavračati jo, ne strinjati se z njo; omejiti se na kaj ~ ~ ~ najpomembnejše

polágati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; poláganje (ȃ) koga/kaj ~ cevi; ~ otroka v zibelko; ~ izpite → opravljati, delati; ~ prisego → prisegati; ~ račun o svojem delu → poročati, dajati ga v oceno; ~ račun pred sodnikom → zagovarjati se; polagati komu/čemu kaj ~ govedu deteljo; knj. pog. ~ dekletu karte vedeževati iz kart; poud. To vam toplo ~am na srce |vam zelo priporočam|; publ. polagati kaj na koga/kaj ~ velik pomen na zunanjost → pripisovati, dajati; ~ upe na sina → upati v sina; polagati kaj v koga/kaj neobč. ~ veliko osebnega v dramo; publ. ~ vse upe v otroka → upati v otroka

povléči -vléčem dov., nam. povléč/povlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) koga/kaj ~ koga bliže, za seboj; ~ nit iz tkanine; povleči koga/kaj za kaj ~ otroka za roko; poud. ~ koga za nos |prevarati koga, ukaniti koga|; poud. povleči koga/kaj v kaj ~ državo v vojno |spraviti|; ~ prijatelja v slabo družbo |spraviti|; povleči za kaj ~ ~ vrv; povleči z/s čim po čem ~ s čopičem po zidu
povléči se -vléčem se (ẹ́) Čete so se povlekle v ozadje → se umaknile

príti prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í)
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo

priznávati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; priznávanje (ȃ) koga/kaj ~ napake; ~ umetnike; priznavati komu/čemu kaj ~ dekletom ljubezen; priznavati koga/kaj za koga/kaj ~ otroka za sina; priznavati koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ knjigo za dobro
priznaváti se -am se (ȃ) za koga/kaj ~ ~ ~ člana manjšine

rêči rêčem dov., 3. os. mn. tudi rekó, rêci -íte, rekóč; rékel rêkla, rèč/rêč, rečèn -êna, star. rékši; (rèč/rêč) (é) kaj ~ besedo; poud. Včeraj sta si rekla da |sta se poročila|; knj. pog.: Počakaj, bova katero rekla se pogovorila; Težko ~e r izgovori; nevtr. Ponovite, kar ste rekli; Saj ste vi to ●rekla rekli; reči komu/čemu kaj ~ profesorju kaj žaljivega; ~ sošolcu lažnivec; neobč. Rekel mu je sesti ukazal, velel; poud.: Avtomobilu ni kaj ~i |je dober|; K temu nimam kaj ~ |pripomniti|; ~em vam, dobro premislite |izraža opozorilo, svarilo|; reči komu/čemu kaj o kom/čem O tem ti ne morem ~ nič dobrega |povedati|; knj. pog. reči komu za kaj ~ očetu za denar prositi ga, vprašati ga; knj. pog.: Rekel sem, torej bom dal obljubil; ~ nazaj odgovoriti; otr. Kako ~e krava |se oglaša|; poud.: Pa reci, če ni lepa |Res je lepa|; Podjetij je reci in piši petindvajset |poudarja trditev|; v pogojniku, poud.: Rekel bi, da to ni res |menim|; Dobre volje je. -Ne bi rekel; v velelniku za 1. os. mn. in dv., poud.: Recimo, da mi posodiš pet milijonov |predpostavimo|; No, reciva, da imaš prav |predpostaviva|; Saj mi je dobro, nič ne ~em, ampak naveličan sem |res mi je dobro|; brezos. Spet je reklo: bum, bum |se je oglasilo|
rêči se rêče se (é) komu/čemu Gostilni se je reklo Pri grozdu; Po domače se ~e pri Stoparjevih; poud.: On že ve, kaj se ~e lakota |je|; To je fant, da se ~e |je pravi fant|

síliti -im nedov. -èč -éča; síljen -a; síljenje (í ȋ) koga/kaj k/h čemu ~ fanta k delu; siliti koga/kaj v kaj ~ dekle v zakon; siliti koga/kaj z/s čim ~ gosta z jedjo; ~ otroka spati, naj spi; kmet. ~ radič |pospeševati rast radiča|; poud. siliti v koga/kaj z/s čim ~ ~ soseda z vprašanji |ga vsiljivo spraševati, mu prigovarjati|; poud. siliti za kom/čim ~ ~ dekletom |prizadevati si za njeno naklonjenost|; brezos., poud. siliti koga k/h čemu Sili ga k smehu; poud. siliti koga na kaj Sili ga na bruhanje
síliti se -im se (í ȋ) z/s čim ~ ~ z jedjo; ~ ~, da bi zaspal

stískati1 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; stískanje (í) koga/kaj ~ denar v roki; ~ otroka k sebi; ~ kovček z jermenom; ~ grozdje; poud.: Lakota ga ~a |lačen je|; ~ zobe |molče prestajati neprijetnosti|; stiskati koga/kaj za kaj ~ nasprotnika za roke, za vrat; stiskati kaj iz česa ~ sok iz limone iztiskati; stiskati kaj v kaj ~ slamo v bale; poud. stiskati z/s čim ~ z denarjem |zelo varčevati|
stískati se -am se (í) ~ ~ za drevo; knj. pog. ~ ~ v avtobusu gnesti se, prerivati se; poud. V parku se ~ajo pari |se objemajo|

tiščáti -ím nedov. tíšči -íte, -èč -éča, -áje; tíščal -ála, tíščat, -án -ána; tiščánje; (tíščat) (á í)
1. koga/kaj ~ napadalca k tlom, proč od sebe; ~ roke v žepu; ~ vrata; ~ zobe skupaj; tiščati koga Čevlji me ~ijo; brezos. V želodcu me ~i; tiščati koga/kaj k/h komu/čemu ~ otroka k sebi; ~ lice k šipi; tiščati koga/kaj na kaj ~ obraz na šipo; ~ otroka na prsi; tiščati koga za kaj ~ sošolca za vrat
2. poud.: ~ k izhodu, proti vratom |siliti|; ~ v dvorano |siliti|; poud. tiščati v koga/kaj Tiščali so vanj, naj jim pove |mu vsiljivo prigovarjali|; ~ ~ nesrečo |siliti|; poud. tiščati za kom Množica ~i ~ njim |sili, rine|; Že dolgo ~i ~ njo |si prizadeva za njeno naklonjenost|
tiščáti se -ím se (á í) koga/česa ~ ~ matere; ~ ~ peči; poud. Hiše se ~ijo druga druge |so tesno druga ob drugi| tiščati se k/h komu/čemu ~ ~ drug k drugemu; poud. ~ ~ v eni sobi |stanovati na tesnem|

udárjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; udárjanje (á) koga/kaj ~ žival; poud. ~ajo jih nadloge |prizadevajo|; udarjati koga/kaj po čem ~ sošolca po rami; neknj. pog. udarjati komu na kaj Slab zrak jim je udarjal na pljuča vdiral v; udarjati na kaj ~ ~ boben; udarjati ob kaj Kolesa ~ajo ~ tirnice; udarjati v kaj Strele ~ajo ~ skale; udarjati po kom/čem ~ ~ vratih; poud. ~ ~ sovražniku |napadati ga|; Strele ~ajo

upírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; upíranje (í ȋ; ȋ) kaj ~ roke v boke; redk. upirati kaj v koga/kaj ~ oči v mater; ~ orožje v sovražnika namerjati; redk. upirati komu kaj v kaj ~ prišlecem luč v obraz svetiti jim
upírati se -am se (í ȋ; ȋ) v kaj ~ ~ z nogo v vrata; upirati se komu/čemu Mastna hrana se mu ~a; ~ ~ plačilu; brezos. Upiralo se mu je govoriti o tem; Kmetje so se v zgodovini večkrat upirali

uporabíti in uporábiti -im dov.; drugo gl. rabiti (í/ȋ/á á) koga/kaj koristno ~ odpadke; uporabiti koga/kaj proti komu/čemu To izjavo bodo uporabili proti tebi; poud. ~ otroka proti očetu |pridobiti ga, da je njemu nasproten|; uporabiti koga/kaj za koga/kaj ~ otroka za kurirja; ~ moko za kruh; uporabiti koga/kaj kot koga/kaj ~ podatek kot dokaz; ~ vojaka kot odposlanca

uporábljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; uporábljanje (á) koga/kaj pri prevajanju ~ slovar; uporabljati koga/kaj proti komu/čemu ~ dokaze proti nasprotniku; uporabljati koga/kaj za koga/kaj ~ študenta za tajnika; ~ pšenico za krušno moko; uporabljati koga/kaj kot koga/kaj ~ hrastov panj kot tnalo

zadévati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zadévanje (ẹ́) koga/kaj dobro ~ tarčo; Ti ukrepi jih ne ~ajo; publ. Kar ~a mene, so stvari urejene; zadevati koga/kaj na kaj ~ škaf na glavo; poud. zadevati na koga/kaj ~ ~ težave |naletavati|
zadévati se -am se (ẹ́) ob kaj ~ ~ z glavo ob strop; zadevati se v koga/kaj ~ ~ ~ mimoidoče; sleng. uživati mamila

zaménjati tudi zamenjáti -am in zaménjati -am dov. zaménjanje; drugo gl. menjati (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) koga/kaj ~ denar v banki; ~ igralca med tekmo; ~ poklic; poud. Tišino je zamenjal hrup |tišini je sledil|; zamenjati kaj v kaj ~ tolarje v devize; zamenjati koga/kaj za koga/kaj ~ obleko za hrano; knj. pog. ~ dan za noč |spati podnevi in biti buden ponoči|; ~ soseda za vlomilca zamenjati koga/kaj z/s kom/čim ~ tujca z nekom drugim

zamenjávati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zamenjávanje (ȃ) koga/kaj ~ igralce med tekmo; ~ razglednice; ~ varovalke; zamenjavati kaj v kaj ~ tolarje v devize; zamenjavati koga/kaj za koga/kaj ~ pridelke za blago; zamenjavati koga/kaj z/s kom/čim ~ prevzete besede z domačimi; ~ sopotnika z nekim znancem; ~ strupene in užitne gobe

zasékati -am dov. -an -ana; zasékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ deblo; ~ prehod skozi goščavo; zasekati kaj v kaj ~ stopnice v hrib; zasekati v kaj ~ s srpom v krtino; zasekati komu kaj s sabljo ~ nasprotniku rano; poud.: V tišino je zasekal strel |se je nenadoma zaslišal|; ~ s palico po tleh |ostro, kratko udariti|; Ni res, je zasekal oče |ostro, odločno rekel|; brezos. zasekati koga Zasekalo ga je v križu |Začutil je ostro bolečino|
zasékati se -am se (ẹ́ ẹ̑) Tesar se je zasekal |se je zmotil pri sekanju|; poud. zasekati se v kaj V temo se ~a svetloba žarometov |se nenadoma pojavi|

zlíti zlíjem dov., nam. zlít/zlìt; zlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ vodo iz posode; poud. ~ pijačo vase |hitro, hlastno jo popiti|; poud. zliti kaj na koga/kaj ~ jezo na podrejene |zaradi jeze neprijazno ravnati z njimi|; poud. zliti kaj v kaj ~ čustva v pesem |izraziti jih s pesmijo|
zlíti se zlíjem se (í) Potoka se ~eta v dolini; poud. Ljudje so se zlili na trg |so množično prišli|; zliti se v kaj Zvoki so se zlili v celoto; poud. Konj in jezdec sta se zlila v eno |sta se popolnoma uskladila v gibih|; poud. zliti se z/s kom/čim Priseljenci so se zlili z domačini |so prevzeli njihove navade|; brezos., poud. Kaže, da se je zlilo |prenehalo deževati|

zlívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; zlívanje (í) kaj ~ vodo po tleh; poud. ~ alkohol vase |veliko, zelo piti|; poud. zlivati kaj na koga/kaj ~ jezo na vojake |zaradi jeze neprijazno ravnati z njimi|; poud. zlivati kaj v kaj ~ veselje v pesem |izražati ga s pesmijo|
zlívati se -am se (í) Reki se ~ata pred mestom; poud. Ljudje se ~ajo na trg |množično prihajajo|; zlivati se v kaj fiz. Jedra lažjih prvin se ~ajo v težja; poud. zlivati se z/s kom/čim Zgodovina se ~a z legendo |se meša|

priznáti -znám dov. priznánje; drugo gl. znati (á ȃ) koga/kaj ~ novo državo; ~ krajo; ~ umetnika; priznati komu/čemu kaj ~ delavcu dodatek za ločeno življenje; priznati koga/kaj za koga/kaj ~ kaj za pravilo; ~ koga za sina; priznati koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ gospodarja za pravičnega

učíti -ím nedov. úči -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna, star. učívši; učênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj kaj, česa ~ deklico angleščino, angleščine; ~ otroka pesem; ~ učence lepega vedenja; ~ vole orati; učiti kaj ~ angleščino; dati, poslati sina učit mizarstva, za mizarja; Slovnica ~i drugače |podaja drugačno razlago|
učíti se -ím se (í/ȋ í) kaj, česa ~ ~ fiziko; ~ ~ kuhanja; ~ ~ plavati; učiti se za koga/kaj ~ ~ ~ šiviljo usposabljati se; neknj. pog. Kaj se imate za učiti imate za učenje; Slabo se ~i

zabíti -bíjem dov., nam. zabít/zabìt; zabítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) kaj ~ kol v zemljo; šport. žarg. ~ gol dati, doseči; slabš. ~ vso plačo |zapraviti|; nizk. zabiti koga |odrezavo zavrniti|; zabiti kaj z/s čim ~ sod z veho; V stolpu je zabila ura |začela biti|
zabíti se -bíjem se (í ȋ) knj. pog. ~ ~ z avtom zaleteti se, trčiti; poud. zabiti se v kaj ~ ~ ~ študij |prizadevno se lotiti študija|
zabíti si -bíjem si (í ȋ) poud. kaj ~ ~ kaj v glavo |trdno se odločiti kaj doseči|

dajáti dájem tudi dájati in dajáti -em, star. dajáti -èm nedov. -àj -ájte tudi dájaj -te in -ájte, -ajóč, -áje; dajál -a tudi dájal -ála, -át tudi dájat, -án -ána tudi dájan -a; dajánje in dájanje; (-àt tudi dájat) (á á; á/á á; á ȅ) komu/čemu koga/kaj ~ otrokom denar; Drevo ~e vrtu senco; ~ svinjam |krmiti svinje|; ~ otrokom jesti; dajati koga/kaj ~ darove; ~ kri; ~ otroke v šolo; ~ pomoč; ~ ukaze; poud. ~ koga v nič |omalovaževati, podcenjevati ga|; poud. ~ vse od sebe |močno se truditi|; ~ se slaviti na nastopih; ~ študirat otroke; knj. pog., poud. dajati koga Želodec me ~e |boli|; brezos. V križu me ~e |boli, zbada|; poud. dajati na koga/kaj veliko ~ nase |zelo se ceniti|; knj. pog. dajati za kaj ~ ~ pijačo, vino plačevati
dajáti se dájem se tudi dájati se in dajáti se -em se, star. dajáti se -èm se (á á; á/á á; á ȅ) poud. Onstran meje se že ~ejo |bojujejo|; poud. dajati se z/s kom za kaj ~ ~ s sorodniki za dediščino |prepirati se|; poud. dajati se z/s čim ~ ~ z zaspanostjo |s težavo se upirati zaspanosti|

dražíti2 in drážiti -im in drážiti -im nedov. dráži -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; drážil -íla in -il -ila, drážit, drážen -a; dráženje; (drážit) (í/ȋ/á á; á; á ȃ) koga/kaj ~ psa; ~ soseda; dražiti komu kaj ~ otroku domišljijo razvnemati; dražiti koga/kaj proti komu/čemu ~ soseda proti sosedu hujskati, podpihovati; dražiti koga/kaj z/s kom/čim ~ oči s solzilcem; Vsi jo ~ijo z njim; brezos. dražiti koga k/h čemu, na kaj ~i ga h kašlju, na kašelj

imenováti -újem dov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; imenovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ izvedenca za sodišče; imenovati koga/kaj kaj Imenovali so jo lažnivka; ~ otroka Tomaž; nedov. Kritika ga ~uje največjega sodobnega misleca; imenovati koga za kaj ~ sina za dediča, za namestnika; imenovati koga/kaj po kom ~ otroka po očetu, ladjo po pisatelju
imenováti se -újem se nedov. (á ȗ) ~em ~ Štefka Hočevar; Hrib pred nami se ~uje Golovec

izdájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izdájanje (ȃ) komu koga/kaj ~ podjetnikom uradne skrivnosti; poud.: Vid ga ~a |mu slabi|; Pohištvo ~a dober okus |kaže|; ~ prijatelje; izdajati koga za kakšnega ~ otroka za svojega; izdajati kaj ~ časopis; ~ blago iz skladišča; neobč. izdajati kaj za kaj ~ denar za obleko porabljati
izdájati se -am se (ȃ) poud. za koga/kaj ~a ~ ~ zdravnika |Pravi, da je zdravnik|

izdáti1 -dám dov., 2. in 3. os. dv. izdásta in izdáta, 2. os. mn. izdáste in izdáte; drugo gl. dati (á) komu koga/kaj ~ sovražniku domovino, tovariše; poud. Noge so ga izdale |so mu odpovedale|; izdati kaj ~ časopis; ~ blago iz skladišča; neobč. izdati kaj za kaj ~ vso plačo za hrano porabiti
izdáti se -dám se (á) poud. za koga/kaj Izdal se je za študenta |Rekel je, da je študent|

izrêči -rêčem dov.; drugo gl. reči (é) kaj ~ šalo, željo; izreči kaj o čem ~ mnenje o izdelku; izreči komu kaj ~ profesorju zahvalo zahvaliti se
izrêči se -rêčem se (é) proti komu/čemu ~ ~ ~ predlogu |mu nasprotovati|; izreči se za koga/kaj ~ ~ ~ republiko; ~ ~ ~ Slovenca; izreči se o kom/čem ~ ~ ~ kandidatu |dati svoje mnenje|; ~ ~ ~ predlogu |ga presoditi|; publ. pohvalno se izreči o čem pohvaliti kaj

jáviti -im dov. jávljen -a; jávljenje (á ȃ) komu kaj ~ reševalcem položaj ladje; Prišel je javit, kakšno je stanje; knj. pog. javiti koga/kaj komu/čemu ~ storilca policiji ovaditi, prijaviti, naznaniti
jáviti se -im se (á ȃ) ~ ~ iz Francije; ~ ~ na delo; knj. pog. Spustil je slušalko, ker se ni nihče javil oglasil, odgovoril; javiti se komu Že več let se jim ni javil ni pisal; šol. žarg. javiti se kaj ~ ~ matematiko; javiti se k čemu ~ ~ ~ besedi, izpitu priglasiti se, prijaviti se; javiti se v kaj ~ ~ ~ vojsko prijaviti se; javiti se za kaj ~ ~ ~ izlet prijaviti se

jemáti jêmljem nedov. -i -íte, -óč, jemáje; -àl -ála, -át, -án -ána; jemánje; (-àt) (á é) koga/kaj ~ v službo nove delavce; ~ jabolka iz košare; ~ kapljice proti gripi; publ.: ~ predlog v obravnavo obravnavati ga; ~ opozorilo v poštev upoštevati ga; poud.: ~ otroka na muho, na piko |imeti ga za predmet napadov, šal|; ~ prijatelja v misel |omenjati ga; spominjati se ga|; Vse ~e hudič |Vse propada|; šol. žarg. ~ pri zgodovini preseljevanje narodov obravnavati; neknj. ljud. ~ čez pri petju |spremljati melodijo z višjim glasom|; šol. žarg. ~ naprej obravnavati novo snov; jemati kaj od koga/česa ~ denar od staršev; jemati koga/kaj za koga/kaj ~ izjavo za šalo, poud. za čisto resnico; knj. pog. ~ za osnovo grob material uporabljati; jemati komu/čemu koga/kaj ~ bolniku kri; ~ otrokom starše
jemáti se jêmljem se (á é) poud. Le od kod se ~e toliko ljudi |od kod prihajajo, se pojavljajo ljudje|

ménjati tudi menjáti -am in ménjati -am dov. ménjaj -te tudi -ájte in -aj -ajte, -ajóč, -áje; ménjal -ála in -al -ala, ménjat, ménjan -ana; ménjanje; (-at) (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) koga/kaj ~ denar; ~ igralca sredi tekme; menjati kaj za kaj ~ večje stanovanje za manjše; menjati kaj z/s čim ~ izrabljene dele z novimi nadomestiti; menjati komu/čemu kaj ~ rožam vodo
ménjati se tudi menjáti se -am se in ménjati se -am se (ẹ́/á ẹ́; ẹ́) Straža se ~a vsaki dve uri; dvovid., redk. Na tem področju se ~ata apnenec in lapor

mériti -im nedov. -èč -éča; mérjen -a; mérjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ dolžino ceste; ~ porabo energije; ~ zemljišče; publ. Smučarji so merili svoje moči so tekmovali; poud. ~ tujca od nog do glave |ogledovati|; poud. meriti koga/kaj po kom/čem ~ vse ljudi po sebi |vrednotiti, presojati|; meriti na koga/kaj Vojaki so merili na demonstrante; Besede, očitki ~ijo nanj; neobč. ~ ~ najvišje lovorike |na tihem pričakovati|; meriti v koga/kaj ~ ~ drevo; Ustrelil je, ne da bi meril; Otok ~i tri kvadratne kilometre
mériti se -im se (ẹ́ ẹ̑) z/s kom čim Ta športnik se lahko ~i z najboljšimi na svetu |primerja, tekmuje|; meriti se z/s kom za kaj ~ ~ z drugimi tekmovalci za naslov prvaka

nabíjati -am nedov. -ajóč -áje; -an -ana; nabíjanje (í) kaj na kaj ~ obroče na sode; nabijati kaj z/s čim ~ kalup s peskom; elektr. ~ baterijo z enosmernim tokom polniti; ~ puško, top; nabijati kaj ~ beton, tla s tolkači; poud. ~ cene |dvigati, višati|; žarg. ~ tenis igrati; poud. nabijati na kaj ~ ~ bobne |tolči, udarjati po bobnih|; poud. nabijati po čem Dež ~a ~ oknih |slišno udarja|; žarg. Topovi ~ajo že ves dan |streljajo|
nabíjati se -am se (í) elektr. Delci se negativno ~ajo

navézati in navezáti -véžem dov. navézanje; drugo gl. vezati (ẹ́/á ẹ́) koga/kaj na koga/kaj ~ trakove na klobuk; ~ otroke nase; publ. ~ misli na zadnje dogodke opreti; navezati komu/čemu kaj ~ skakalcem padala; navezati kaj ~ dereze; ~ ladjo k obali; ~ vola k jaslim privezati; urad. ~ diplomatske stike; alp. navezati koga ~ planince na poti čez snežišče
navézati se in navezáti se -véžem se (ẹ́/á ẹ́) na koga/kaj ~ ~ ~ domače kraje; ~ ~ ~ prijatelje

navezováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; navezovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj na koga/kaj s prijaznostjo ~ nase znance; ~ okraske na božično drevo; navezovati komu/čemu kaj ~ psu vrvico; ~ si smuči pritrjevati si; navezovati kaj ~ dereze; ~ prijateljske stike; alp. navezovati koga V steni so jih navezovali
navezováti se -újem se (á ȗ) na koga/kaj ~ ~ ~ novo družbo

obrísati1 obríšem dov. -al -ala tudi -ála, -an -ana; obrísanje (í ȋ) koga/kaj ~ otroka; poud. ~ fanta po nosu udariti; obrisati kaj ob kaj ~ si čevlje ob travo; obrisati kaj v kaj ~ roke v predpasnik
obrísati se obríšem se (í ȋ) z/s čim ~ ~ z brisačo; poud. ~ ~ pod nosom za plačilo |ne ga dobiti|

odríniti -em dov. odrínjen -a; odrínjenje (í ȋ) koga/kaj ~ radovedneže; poud. ~ tekmeca s položaja |spraviti|; odriniti koga/kaj od česa ~ čoln od brega; odriniti koga/kaj z/s čim ~ vrata s hrbtom; poud. odriniti komu kaj za kaj Za posestvo mu je odrinil lepo vsoto |dal, plačal|; ~ kolegom težje naloge |dati, naložiti|; poud. ~ od doma, na izlet |oditi, odpraviti se|
odríniti se -em se (í ȋ) od česa ~ ~ ~ stene bazena; pravilno se odriniti

omótati -am tudi omotáti -ám dov. omótanje tudi omotánje; drugo gl. motati (ọ́; ọ̑; á ȃ) kaj okrog koga/česa ~ vrvico okrog zavitka oviti; neobč. omotati koga/kaj v kaj ~ otroka v plašč zaviti, obleči; neobč. omotati koga/kaj z/s čim ~ knjigo s papirjem zaviti; neobč. omotati komu kaj ~ ponesrečencu rano obvezati

opírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; opíranje (í ȋ; ȋ) kaj na kaj ~ komolce na mizo; ~ trditev na dejstva
opírati se -am se (í ȋ; ȋ) na koga/kaj ~ ~ ~ prijatelje; opirati se ob kaj ~ ~ ~ palico; opirati se z/s čim na kaj ~ ~ z rokami na mizo

opráti opêrem dov., nam. opràt; drugo gl. prati (á é) kaj ~ perilo; ~ lase → umiti; neknj. pog. oprati koga oprati komu perilo, obleko; oprati komu kaj ~ sinu srajco; poud. ~ sosedu čast |mu jo vrniti|; poud. oprati koga/kaj česa Sestro je opral suma |rešil|; poud. oprati kaj z/s koga/česa ~ sramoto s svojega imena |odstraniti|; poud. oprati koga/kaj pred kom/čim ~ rojaka pred javnostjo |povrniti mu ugled|
opráti se opêrem se (á é) Perilo se je slabo opralo; poud. oprati se pred kom/čim ~ ~ ~ javnostjo |izkazati se moralno neoporečnega|

predlágati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; predláganje (ȃ) komu/čemu koga/kaj ~ prijatelju izlet; predlagati koga/kaj v kaj ~ kandidata v izvolitev; predlagati koga/kaj za koga/kaj ~ pesnika za nagrado; nedov. redno ~ račune v pregled

prehájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prehájanje (ȃ) koga/kaj ~ cesto; neobč.: ~a me slabost obhaja; Leta hitro ~ajo minevajo; prehajati od koga/česa k/h komu/čemu pri poučevanju ~ od znanega k neznanemu; Vojaki ~ajo h gverilcem; prehajati od koga/kaj na koga/kaj Posestvo ~a od očeta na sina; ~ ~ lahkih vaj na težje; prehajati z/s koga/česa na koga/kaj Te lastnosti ~ajo z očeta na sina; ~ z razrednega pouka na predmetni pouk; prehajati v kaj Sladkor ~a ~ mlečno kislino

preíti -ídem dov. prešèl -šlà -ò tudi -ó, star. prêšel -šla -o; (-ít/-ìt) (í) koga/kaj ~ potok; neobč. Nevarnost je prešla minila; poud. Zaradi mraza so vse rože prešle |zmrznile|; preiti od koga/česa k/h komu/čemu ~ od besed k dejanjem; Med ofenzivo je prešel k nasprotniku; preiti od koga/česa na koga/kaj Posestvo je prešlo od očeta na sina; preiti z/s česa na koga/kaj ~ z razrednega pouka na predmetni pouk; preiti na kaj ~ ~ dnevni red sestanka; ~ ~ gverilsko taktiko; knj. pog. ~ ~ ti začeti se tikati; preiti v kaj Voda ~e ~ paro; publ. ~ ~ vodstvo začeti voditi; s smiselnim osebkom, neobč. preiti komu Kmalu ji je prešlo ji je odleglo

prekvalificírati -am dov. -an -ana; prekvalificíranje (ȋ) koga/kaj ~ delavce; pravn. ~ kaznivo dejanje; prekvalificirati koga/kaj v koga/kaj ~ tehnika v optika
prekvalificírati se -am se (ȋ) v koga/kaj ~ ~ ~ optika; prekvalificirati se za koga/kaj ~ ~ ~ mehanika

prelíti -líjem dov., nam. prelít/prelìt; prelítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ mleko iz lonca v kozico; preliti kaj v kaj poud. ~ čustva v verze |izraziti čustva v pesmi|; ~ zvonove v topove pretopiti; preliti kaj z/s čim ~ testenine z omako; neobč. preliti koga Prelil ga je mrzel pot oblil; Strah ga je prelil obšel
prelíti se -líjem se (í) Voda se ~e po posodi; poud. preliti se v kaj Dan se ~e v noč |preide|

prelívati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte; -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; prelívanje (í) kaj ~ bencin; prelivati kaj v kaj poud. ~ misli v stavke |izražati misli s stavki|; ~ zvonove v topove pretapljati; prelivati kaj z/s čim ~ torto s čokolado; neobč. prelivati koga Znoj ga ~a obliva
prelívati se -am se (í) Barve se ~ajo; poud. Po ulicah se ~ajo množice |hodijo v velikem številu|; poud. prelivati se v kaj Poletje se ~a v jesen |prehaja|

preračúnati -am dov. -an -ana; preračúnanje (ȗ) kaj z očmi ~ razdaljo; dobro ~ svoj zagovor; teh. ~ stroj |ugotoviti mere, lastnosti stroja|; preračunati kaj na koga/kaj ~ porabo vode na vse stanovalce; preračunati kaj v kaj ~ tolarje v marke

preračunávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; preračunávanje (ȃ) kaj ~ vse račune; preračunavati kaj na koga/kaj ~ letno porabo mleka na družino; preračunavati kaj v kaj ~ milje v kilometre

preusmériti -im dov. preusmérjen -a; preusmérjenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ vozilo; preusmeriti koga/kaj k/h čemu ~ kupce k uporabi domačih izdelkov; preusmeriti koga/kaj v kaj ~ učenca v študij naravoslovnih ved
preusmériti se -im se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Pogovor se je preusmeril; preusmeriti se v kaj Kmetje so se preusmerili v pitanje telet

pridobíti -ím dov. pridóbil -íla, nam. pridobít/pridobìt; drugo gl. dobiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ dosti denarja; ~ gledalce; ~ težo; pridobiti kaj iz česa ~ maslo iz mleka; pridobiti koga/kaj za koga/kaj ~ ljudi za sodelovanje; pridobiti komu/čemu kaj ~ slovenščini velik ugled; ●pridobiti na čem ~ ~ času pridobiti čas; ~ ~ hitrosti pridobiti hitrost

pridobívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pridobívanje (í) koga/kaj ~ gledalce; ~ hitrost; pridobivati kaj iz česa ~ eterična olja iz rastlin; pridobivati koga/kaj k/h čemu ~ ljudi k sodelovanju; pridobivati koga/kaj za koga/kaj ~ ljudi za kako delo; ●pridobivati na čem ~ ~ hitrosti pridobivati hitrost

prijéti prímem dov. -i -ite; -él -éla, -ét/-èt, -ét -éta; prijétje; (-ét/-èt) (ẹ́ í) koga/kaj ~ dekle okoli pasu; ~ zločinca; knj. pog. Kaj te je prijelo Zakaj tako ravnaš; prijeti koga za kaj ~ očeta za roko; poud. ~ koga za besedo |zahtevati, da obljubo izpolni|; prijeti za kaj ~ ~ kljuko; poud.: ~ ~ orožje, puško |začeti se bojevati|; ~ ~ pero |začeti pisateljevati, pisati|; zdrav. žarg. Injekcija je prijela začela učinkovati; Postrv je prijela |vzela vabo|
prijéti se prímem se (ẹ́ í) koga/česa za kaj ~ ~ matere za krilo; poud. ~ ~ kakega dela |začeti delati|; omilj. Njega se rado kaj ~e |krade|; Drevo se je prijelo |presajeno začelo rasti|

priklopíti in priklópiti -im dov. priklópi -te in -íte; priklópil -íla, priklópit, priklópljen -a; priklópljenje; (priklópit) (í/ȋ/ọ́ ọ́; í/ȋ/ọ̑ ọ̑) kaj ~ lokomotivo; priklopiti kaj na kaj ~ tovarno na plinovod priključiti; priklopiti komu/čemu kaj ~ stanovalcu električni tok priključiti; publ. ~ mestu še nekaj naselij priključiti, pripojiti; priklopiti (k/h) čemu kaj ~ (k) tovornemu vlaku dva potniška vagona
priklopíti se in priklópiti se -im se (í/ȋ/ọ́/ọ̑ ọ́; í/ȋ/ọ́ í/ȋ/ọ́/ọ̑ ọ̑ ọ̑) zastar. komu/čemu priključiti se

privézati in privezáti -véžem dov. privézanje; drugo gl. vezati (ẹ́/á ẹ́) koga/kaj ~ čoln; privezati koga/kaj k/h čemu ~ trto h kolu; privezati koga/kaj na koga/kaj ~ zastavo na drog; poud. ~ otroke nase |jih navezati|; privezati komu kaj ~ otroku slinček
privézati se in privezáti se -véžem se (ẹ́/á ẹ́) ~ ~ zaradi varnosti

projicírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; projicíranje (ȋ) kaj ~ diapozitive; geom. ~ premico; projicirati kaj na koga/kaj ~ na druge svoje lastnosti; projicirati kaj v koga/kaj ~ neuresničene ambicije v sina |podzavestno prenašati|

razglasíti2 -ím tudi razglasíti in razglásiti -im dov. razglási -íte tudi razglási -te in -íte; razglásil -íla, -ít/-ìt tudi razglásit, razglašèn -êna tudi razglášen -a; razglašênje tudi razglášenje; (-ít/-ìt tudi razglásit) (í/ȋ í; í/ȋ/á á) koga/kaj ~ izid volitev; ~ zmagovalca; razglasiti koga/kaj za koga/kaj ~ ugledno osebo za častnega doktorja; ~ območje za narodni park; razglasiti koga/kaj za kakšnega ~ obtoženca za neprištevnega; ~ trditev za neresnično
razglasíti se -ím se tudi razglasíti se in razglásiti se -im se (í/ȋ í; í/ȋ/á á) za koga/kaj ~ ~ ~ predsednika

razglášati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; razglášanje (á) koga/kaj ~ rezultate glasovanja; ~ zmagovalce; poud. ~ nove ideje |razširjati|; razglašati koga/kaj za koga/kaj ~ imenovanega za predsednika stranke; razglašati koga/kaj za kakšnega ~ pogrešane za mrtve; ~ trditev za neresnično
razglášati se -am se (á) za koga/kaj ~ ~ ~ Slovenca

spreobrníti in spreobŕniti -em dov. spreobrnjênje; drugo gl. obrniti (í/ȋ/ŕ ŕ) koga/kaj Mati ga hoče ~; star. hoteti ~ svet spremeniti; spreobrniti koga/kaj k/h čemu ~ prebivalce h krščanski veri; spreobrniti koga/kaj v koga/kaj ~ ljudomrzneža v človekoljuba
spreobrníti se in spreobŕniti se -em se (í/ȋ/ŕ ŕ) ver. v koga/kaj ~ ~ ~ kristjana; star. Vreme se bo spreobrnilo spremenilo

stáviti -im dvovid., nedov. -èč -éča; stávljen -a; stávljenje (á ȃ) kaj ~ s prijatelji veliko vsoto; ~ na dirkah; poud. ~im, da tega ne veš |prav gotovo|; nedov., tisk. ~ knjigo; staviti kaj na koga/kaj ~ ves denar na pravega konja; knj. pog. ~ vse na eno karto tvegati vse; neobč. ~ upe na koga upati vanj; staviti za kaj ~ ~ zaboj piva
stáviti se -im se (á ȃ) za kaj ~ ~ s prijatelji za večerjo

súniti -em dov. súnjen -a (ú ȗ) ~ s pestjo navzgor; ~ z nožem; suniti koga/kaj v kaj ~ pretepača v trebuh; šport. ~ kroglo; suniti v kaj ~ ~ vrata; sleng. suniti komu kaj ukrasti
súniti se -em se (ú ȗ) v kaj ~ ~ ~ oko

tŕčiti -im dov. -en -ena; tŕčenje (ŕ ȓ) ob koga/kaj Pri vstopu ~ ~ podboj; poud. ~ ~ nerazumevanje |naleteti na|; poud. trčiti na koga/kaj ~ ~ znanca |naleteti na, srečati|; trčiti v koga/kaj ~ ~ tovornjak; knj. pog. trčiti kaj ~ avtomobil poškodovati; trčiti z/s kom/čim ~ s tovornjakom; ~ z vsemi pri mizi |nazdraviti|; trčiti z/s čim ob kaj ~ s kozarcem ob steklenico; Trčili so in izpili; Vlaka sta trčila
tŕčiti se -im se (ŕ ȓ) Plesalca sta se pri obratu trčila

trésniti -e dov. trésnjen -a; trésnjenje (ẹ́ ẹ̑)
1. v kaj Tresnilo je v gospodarsko poslopje
2. os., poud. tresniti koga/kaj ~ fanta ob tla |silovito vreči|; poud. tresniti koga/kaj po čem ~ fanta po glavi |močno udariti|; poud. tresniti ob kaj Val je tresnil ob skalo |silovito udaril|; neobč. tresniti v kaj Strela je tresnila v drevo udarila; poud. tresniti z/s čim ~ z vrati |silovito zaloputniti|

tŕgati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tŕganje (ŕ ȓ) koga/kaj ~ češnje; ~ gumbe s plašča; brezos. ~a ga po rokah; poud. trgati koga/kaj komu/čemu ~ očeta družini |odtegovati|; poud. trgati koga/kaj od koga/česa ~ pomočnika od dela |odtegovati|; Delo ga ~a od žene |ločuje|; trgati komu/čemu koga/kaj ~ sošolcu knjigo iz rok; ~ materi otroka iz naročja; ~ delavcu petino plače; trgati komu od česa ~ bolniku od plače
tŕgati se -am se (ŕ ȓ) Jopica se ~a; Pes se ~a z verige; poud. V njej se vse ~a |Izgublja notranjo trdnost, moč|; poud. trgati se od koga/česa ~ ~ ~ domačih |s težavo se ločevati|; ~ ~ ~ skupine |odhajati, oddaljevati se|; poud. trgati se za koga/kaj ~ ~ ~ čast |prizadevati si, potegovati se|; Zanj se kar ~ajo s ponudbami |Ima veliko ponudb|

tŕkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) Nekdo ~a; ~ in si nazdravljati; trkati kaj ~ pirhe; ~ prah z obleke; trkati na kaj ~ ~ okno; čustv. Dež ~a ~ šipe |udarja|; poud. ~ ~ vest koga |vzbuditi mu vest|; trkati ob kaj Čolni ~ajo ~ pomol; trkati po čem ~ s svinčnikom po mizi; trkati v kaj Vešče ~ajo ~ žarnico |se zaletavajo|; trkati z/s kom ~ s svati
tŕkati se -am se (ŕ ȓ; ȓ) poud. na kaj Jaz sem to storil, se je trkal na prsi |se je bahal, se je postavljal|; poud. trkati se po čem Imam že dosti denarja, se je trkal po žepu |se je bahal, se je postavljal|; Ovni se ~ajo

ugrízniti -em dov. ugríznjen -a; ugríznjenje (í ȋ) koga/kaj ~ kruh; Pes je ugriznil otroka; ugrizniti koga/kaj v kaj Mačka jo je ugriznila v prst; ugrizniti v kaj ~ ~ hruško; poud. ~ ~ kislo jabolko |lotiti se česa neprijetnega|
ugrízniti se -em se (í ȋ) v kaj ~ ~ ~ ustnico; ~ ~ do krvi

uredíti -ím dov. urêdi -íte; urédil -íla, -ít/-ìt, urejèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ grob; ~ zbornik; jezikosl. ~ iztočnice v slovarju; urediti koga/kaj v kaj ~ ljudi v skupine; ~ pesmi v zbirko; urediti komu kaj ~ komu stanovanje
uredíti se -ím se (í/ȋ í) v kaj ~ ~ ~ kolone; Razmere so se uredile; elegantno se urediti

urêjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; urêjanje (é) koga/kaj ~ hudournike; ~ promet; ~ revijo; urejati koga/kaj v kaj ~ otroke v vrste; ~ pesmi v zbirko; urejati komu kaj ~ sinu stanovanje
urêjati se -am se (é) v kaj ~ ~ ~ vrste; Razmere se ~ajo

usmérjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; usmérjanje (ẹ́) koga/kaj ~ promet; ~ raketo; usmerjati koga/kaj k/h komu/čemu ~ ljudi k športu; usmerjati koga/kaj v kaj ~ učence v študij jezikov
usmérjati se -am se (ẹ́) v kaj Podjetja se ~ajo v izvoz

vézati in vezáti véžem nedov. véži -te in -íte, vežóč, vezáje; vézal -ála, vézat, vézan -a; vézanje; (vézat) (ẹ́/á ẹ́) koga/kaj Spone ga ~ejo; ~ knjigo; Most ~e otok s kopnim; jezikosl. Glagol ~e predmet; dvovid. ~ hranilno vlogo; dvovid. vezati koga/kaj na koga/kaj ~ otroka nase; ~ valuto na vrednost marke; vezati kaj z/s čim ~ študij pedagogike s psihologijo; Lepilo ~e po nekaj urah; Obleka ~e; dvovid. Telefonist ~e
vézati se in vezáti se véžem se (ẹ́/á ẹ́) ~ ~ v gledališču za eno leto; vezati se na koga/kaj ~ ~ ~ tradicijo; vezati se z/s čim Kisik se ~e z vodikom

vléči vléčem nedov. vléci -te/-íte, vlekóč; vlékel -kla, vléč, vléčen -a; vléčenje; (vléč/vlèč) (ẹ́) koga/kaj ~ čopič po platnu; kovin. ~ jeklo; poud. ~ sodelavca z obljubami |varati, zavajati|; knj. pog. ~ dobro plačo prejemati, dobivati; ~ plezalca navzgor; brezos. Zelo ga ~e v planine; vleči koga/kaj za kaj ~ fanta za nos |varati ga|; Otrok ~e mater za krilo; Peč slabo ~e; Veter ~e; poud. ~ po dolenjsko |govoriti, izgovarjati|; poud. vleči na kaj Vino ~e ~ kislo |je kiselkasto|; brezos. Hladno ~e
vléči ga vléčem ga (ẹ́) knj. pog., poud. Rad ga ~e |pije alkoholne pijače|
vléči se vléčem se (ẹ́) Med se ~e; poud. Bolezen se ~e |dolgo traja|; poud. vleči se za koga/kaj ~ ~ ~ delavce |potegovati se, zavzemati se|

zagrabíti in zagrábiti -im in zagrábiti -im dov. zagrábljenje; drugo gl. grabiti (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ kamen; ~ poredneža in ga stresti; poud. Zagrabila ga je bolezen |Nenadoma je zbolel|; ~ seme; zagrabiti koga/kaj za kaj ~ otroka za roko; brezos., poud. Zagrabilo ga je, da bi se vrnil |Zelo rad bi se vrnil|; poud. zagrabiti za kaj ~ ~ delo |začeti delati|; ~ ~ orožje |začeti se bojevati|
zagrabíti se in zagrábiti se -im se in zagrábiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) za kaj ~ ~ ~ ograjo

zalágati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zaláganje (ȃ) koga/kaj z/s čim ~ okna z vrečami peska; ~ sina z denarjem; ~ stroške bivanja; ●~ svoje življenje izpostavljati, tvegati; zalagati kaj za koga/kaj ~ denar za tovariše; zalagati za kaj ~ ~ šolanje; igr. žarg. ~ karte |dajati nezaželene odvečne karte v talon|
zalágati se -am se (ȃ) poud. z/s čim ~ ~ s pečenko |nasičevati se; jesti jo|; ●zalagati se za koga/kaj ~ ~ ~ napredek prizadevati si

zarézati -réžem dov. -an -ana; zarézanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ blago pri krojenju; ~ drevo; zarezati kaj v kaj ~ znamenje v drevo; zarezati v kaj ~ ~ hlebec; ~ s skalpelom v kožo; poud. Glas motorja je zarezal v tišino |se rezko oglasil|; zarezati koga V prsih ga je nekaj zarezalo; Mraz je zarezal
zarézati se -réžem se (ẹ́ ẹ̑) v koga/kaj Kolesa se ~ejo v blato; poud.: Grenke izkušnje so se zarezale vanj |so vplivale na njegovo duševnost|; Naramnice so se mu zarezale v ramena |se boleče zajedle|

zarotíti -ím dov. zarótil -íla, nam. zarotít/zarotìt; drugo gl. rotiti (í/ȋ í) nardp. koga/kaj znati ~ hudo uro; zarotiti koga/kaj v kaj Čarovnica ga je zarotila v kamen; poud. zarotiti koga na kaj ~im te na tvoje poštenje, da o tem ne govoriš |roteč zaprosim|
zarotíti se -ím se (í/ȋ í) neobč. Zarotil se je, da ne bo več pil prisegel, sklenil; poud. zarotiti se zoper koga/kaj ~ ~ ~ tuje |nasprotovati, upirati se vsemu tujemu|

zasadíti -ím dov. zasádil -íla, nam. zasadít/zasadìt; drugo gl. saditi (í/ȋ í) kaj ~ drevje; zasaditi kaj v kaj ~ sekiro v tnalo; zasaditi kaj z/s čim ~ njivo s krompirjem
zasadíti se -ím se (í/ȋ í) v koga/kaj Kremplji roparice so se zasadili v žrtev

zasájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zasájanje (á) kaj ~ trte; zasajati kaj v kaj ~ kole v tla; zasajati kaj z/s čim ~ njive s krompirjem
zasájati se -am se (á) v koga/kaj Nož se počasi ~a v les

zastáviti2 -im dov. zastávljen -a; zastávljenje (á ȃ) kaj ~ zlatnino; zastaviti kaj za koga/kaj ~ vse svoje zmožnosti za uresničitev naloge; poud.: ~ besedo za prijatelja |zavzeti se, jamčiti|; ~ svoje življenje |tvegati|; zastaviti komu kaj ~ upniku travnik
zastáviti se -im se (á ȃ) neobč. zavzeti se, potruditi se: za koga/kaj Ves se je zastavil za to stvar

zavezováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zavezovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ pas; ~ rano; ~ vreče; zavezovati koga/kaj Odlok jih ~uje, da očistijo sneg; zavezovati koga/kaj k/h čemu Prisega jih ~uje k molku; zavezovati komu/čemu kaj ~ otroku slinček
zavezováti se -újem se (á ȗ) ~ ~ z obljubami; zavezovati se za kaj ~ ~ ~ preskrbo; dov. ~ujem se, da bom tako ravnal

zavíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zavíjanje (í) ~ okrog vogala, v desno; poud.: pogosto ~ v gostilno |hoditi|; ~ po dolenjsko |govoriti|; nevtr.: Proga ~a v levo; Volk ~a; Sirene ~ajo; zavijati kaj ~ oči; Pes ~a rep; zavijati koga/kaj v kaj ~ darila v papir; ~ otroka v odejo; zavijati kaj z/s čim ~ rano s povojem; brezos. zavijati koga ~a me po trebuhu
zavíjati se -am se (í) v kaj ~ ~ ~ plašč; poud. ~ ~ ~ molk |molčati|

zavíti -víjem dov., nam. zavít/zavìt; zavítje; drugo gl. viti1 (í) ~ na križišču; Cesta večkrat ~e; Sirene so predirljivo zavile; zaviti kaj nekoliko ~ cev; ~ vrv okrog stebra; zaviti koga/kaj v kaj ~ darilo v celofan; ~ otroka v odejo; zaviti kaj z/s čim ~ rano s povojem; brezos. zaviti koga Zavilo ga je po trebuhu
zavíti se -víjem se (í) v kaj ~ ~ ~ odejo; poud. ~ ~ ~ žalost |postati žalosten|

zgrabíti in zgrábiti -im in zgrábiti -im dov.; drugo gl. grabiti (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ begunca in ga zvezati; Krč ga je zgrabil; ~ pesek na kup; poud. ~ tatu |prijeti|; zgrabiti koga/kaj za kaj ~ napadalca za vrat; poud. ~ bika za roge |odločno se lotiti zahtevne naloge|; zgrabiti za kaj ~ ~ vrv; poud. ~ ~ delo |odločno se lotiti dela|
zgrabíti se in zgrábiti se -im se in zgrábiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) za kaj ~ ~ ~ glavo; poud. zgrabiti se z/s kom/čim ~ ~ s sovražnikom |spopasti se|

zvézati in zvezáti zvéžem dov. zvézanje; drugo gl. vezati (ẹ́/á ẹ́) koga/kaj ~ dve niti; ~ ostrešje; ~ tatu; zvezati kaj v kaj ~ dračje v butaro; ~ lase v čop; zvezati koga/kaj z/s kom/čim ~ pisma s trakom; Telefonist ~e z interno številko poveže; zvezati komu kaj ~ ujetniku roke
zvézati se in zvezáti se zvéžem se (ẹ́/á ẹ́) z/s kom/čim ~ ~ z goljufi povezati se

posnéti -snámem dov.; drugo gl. sneti (ẹ́ á) koga/kaj ~ smetano z mleka; ~ pevca; neobč. posneti kaj iz česa ~ ~ pogovora, kaj nas čaka spoznati, ugotoviti; posneti kaj po kom ~ barvne tone po impresionistih; redk. posneti komu kaj ~ bolniku pot s čela obrisati

prižgáti -žgèm dov., 3. os. mn. prižgêjo tudi prižgó, nam. prižgàt; prižgánje; drugo gl. žgati (á ȅ) kaj ~ petrolejko, svečo; publ. ~ zeleno luč za kaj omogočiti kaj, dati dovoljenje za kaj; knj. pog. ~ televizor vključiti, vklopiti; prižgati komu kaj ~ gostu cigareto
prižgáti se -žgèm se (á ȅ) Luči so se prižgale

stráh1 -ú tudi stráh -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv pojm. (ȃ ȗ; ȃ) ~ obide, prešine, prevzame koga; vzbujati otroku ~; tresti se od ~u; ~ za koga |skrb, da se komu zgodi kaj hudega|; delati kaj brez ~u, s ~om; narediti kaj iz ~u pred kaznijo; biti v ~u za kaj |bati se kaj izgubiti, priti ob kaj|; neknj. pog. imeti ~ pred očetom, pred temo bati se očeta, teme; star. biti v ~u komu biti komu iz strahu pokoren, poslušen; števn. znebiti se ~ov; poud. povsod videti same ~ove |vse imeti za nevarno, težko|; nardp. polnočni ~ovi; poud. ~ in groza, kakšen pa si |izraža mučnost, težavnost stanja|; strah pred kom/čim čutiti ~ ~ razburkanim morjem

ukreníti ukrénem dov. ukrénjen -a; drugo gl. kreniti (í/ȋ ẹ́) kaj ~ potrebno; ukreniti kaj zoper koga/kaj ~ vse zoper kršilce; ukreniti kaj proti komu/čemu ~ kaj učinkovitega proti škodljivcem

uravnáti -ám dov. uravnánje; drugo gl. ravnati (á ȃ) kaj ~ izpahnjeno kost; neobč. uravnati kaj na kaj ~ misli na kaj drugega usmeriti; uravnati kaj po kom/čem ~ smer ladje po zvezdah
uravnáti se -ám se (á ȃ) po kom/čem neobč. ~ ~ ~ preizkušenem načelu začeti ravnati

vlágati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vláganje (ȃ) kaj ~ gobe; vlagati kaj v kaj ~ list v pisalni stroj; publ. ~ napore v kaj truditi se, prizadevati si; ~ prihranke v banko; vlagati v koga/kaj ~ ~ turizem

vtískati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vtískanje (í) kaj v kaj ~ koščke sadja v testo; poud. ~ kaj v zavest |uzaveščati|
vtískati se -am se (í) v kaj Kamenje se ~a v podplat; poud. vtiskati se komu v kaj Dogodki so se mu vtiskali v zavest |ostajali v zavesti|

zatakníti in zatákniti -em dov. zatákni -te in -íte; zatáknil -íla, zatáknit, zatáknjen -a; zatáknjenje; (zatáknit) (í/ȋ/á á) kaj za kaj ~ listek za vrata; zatakniti komu kaj v kaj ~ fantu nagelj v gumbnico; ~ zastavice v sneg
zatakníti se in zatákniti se -em se (í/ȋ/á á) Ključ se je zataknil v vratih; zatakniti se komu/čemu Kost se mu je zataknila v grlu; Ribi se je zataknil trnek v gobcu; poud. Kadar se mu kaj ~e, je slabe volje |nastanejo težave|; brezos., poud. Pri branju se mu je zataknilo |se je zmotil|; Pri preskrbi se je zataknilo |Preskrba je bila motena|

adaptírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; adaptíranje (ȋ) kaj ~ lokal preurediti, prenoviti, prilagoditi; ~ scenarij prirediti, predelati; adaptirati kaj na kaj ~ organe na spremenjeno okolje prilagoditi, prilagajati
adaptírati se -am se (ȋ) na kaj ~ ~ ~ novi delovni čas prilagoditi se, prilagajati se

brêsti brêdem nedov. -i -íte, -óč; brêdel -dla tudi brédel brêdla, star. brèl brêla, brèst/brêst, bredèn -êna; bredênje; (brèst/brêst) (é) kaj ~ vodo; bresti čez kaj ~ ~ reko; bresti skozi kaj ~ ~ grmovje; poud. bresti v kaj ~ ~ dolgove |zelo se zadolževati|

čutíti in čútiti -im nedov. čúti -te in -íte, -èč -éča; čútil -íla, čúten -a; čútenje in čutênje; (čútit) (í/ȋ/ú ú) koga/kaj ~ bolečino, nevarnost; Pes ~i ljudi; čutiti kaj do koga ~ ljubezen do ljudi; čutiti kaj za koga ~ razumevanje za otroka; čutiti kaj pred kom/čim Pred očetom ~i strah; čutiti z/s kom ~ z reveži; globoko ~; Roka ne ~i več
čutíti ga in čútiti ga -im ga (í/ȋ/ú ú) knj. pog., poud. |biti vinjen|
čutíti se in čútiti se -im se (í/ȋ/ú ú) koga ~ ~ tujca v domovini; čutiti se kakšnega ~ močnega; Čutila se je dolžno, da pomaga; poud. V zraku se ~i pomlad |je|

delíti -ím nedov. dêli -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, deljèn -êna; deljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ dobiček; ~ njivo, besede; Zid ju ~i; deliti kaj od česa Ograja ~i vrt od ceste; deliti kaj z/s kom/čim ~ sobo s prijateljem; ~ dvajset s pet; publ. ~ mnenje s kom → biti istega mnenja; deliti komu kaj ~ otrokom darove; naučiti se ~
delíti se -ím se (í/ȋ í) Celica se ~i; Soglasniki se ~ijo na zvočnike in nezvočnike

dŕgniti -em nedov. -èč -éča; -il -ila tudi -íla; dŕgnjen -a; dŕgnjenje (ŕ ȓ) koga/kaj po čem ~ psa po hrbtu; drgniti koga/kaj z/s čim ~ tla s krpo; ~ si premrle roke; poud.: ~ šolske klopi |hoditi v šolo|; Že pet let ~e isti plašč |nosi, ima|; drgniti ob kaj Kolo ~e ~ blatnik; poud. V travi ~ejo črički |cvrčijo, čirikajo|; slabš. Čelist ~e že dve uri |igra|
dŕgniti se -em se (ŕ ȓ) ob kaj Žival se ~e ob drevo; drgniti se z/s čim ~ ~ z brisačo

hotéti hóčem nedov. hôti -íte, hotèč -éča, 3. os. mn., star. hoté; hôtel -éla, -èn -êna; hotênje; (-èt/-ét); neknj. pog. čèm čèš [če tudi čə] čè, čêva čêta tudi čvà čtà, čêmo čête čêjo tudi čmò čtè čjò (čȅm čȅš čȅ, čéva čéta tudi čvȋ čtȋ, čémo čéte čéjo tudi čmȍ čtȅ čjȍ); nikalno nóčem, pokr. nêčem, star. néčem (ẹ́ ọ́ nọ́čem néčem nẹ́čem) koga/kaj ~ novo obleko; z delnim rod. ~ kruha; hoteti koga za kaj Njo ~e za ženo; poud. hoteti komu kaj ~ prijatelju vse dobro |želeti|; Kaj mi ~e hiša, če ne morem stanovati v njej |pomaga, koristi|; ~ biti gospodar v svoji hiši; poud. Drva nočejo goreti |nerada gorijo|; brezos. Noče se zdaniti; v pogojniku Bi mi hotel dati malo vode |izraža omiljeno zapoved, prošnjo|; ~em reči, da to ni res; z izpustom Pa pojdi, če ~eš; poud.: Noge ga niso hotele nositi |ni mogel hoditi|; O tem še slišati noče |noče razpravljati; tega ne dovoli|; neknj. pog.: Kaj mu č(e)mo dati naj mu damo, naj bi mu dali; brezos. Slabo mi če biti Slabo mi postaja; nevtr. Živim, kot drugi ~jo; z ozir. prisl. zaim.: Naj stori, kakor ~e; Naj stane, kar ~e |kolikor pač bo|; poud.: To je moj sorodnik ali, če ~eš, moj nečak |natančneje povedano|; To moraš hočeš nočeš storiti |četudi proti svoji volji|; Hotel ne hotel, moral se je umakniti |nič ni pomagalo|
hotéti se hočem se (ẹ́ ọ́) s smiselnim osebkom komu česa ~e ~ jim petja; ~e ~ jim iti; poud. Obleka se ~e trgati |se že trga|

igráti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; igránje; (-àt) (á ȃ) koga/kaj ~ domine; ~ flavto v orkestru; ~ Hamleta; Olimpija je igrala z Milanom, publ. proti Milanu; poud. ~ prizadetost |hliniti|; publ.: ~ prvo violino biti vodilen, odločilen pri kakem dejanju, ravnanju; To ne ~a nobene vloge ni pomembno, je nepomembno; nevtr. igrati (na) kaj ~ (~) klavir, violino; igrati komu kaj ~ poslušalcem vesele poskočnice; ~ v gledališču; ~ na srečo; ~ po notah; ~ za denar, za zabavo; šport. ~ neodločeno; poud.: Ves čas samo ~a |se pretvarja|; ~ na vse ali nič |tako, da se vse dobi ali izgubi|; ~ z odprtimi kartami |javno kazati svoje namene|
igráti se -ám se (á ȃ) kaj ~ ~ slepe miši; poud. ~ ~ skrivalnice |ne govoriti, ne ravnati odkrito|; ~ ~ na dvorišču; igrati se z/s kom/čim ~ ~ z avtomobilčki, z žogo; poud.: Dekle se samo ~a s fantom |ni resno zaljubljena vanj|; ~ ~ z zdravjem |imeti lahkomiseln odnos do njega|

izdôlbsti -dôlbem [u̯b] dov.; drugo gl. dolbsti (ó) kaj ~ les, kamen; izdolbsti kaj iz česa ~ korito iz debla; izdolbsti kaj v kaj ~ ornament v ploščo

izgovoríti -ím dov., nam. izgovôrit in izgovorít/izgovorìt; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) kaj ~ ime, samoglasnik; star. Ko je izgovoril, so mu ploskali |prenehal govoriti|; star. izgovoriti koga pred kom ~ hčer pred gosti |opravičiti|; star. izgovoriti komu kaj Oče mu je izgovoril pol posestva |zapisal|
izgovoríti se -ím se (í/ȋ í) poud. Prišel je na obisk, da se ~i |se nagovori, izpove|; izgovoriti se na koga/kaj ~ ~ ~ dež; Izgovoril se je, da ne utegne
izgovoríti si -ím si (í/ȋ í) kaj ~ ~ hrano in stanovanje |zagotoviti si|

izkázati tudi izkazáti -kážem dov. izkázanje in izkazánje; drugo gl. kazati (á/á á) kaj ~ dohodke, izgubo; publ. Izkazali so večji promet kot lani imeli, dosegli; izkazati komu kaj ~ staršem ljubezen, spoštovanje
izkázati se tudi izkazáti se -kážem se (á/á á) ~ ~ na tekmovanju, pri delu; izkazati se kot kaj ~ ~ ~ vojskovodja; izkazati se koga/kaj ~ ~ mojstra, moža, prijatelja; izkazati se kakšnega ~ ~ hvaležnega, vrednega zaupanja; izkazati se pred kom Hotel se je izkazati pred dekletom postaviti; izkazati se z/s čim ~ ~ s potnim listom

izmetáti -méčem dov.; drugo gl. metati (á ẹ́) kaj Vse ~e, kar poje; izmetati kaj iz česa ~ kamenje iz zemlje; poud. izmetati kaj za kaj ~ veliko denarja za obleke |porabiti|

izmetávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izmetávanje (ȃ) kaj Bolnik ~a kri; izmetavati kaj iz česa ~ zemljo iz jame; poud. izmetavati kaj za kaj Za take reči ~a denar |porablja|

izráziti -im dov. izrážen -a; izráženje (á ȃ) kaj ~ čustva; izraziti kaj o kom/čem ~ mnenje o sodelavcu; izraziti komu kaj ~ učitelju hvalo, občudovanje; publ. ~ zaupanje kandidatu glasovati zanj
izráziti se -im se (á ȃ) Otrok se še ne zna izraziti; Slabo si se izrazil; publ. izraziti se proti komu/čemu ~ ~ ~ novemu načinu dela izreči se; publ. izraziti se za koga/kaj ~ ~ ~ kandidata izreči se; publ. izraziti se o kom/čem lepo se izraziti o pevcu, o prireditvi |povedati svoje mnenje|

izrékati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izrékanje (ẹ̑) kaj ~ očitke, želje; izrekati kaj o kom/čem ~ mnenja o romanu; izrekati komu kaj ~ študentu priznanje
izrékati se -am se (ẹ̑) proti komu/čemu ~ ~ ~ predlogu; izrekati se za koga/kaj ~ ~ ~ miroljubno sožitje; izrekati se o kom/čem ~ ~ ~ plebiscitu

izučíti -ím dov. izúčil -íla, nam. izučít/izučìt; izučênje; drugo gl. učiti (í/ȋ í) koga česa ~ sina obrti; izučiti koga/kaj za kaj ~ vajenca za kovača; ~ psa za lov; poud. Izkušnja človeka ~i |naredi pametnejšega|; star. izučiti kaj ~ stare listine raziskati, preštudirati
izučíti se -ím se (í/ȋ í) česa ~ ~ mizarstva; izučiti se za kaj ~ ~ ~ mehanika

izvíti -víjem dov., nam. izvít/izvìt; izvítje; drugo gl. viti1 (í) kaj ~ vijak z izvijačem; izviti kaj iz česa ~ roko iz prijema; izviti komu kaj ~ napadalcu nož; poud. izviti iz koga kaj ~ ~ osumljenca priznanje |spretno, vsiljivo doseči|
izvíti se -víjem se (í) komu Skušala se mu je izviti; izviti se iz česa ~ ~ ~ prijema; poud.: ~ ~ ~ sobe |tiho oditi|; ~ ~ ~ zadrege, zagate |rešiti se|; brezos. Govoriti moram z vami, se ji je izvilo iz ust |je s težavo rekla|

krivíti -ím nedov. krívi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, krívljen -a tudi krivljèn -êna; krívljenje tudi krivljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ les, pločevino; poud. kriviti koga Skrbi ga ~ijo |bremenijo|; kriviti koga/kaj česa ~ voznika nesreče; kriviti koga/kaj za kaj ~ direktorja za izgubo v podjetju dolžiti
krivíti se -ím se (í/ȋ í) Brv se ~i pod njegovo težo; poud. ~ ~ od bolečine, smeha |zvijati se|

lepíti in lépiti -im tudi lépiti -im nedov. lépi -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; lépil -íla tudi -il -ila, lépit, lépljen -a; lépljenje; (lépit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) kaj ~ plakate; ~ raztrgane liste zlepljati; lepiti kaj na kaj ~ tapete na steno; To lepilo ne ~i več
lepíti se in lépiti se -im se tudi lépiti se -im se nedov. (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) na kaj Blato se ~i na čevlje; poud. lepiti se na koga Ženske se kar ~ijo nanj |kažejo veliko zanimanje zanj|

meníti in méniti -im tudi méniti -im nedov. méni -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; ménil -íla tudi -il -ila, ménit, ménjen -a; (ménit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) neobč.: ~ijo, da to ni bila samo nesreča mnenja so; ~im, da imate prav mislim; To ni lepo, ~i oče pravi; Menil ga je pridobiti nameraval, mislil; Ali ~iš, da tega ne vem misliš; To je velik uspeh, kaj ~iš misliš; neobč. meniti koga/kaj S temi besedami ~im določeno osebo, stvar mislim
meníti se in méniti se -im se tudi méniti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́)
1. knj. pog. govoriti, pogovarjati se: kaj Le kaj so se menili; meniti se o kom/čem ~ ~ ~ vsakdanjih stvareh; meniti se z/s kom Z njim se noče meniti
2. poud., z nikalnico meniti se za koga/kaj Za te grobove se nihče ne ~i |ni pozoren nanje; ne skrbi zanje|

nabíti -bíjem dov., nam. nabít/nabìt; nabítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) koga/kaj na kaj ~ obroče na sod; nabiti kaj z/s čim ~ jašek z gramozom; ~ puško, top; elektr. Z drgnjenjem ~ površino stekla naelektriti; nabiti kaj ~ beton, ilovico; poud.: ~ cene |dvigniti, zvišati|; ~ visoke davke |naložiti, predpisati|; poud. nabiti koga ~ nasprotnike |premagati|; ~ razgrajača |natepsti|
nabíti se -bíjem se (í ȋ) knj. pog. ~ ~ v dvorano natlačiti se, nagnesti se

nanášati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; nanášanje (ȃ) kaj Voda ~a prod; nanašati kaj na kaj ~ ličilo na obraz
nanášati se -am se (ȃ) na koga/kaj Podatki ~ ~ajo na ta kraj

naplêsti -plêtem dov.; drugo gl. plesti (é) kaj ~ lepe puloverje; poud. naplesti koga/kaj ~ razgrajača |natepsti, pretepsti|; poud. naplesti komu kaj ~ staršem veliko hudega |skrivaj pripraviti, narediti|; naplesti kaj o kom/čem ~ ~ dogodku različne zgodbe |izmisliti si; povedati|

naplétati -am nedov. -an -ana; naplétanje (ẹ́) koga/kaj poud. ~ žival po hrbtu |tepsti, pretepati|; neobč. ~ spletke spletkariti; poud. napletati komu kaj ~ jim obisk policistov |skrivaj pripravljati, delati|; poud. napletati kaj proti komu ~ zaroto proti vladajočim; poud. napletati kaj o kom/čem O njem ~ajo različne neumnosti |govorijo, pripovedujejo; si izmišljajo|

naravnávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; naravnávanje (ȃ) kaj ~ izpahnjeno nogo; ~ vžig pri motorju; naravnavati kaj proti komu/čemu ~ curek proti goreči hiši; naravnavati kaj na koga/kaj ~ pozornost na pomembnejša vprašanja

natakníti in natákniti -em dov. natákni -te in -íte; natáknil -íla, natáknit, natáknjen -a; natáknjenje; (natáknit) (í/ȋ/á á) koga/kaj na kaj Bik ga je nataknil na roge; ~ pujska na raženj; natakniti komu/čemu kaj ~ volu jarem
natakníti se in natákniti se -em se (í/ȋ/á á) na kaj ~ ~ ~ trnje

natíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; natíkanje (ȋ) koga/kaj na kaj ~ meso na vilice; natikati komu/čemu kaj ~ konjem uzde; ~ si rokavice
natíkati se -am se (ȋ) na kaj ~ ~ ~ trnje

naučíti -ím dov. naúčil -íla, nam. naučít/naučìt; drugo gl. učiti (í/ȋ í) koga/kaj česa ~ deklico angleščine; ~ hčer kuhanja, lepega vedenja; poud. ~ otroka pameti |spametovati ga|; naučiti koga/kaj na kaj ~ otroke na red |navaditi|; ~ slepega brati; ~ psa, da mirno čaka
naučíti se -ím se (í/ȋ í) kaj ~ ~ pesem; ~ ~ tuji jezik; naučiti se česa ~ ~ kuhanja; ~ ~ brati

naváditi -im dov. navájen -a (á ȃ) koga/kaj česa ~ otroke šivanja; ~ sina brati; ~ psa, da pride na klic; navaditi koga/kaj na kaj ~ izseljence na novo okolje
naváditi se -im se (á ȃ) koga/česa ~ ~ profesorice; ~ ~ kaditi; navaditi se na koga/kaj ~ ~ ~ novo okolje

navájati2 -am nedov. -ajóč; -an -ana; navájanje (á; ȃ) koga/kaj česa ~ nemirneža discipline; navajati koga k/h čemu ~ mlade k samostojnosti; navajati koga/kaj na kaj ~ učence na red
navájati se -am se (á; ȃ) koga/česa ~ ~ nove okolice; ~ ~ potrpeti; navajati se na koga/kaj ~ ~ ~ red; ~ ~ ~ novega sodelavca

navésiti -im dov. navéšen -a; navéšenje (ẹ́ ẹ̑) poud. kaj z/s čim ~ stene s slikami |obesiti več slik|; slabš. navesiti kaj na koga/kaj Vse, kar vidi, ~i nase |obleče|; redk. navesiti komu kaj ~ sodelujočim preveč dolžnosti naložiti
navésiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) redk. povesiti se: Težke fižolovke so se že nekoliko navesile

navréči -vŕžem dov. navŕženje; drugo gl. vreči (ẹ́ ȓ) kaj ~ še nekaj denarja k plačilu; navreči komu kaj Obresti so mu navrgle precej denarja; redk. navreči kaj na kaj ~ drva na ogenj nametati, naložiti

obdŕgniti -em dov. -il -ila tudi -íla, obdŕgnjen -a; obdŕgnjenje (ŕ ȓ) kaj ~ barvo; obdrgniti kaj ob kaj ~ ogorek ob hlod; obdrgniti koga/kaj z/s čim Žival ga je obdrgnila z glavo podrgnila

obléči obléčem dov. obléci -te/-íte; oblékel -kla, obléč/oblèč, obléčen -a; obléčenje; (obléč/oblèč) (ẹ́) koga/kaj ~ bolnika; ~ hlače; poud.: Stric ga je oblekel |oskrbel z obleko, oblačili|; ~ vojaško suknjo |postati vojak|; obleči komu kaj ~ otroku jopico; poud. obleči kaj z/s čim ~ stene s tapetami |obložiti|
obléči se obléčem se (ẹ́) hitro se obleči; obleči se v koga/kaj ~ ~ ~ dimnikarja

odbíjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odbíjanje (í) čemu kaj ~ steklenicam vratove; odbijati koga/kaj ~ napade; ~ svetlobo; ~ vabila → odklanjati; odbijati kaj od česa ~ davek od honorarjev; odbijati kaj z/s čim ~ žogo z glavo; Ura ~a dvanajst
odbíjati se -am se (í) Zvok se ~a; odbijati se od česa ~ ~ ~ tal

odbíti -bíjem dov., nam. odbít/odbìt; odbítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) komu/čemu kaj ~ brani zob; publ. ~ beguncem pomoč odreči; odbiti koga/kaj ~ napad; ~ sovražnika; ~ ponudbo, snubca → odkloniti; odbiti koga/kaj od koga/česa ~ otroka od sebe; ~ stroške od izplačila; odbiti kaj z/s čim ~ žogo z glavo; Ura je odbila enajst; Vse ure so že odbile |prenehale biti|
odbíti se -bíjem se (í ȋ) Sekira se mu je odbila; odbiti se od česa Žoga se je odbila od vratnice

oddeljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; oddeljevánje; (-àt) (á ȗ) komu kaj ~ zaporniku hrano; oddeljevati kaj za kaj ~ velike vsote za gradnjo cest; neobč. oddeljevati koga/kaj od koga/česa ~ teorijo od prakse ločevati

odpísati in odpisáti -píšem dov. odpisánje; drugo gl. pisati (í/á í) komu ~ očetu; odpisati komu na kaj ~ očetu na pismo; odpisati kaj ~ dolg; poud. odpisati koga |nehati ga upoštevati|; odpisati kaj od česa ~ znesek od računa; odpisati komu kaj ~ dolžniku nekaj dolga

odpráviti -im dov. odprávljen -a; odprávljenje (á ȃ) koga/kaj ~ napake; ~ nadležnega obiskovalca; mat. ~ oklepaj; ptt ~ pošiljko; publ. ~ gostujoče moštvo s 3 : 0 premagati; odpraviti kaj iz česa ~ škodljive snovi iz česa izločiti; odpraviti koga/kaj z/s čim ~ prosilca z obljubami; žarg. Kritik je odpravil zbirko z nekaj stavki |na kratko obravnaval|; odpraviti čemu kaj ~ stroju okvaro; nestrok. |strok. povzročiti izzvani splav|
odpráviti se -im se (á ȃ) ~ ~ proti gozdu; ~ ~ spat

odpréti -prèm dov. -ì -íte; odpŕl -a, -èt/-ét, odpŕt -a; odpŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ) kaj ~ okno; fin. ~ akreditiv; voj. ~ ogenj |začeti streljati|; knj. pog. ~ radio vključiti; ~ razstavo; ~ veleposlaništvo; odpreti kaj za koga/kaj ~ park za obiskovalce; odpreti komu/čemu kaj ~ ovcam stajo; poud. ~ dekletu srce |izpovedati ji čustva|; publ. ~ vrata tržnemu gospodarjenju uveljaviti ga; Ni jim hotel ~
odpréti se -prèm se (ẹ́ ȅ) Padalo se ni odprlo; poud. odpreti se komu/čemu ~ ~ novim idejam |jih sprejeti|; ~ ~ prijatelju ob kozarcu vina |postati zaupljiv|; brezos., knj. pog. Končno se mu je odprlo |je začel dojemati, spoznavati|

odtegováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -án -ána; odtegovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ roko; odtegovati koga/kaj od koga/česa ~ bolnika od dela; odtegovati komu koga/kaj ~uje ji otroke; ~ beguncem pomoč; odtegovati komu kaj od česa ~ dolžnikom mesečne obroke od plače; odtegovati koga komu/čemu ~ mladino slabi družbi
odtegováti se -újem se (á ȗ) komu/čemu ~ ~ drug drugemu; neobč. ~ ~ plačevanju prispevkov izmikati se

ogréti ogrêjem dov., nam. ogrèt/ogrét; ogrétje; drugo gl. greti (ẹ́ ȇ) koga/kaj Sonce jih je ogrelo; ~ vodo do sto stopinj; poud. ogreti koga/kaj za kaj ~ sodelavce za načrt |navdušiti|
ogréti se ogrêjem se (ẹ́ ȇ) Voda se je ogrela; poud. ogreti se za koga/kaj ~ ~ ~ šport |navdušiti se|; brezos. Zunaj se je že ogrelo

ohraníti in ohrániti -im dov. ohránjenje; drugo gl. hraniti2 (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) koga/kaj ~ ponesrečenca pri življenju; ~ sadje čez zimo; ohraniti koga/kaj kakšnega/kakšno ~ očeta zdravega; ohraniti komu kaj ~ fantu zvestobo |ostati mu zvest|; star. ohraniti koga/kaj pred kom/čim ~ otroka pred nevarnostmi obvarovati
ohraníti se in ohrániti se -im se (í/ȋ/á á; í/ȋ/á ȃ) Vaza se je ohranila iz antike

opréti oprèm dov. -ì -íte; opŕl -a, -èt/-ét, opŕt -a; opŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ) kaj na kaj ~ roke na mizo; ~ sodbo na dejstva; redk. opreti kaj z/s čim ~ strop z oporami podpreti
opréti se oprèm se (ẹ́ ȅ) na koga/kaj ~ ~ ~ komolce; ~ ~ ~ soseda

osredíniti -im dov. osredínjen -a; osredínjenje (í ȋ) kaj ~ industrijo na severu; osrediniti kaj v kaj ~ svoje moči v delo
osredíniti se -im se (í ȋ) ~ ~ pri delu; osrediniti se na kaj ~ ~ ~ najvažnejše naloge

osredotóčati -am nedov. -ajóč; -an -ana; osredotóčanje (ọ́) osredinjati: kaj ~ industrijo v mestih; ~ oblast v svojih rokah; osredotočati kaj na koga/kaj ~ svoje delovanje na kulturno področje
osredotóčati se -am se (ọ́) osredinjati se: na koga/kaj ~ ~ ~ gospodarske probleme; ~ ~ pri delu

osredotóčiti -im dov. -en -ena; osredotóčenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) osrediniti: kaj ~ čete v bližini sovražnika; osredotočiti kaj na koga/kaj ~ svoje delovanje na gospodarska vprašanja
osredotóčiti se -im se (ọ́ ọ̑; ọ̑) osrediniti se: na kaj popolnoma se osredotočiti na nalogo; V hrupu se ni mogoče osredotočiti |miselno se zbrati|

osušíti -ím dov. osúšil -íla, nam. osušít/osušìt; osušênje; drugo gl. sušiti (í/ȋ í) komu kaj ~ otroku lase; osušiti koga/kaj ~ perilo; ~ barje; osušiti kaj z/s čim ~ obraz z brisačo; poud. osušiti koga za kaj ~ očeta za denar |povzročiti, da porabi veliko denarja|
osušíti se -ím se (í/ȋ í) Studenec se je osušil; poud. ~ ~ z nakupom |porabiti veliko denarja za nakup|

otéti otmèm dov. -ì -íte; -él -éla, -èt/-ét, -ét -éta; otétje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ) star.
1. rešiti, obvarovati: koga/kaj česa ~ reveža lakote; oteti koga/kaj čemu ~ dogodek pozabi; oteti koga/kaj pred kom/čim ~ grad pred razpadanjem
2. oteti komu koga/kaj ~ bogatašu premoženje odvzeti, vzeti

pláčati in plačáti -am dov. pláčaj -te in -ájte; pláčal -ála, pláčat; pláčan -a; pláčanje; (pláčat) (á/á á) koga/kaj ~ blago; ~ delavce; plačati kaj za koga/kaj ~ veliko denarja za delo, za inštruktorja; plačati komu kaj ~ znancu pijačo; ~ v tolarjih, s tolarji; ~ z gotovino, s čekom

plačeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; plačevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ blago; ~ delavce; plačevati kaj za koga/kaj ~ velike vsote za inštruktorja; ~ ~ varstvo otroka; plačevati komu kaj ~ znancem pijačo; ~ v blagu, z gotovino

plêsti plêtem nedov., 3. os. mn. tudi pletó, -i -íte, -óč; plêtel -tla in plétel plêtla, star. plèl plêla, plèst/plêst, pletèn -êna; pletênje; (plèst/plêst) (é) komu kaj ~ otroku jopico; poud. ~ v glavi nov načrt |snovati|; poud. plesti kaj proti komu/čemu Kaj ~eš proti njemu; poud. plesti kaj o kom/čem ~ laži o sosedih; ~ pogovor o filmu |pogovarjati se, govoriti|
plêsti se plêtem se (é) poud. o kom/čem O njem se ~ejo čudne zgodbe |se širijo, nastajajo|; Pogovor se je pletel o knjižnem jeziku |govorili so, se pogovarjali|; poud. Kaj neki se ~e tam doli |dogaja|

potegníti in potégniti -em dov. potégni -te in -íte; potégnil -íla, potégnit, potégnjen -a; potégnjenje; (potégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ otroka k sebi; ~ zavoro; knj. pog.: ~ naivneža (za nos) nalagati, prevarati; ~ obiskovalca na postajo odpeljati; ~ vodovod do hiše napeljati, speljati; ~ (ta) kratko, krajši konec biti na slabšem, biti prikrajšan; publ. ~ zaključek → sklepati, narediti sklep; potegniti koga za kaj ~ dečka za rokav; poud. potegniti koga v kaj ~ tovariša v pustolovščino |spraviti|; potegniti z/s čim po čem ~ s čopičem po zidu; knj. pog. potegniti z/s kom ~ s šibkejšim podpreti ga; Potegnil je močen veter; Vlak je že potegnil speljal; avt. žarg. Avto ~e 200 km na uro |njegova največja hitrost je|; brezos. Hladno je potegnilo
potegníti jo in potégniti jo -em jo (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) knj. pog., poud. ~ ~ od doma |iti, oditi|
potegníti se in potégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) Kolona se je potegnila; knj. pog. Fant se je potegnil je zrasel; neknj. pog. ~ ~ nazaj umakniti se; knj. pog. potegniti se za koga/kaj zavzeti se, posredovati

potegováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; potegovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ volno iz klobčiča; potegovati koga/kaj za kaj ~ mater za krilo; potegovati z/s čim po čem ~ z likalnikom po obleki
potegováti se -újem se (á ȗ) knj. pog. za koga/kaj zavzemati se, posredovati

potézati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; potézanje (ẹ́; ẹ̑) neobč. potegovati: koga/kaj ~ vrv; neobč. potezati koga/kaj za kaj Otrok ~a mamo za krilo
potézati se -am se (ẹ́; ẹ̑) neobč. potegovati se: za koga/kaj ~ ~ ~ mesto učitelja

potrátiti -im dov. -en -ena; potrátenje (á; á ȃ) poud. |zapraviti, porabiti|: kaj ~ veliko denarja; potratiti kaj za koga/kaj ~ veliko časa za zabavo; potratiti kaj z/s čim ~ veliko časa s klepetanjem

potrdíti in potŕditi -im dov. potŕjen -a; potŕjenje; drugo gl. trditi1 (í/ȋ/ŕ ŕ) koga/kaj ~ izjavo; ~ nabornika; potrditi koga/kaj za koga/kaj ~ knjigo za uporabo v šoli; potrditi koga v čem ~ detektiva v sumu; potrditi kaj z/s čim ~ veljavnost trditve s poskusom
potrdíti se in potŕditi se -im se (í/ȋ/ŕ ŕ) publ. Nova politična usmeritev naj se sama ~i |naj dokaže upravičenost|

povíšati -am dov. -an -ana; povíšanje (ȋ) kaj ~ glas; ~ nasip; povišati koga/kaj v kaj ~ koga v plemiča; ~ diplomatsko predstavništvo v veleposlaništvo; povišati komu kaj ~ uslužbencu plačo
povíšati se -am se (ȋ) poud. nad koga ~ ~ nad druge |doseči višji položaj od drugih|

povzdígniti -em dov. povzdígnjen -a; povzdígnjenje (í ȋ) koga/kaj v koga/kaj ~ vsakdanji jezik v pesniškega; ~ koga v plemiča; povzdigniti kaj poud. ~ svoj glas |povedati svoje mnenje; začeti govoriti|; neobč.: ~ kozarec in nazdraviti dvigniti; ~ moralo v četi dvigniti
povzdígniti se -em se (í ȋ) star. do česa ~ ~ ~ visokega položaja priti, povzpeti se; poud. povzdigniti se nad koga/kaj ~ ~ ~ druge |doseči pomembnejši položaj od drugih|

prenášati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prenášanje (ȃ) koga/kaj ~ otroka; poud. Takih ljudi ne ~am |ne maram|; ~ prireditev po televiziji; dobro ~ zdravilo; poud. ~ žalitve |prestajati, trpeti|; prenašati kaj na koga/kaj ~ bolezen na potomce; ~ odgovornost na druge
prenášati se -am se (ȃ) Te klice se ~ajo z dotikom; prenašati se na koga/kaj Njegov nemir se ~a tudi na druge

prenêsti -nêsem dov.; drugo gl. nesti (é) koga/kaj ~ bolnika v drugo sobo; poud. ~ veliko krivic |prestati, pretrpeti|; ~ pripombe v rokopis; ~ sliko na daljavo; dobro ~ zdravilo; prenesti kaj na koga/kaj ~ dedne lastnosti na potomstvo; ~ odgovornost na drugega
prenêsti se -nêsem se (é) Klice se ~ejo tudi z dotikom; prenesti se na koga/kaj Nemir se bo prenesel tudi nanje

preobléči -obléčem dov. preobléčenje; drugo gl. obleči (ẹ́) koga/kaj ~ otroka; knj. pog. ~ posteljo zamenjati posteljnino; preobleči koga v koga/kaj ~ fanta v žensko; preobleči kaj z/s čim ~ stol z usnjem
preobléči se -obléčem se (ẹ́) hitro se preobleči; preobleči se v koga/kaj ~ ~ ~ klovna

preoblikováti -újem dov. preoblikovánje; drugo gl. oblikovati (á ȗ) koga/kaj ~ glavo kipa; preoblikovati kaj v kaj ~ dogodke v simbole
preoblikováti se -újem se (á ȗ) v kaj Kapljice so se preoblikovale v kristale

prepísati in prepisáti -píšem dov.; drugo gl. pisati (í/á í) koga/kaj ~ dopis; ~ otroka na drugo šolo; prepisati kaj od koga ~ nalogo od sošolca; prepisati kaj na koga ~ posestvo na sina; prepisati komu kaj ~ sinu posestvo
prepísati se in prepisáti se -píšem se (í/á í) ~ ~ na drugo šolo

pretápljati -am nedov. -ajóč; -an -ana; pretápljanje (á; ȃ) kaj ~ kovine; knj. pog. pretapljati kaj v kaj ~ denar v zlato spreminjati; ~ tolarje v devize zamenjavati
pretápljati se -am se (á; ȃ) v kaj poud. Dan se ~a v večer |prehaja|

pretopíti -ím dov. pretópil -íla, nam. pretopít/pretopìt; drugo gl. topiti1 (í/ȋ í) kaj nestrok. ~ kovino |strok. pretaliti|; knj. pog. pretopiti kaj v kaj ~ tolarje v devize zamenjati
pretopíti se -ím se (í/ȋ í) poud. v kaj Sovražnost se je pretopila v naklonjenost |je prešla|

preuredíti -ím dov.; drugo gl. urediti (í/ȋ í) kaj ~ stanovanje; preurediti kaj v kaj ~ skladišče v plesno dvorano
preuredíti se -ím se (í/ȋ í) v kaj Država se je preuredila v republiko

preusmérjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; preusmérjanje (ẹ́) kaj ~ vodni tok; preusmerjati koga/kaj v kaj ~ mladino v manj znane poklice; preusmerjati koga/kaj k/h čemu ~ bralce k branju kakovostnejših knjig

prevájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prevájanje (á; ȃ) kaj iz česa v kaj ~ dramo iz angleščine v slovenščino; prevajati kaj v kaj ~ glasbo v barve; ~ električni tok

prevêsti -vêdem dov.; drugo gl. vêsti (é) kaj iz česa v kaj ~ dopis iz nemščine v slovenščino; prevesti kaj v kaj ~ svoja občutja v jezik glasbe; prevesti koga redk. ~ jetnike v drugo jetnišnico prepeljati; pravn. ~ uslužbenca v višji naslov

prevréči -vŕžem dov. prevŕženje; drugo gl. vreči (ẹ́ ȓ) neobč. koga/kaj ~ sošolca v sneg prevrniti; ~ ponesrečenca na bok obrniti; redk. ~ vse stanovanje preiskati, pregledati; redk. prevreči kaj na koga/kaj ~ skrbi na druge preložiti
prevréči se -vŕžem se (ẹ́ ȓ) neobč. ~ ~ na postelji obrniti se; neobč. prevreči se v kaj Smeh se je prevrgel v jok

pribíti -bíjem dov., nam. pribít/pribìt; pribítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) kaj ~ desko; pribiti koga/kaj na kaj ~ sliko na steno; pribiti kaj k/h čemu ~ stroške prevoza k ceni; poud. Pribil je, da sta samo dve izbiri |povedal, poudaril|

priglasíti -ím tudi priglasíti in priglásiti -im dov. priglási -íte tudi priglási -te in -íte; priglásil -íla, -ít/-ìt tudi priglásit, priglašèn -êna tudi priglášen -a; (-ít/-ìt tudi priglásit) (í/ȋ í; í/ȋ/á á) koga/kaj komu/čemu ~ učenca ravnatelju; ~ zadevo občini; ~ prireditev; priglasiti koga k/h komu/čemu ~ študenta k izpitu; priglasiti koga na kaj ~ učenca na izlet; priglasiti koga za kaj ~ otroke za potovanje
priglasíti se -ím se tudi priglasíti se in priglásiti se -im se (í/ȋ í; í/ȋ/á á) komu/čemu ~ ~ sodišču zaradi dedovanja; priglasiti se k/h komu/čemu ~ ~ k izpitu; priglasiti se za koga/kaj ~ ~ ~ kurirja; ~ ~ ~ izlet

prijáviti -im dov. prijávljen -a; prijávljenje (á ȃ) koga/kaj komu/čemu ~ škodo zavarovalnici; ~ obrt; prijaviti koga k/h čemu ~ študenta k izpitu; prijaviti koga na kaj ~ športnika na tekmovanje; prijaviti koga za kaj ~ otroka za izlet
prijáviti se -im se (á ȃ) ~ ~ ob preselitvi; prijaviti se za koga/kaj ~ ~ ~ izlet; ~ ~ ~ kurirja

prikljúčiti -im dov. -en -ena; prikljúčenje (ú ȗ) koga/kaj k/h komu/čemu ~ četo k brigadi; ~ prikolico k avtomobilu; priključiti kaj na kaj ~ tovarno na plinovod; ~ električni tok; priključiti komu/čemu kaj ~ podjetju manjše obrate; publ. ~ prošnji različne priloge dodati
prikljúčiti se -im se (ú ȗ) komu/čemu ~ ~ skupini; ~ ~ upornikom pridružiti se

prilagodíti -ím dov. prilagôdi -íte; prilagódil -íla, -ít/-ìt, prilagojèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj komu/čemu ~ stavbo okolju; prilagoditi kaj za koga/kaj ~ knjigo za mlajše bralce
prilagodíti se -ím se (í/ȋ í) komu/čemu ~ ~ drug drugemu; ~ ~ mrazu; prilagoditi se na koga/kaj ~ ~ ~ visoke temperature prilagoditi se visokim temperaturam

prilepíti in prilépiti -im tudi prilépiti -im dov. prilépljenje; drugo gl. lepiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) kaj na kaj ~ znamko na pismo; ~ plakat; poud. prilepiti komu/čemu kaj ~ pesnitvi še nekaj verzov |dodati|; ~ otroku klofuto |dati|
prilepíti se in prilépiti se -im se tudi prilépiti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́ ẹ̑) na kaj Blato se ~i na čevlje; poud. prilepiti se komu/čemu ~ ~ družbi |nezaželen se pridružiti|

prilépljati -am nedov. -ajóč; -an -ana; prilépljanje (ẹ́) kaj na kaj ~ znamke na pisma; poud. ~ obraz na šipo |močno pritiskati|; poud. prilepljati komu/čemu kaj ~ drami komentar |dodajati|; ~ komu različna imena |dajati|
prilépljati se -am se (ẹ́) na kaj Blato se ~a na podplate; prilepljati se k/h čemu Lasje se ji ~ajo k čelu

priredíti1 -ím dov. prirêdi -íte; prirédil -íla, -ít/-ìt; prirejèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ koncert; ~ podatke; prirediti kaj za koga/kaj ~ knjigo za otroke; ~ skladbo za mešani zbor; prirediti komu/čemu kaj ~ nagrajencem sprejem; mat. ~ številu njegov kvadrat

prirêjati1 -am nedov. -ajóč; -an -ana; prirêjanje (é) kaj ~ podatke; ~ razstave; prirejati kaj za koga/kaj ~ slovnico za šolo; prirejati komu/čemu kaj mat. ~ številom njihove kvadrate

priučíti -ím dov. priúčil -íla, nam. priučít/priučìt; drugo gl. učiti (í/ȋ í) koga/kaj za kaj ~ delavce za delo s strojem; redk. priučiti koga/kaj čemu ~ mladino vljudnemu vedenju navaditi, privaditi jo lepega vedenja; redk. priučiti komu/čemu kaj ~ učencem delovne navade privzgojiti
priučíti se -ím se (í/ȋ í) česa neobč. ~ ~ obrti izučiti se; star. ~ ~ tujega jezika naučiti se; priučiti se čemu ~ ~ kuhanju

privezováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; privezovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ čolne; privezovati koga/kaj k/h čemu ~ živino k jaslim; privezovati koga/kaj na koga/kaj ~ trakove na palico; poud. ~ otroke nase |navezovati|
privezováti se -újem se (á ȗ) ~ ~ zaradi varnosti

račúnati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; račúnanje (ȗ) kaj ~ logaritem; dvovid. računati komu kaj ~ naročniku blago; računati na koga/kaj ~ ~ uspeh; računati z/s kom/čim ~ z večjim obiskom turistov
račúnati se -am se (ȗ) star. med koga/kaj ~a ~ ~ njegove prijatelje prišteva se

razdelíti -ím dov. razdélil -íla, nam. razdelít/razdelìt; drugo gl. deliti (í/ȋ í) koga/kaj z/s čim ~ hlev s pregradami; ~ učence v tri skupine; razdeliti kaj med koga ~ darila med otroke; razdeliti kaj po čem ~ rože po vsej gredi; razdeliti komu kaj ~ otrokom igrače
razdelíti se -ím se (í/ȋ í) Množica se je razdelila

razdeljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; razdeljevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ blago po kakovosti; Podjetje kupuje in ~uje filme; ~ učence po starosti; razdeljevati kaj med koga ~ igrače med otroke; razdeljevati kaj po čem ~ namaz po testu; razdeljevati komu kaj ~ beguncem hrano

skoncentrírati -am dov. -an -ana; skoncentríranje (ȋ) koga/kaj ~ industrijo na severu osrediniti, nakopičiti; skoncentrirati kaj na kaj ~ pozornost na določen problem osrediniti, usmeriti
skoncentrírati se -am se (ȋ) ~ ~ pri delu (miselno) se zbrati, osrediniti se; skoncentrirati se na kaj ~ ~ ~ vožnjo osrediniti se

skŕčiti -im dov. -en -ena; skŕčenje (ŕ ȓ) kaj ~ besedilo; ~ roko; skrčiti kaj na kaj ~ vse svoje razmišljanje na skrb za preživetje; skrčiti komu kaj ~ delavcem pravice
skŕčiti se -im se (ŕ ȓ) Les se pri sušenju ~i

správiti -im dov. správljen -a; správljenje (á ȃ) koga/kaj ~ listine na varno; ~ obtoženca iz zapora; ~ tehtnico iz ravnotežja; omilj. ~ koga s sveta |povzročiti njegovo smrt, umoriti ga|; ~ koga k zavesti; knj. pog. ~ k sebi zdramiti, strezniti; šalj. ~ zločinca na hladno |aretirati ga, zapreti ga|; ~ otroke spat; žarg. ~ skupaj izpit (s težavo) opraviti, narediti; poud. spraviti koga ob kaj ~ mater ob denar |povzročiti, da ga nima več|; knj. pog. ~ starše ob živce; spraviti koga z/s kom ~ pretepača z nasprotnikom; ~ sprte sosede
správiti se -im se (á ȃ) ~ ~ pokonci; knj. pog. ~ ~ spat iti, oditi; spraviti se k/h čemu ~ ~ k delu; poud. spraviti se na koga/kaj ~ ~ ~ delo |začeti delati|; Trije so se spravili nanj |so ga napadli|; poud. spraviti se nad koga/kaj ~ ~ ~ politika v časopisih |kritizirati ga|

správljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; správljanje (á) koga/kaj ~ madež s preproge; poud. ~ otroke na svet |rojevati|; ~ plačane račune; ~ tehtnico iz ravnotežja; ~ zemljo na kup; poud. spravljati koga ob kaj ~ starše ob denar |ga zahtevati in porabljati|; spravljati koga z/s kom ~ očeta s sosedom; ~ sprte prijatelje
správljati se -am se (á) knj. pog. ~ ~ domov odpravljati se, odhajati; poud. spravljati se na koga/kaj ~ ~ ~ nasprotnike |napadati|; poud. spravljati se nad koga/kaj ~ ~ ~ medveda |napadati, lotevati se ga|

spremeníti -ím dov. spremêni -íte; spreménil -íla, -ít/-ìt, spremenjèn -êna; spremenjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ navodilo; Bolezen ga je spremenila; spremeniti kaj v kaj ~ sladkor v alkohol
spremeníti se -ím se (í/ȋ í) Vreme se je spremenilo; spremeniti se do koga Do nas se je spremenil; knj. pog. spremeniti se proti komu Spremenil se je proti nam; spremeniti se v kaj Voda se ~i v paro

spremínjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spremínjanje (í) koga/kaj ~ besedilo; Izkušnje človeka ~ajo; spreminjati kaj v kaj ~ mehansko energijo v električno
spremínjati se -am se (í) ~ ~ na bolje; spreminjati se v kaj Voda se ~a v led

ščúvati -am tudi ščúvati -újem nedov. -aj -ajte tudi ščúj -te, -ajóč tudi ščujóč, -áje; -an -ana; ščúvanje tudi ščuvánje (ú; ú) koga/kaj na koga/kaj ~ psa na neznanca; ščuvati koga/kaj k/h čemu ~ sina k maščevanju; ščuvati koga/kaj proti komu/čemu ~ ljudstvo proti vladi hujskati

transformírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; transformíranje (ȋ) kaj ~ organizacijo preoblikovati; elektr. ~ napetost; transformirati kaj v kaj ~ delo v denar spreminjati, pretvarjati; jezikosl. ~ stavek v polstavek
transformírati se -am se (ȋ) v kaj Kemična energija se ~a v toplotno se spreminja, se pretvarja

transponírati -am dvovid., nedov. -ajóč, -an -ana; transponíranje (ȋ) neobč. kaj na kaj ~ staro zgodbo na sodobne razmere prestaviti; neobč. transponirati kaj v kaj ~ ideje v verze prenesti, prestaviti; glasb. ~ za oktavo višje

tréskati -a nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tréskanje (ẹ́; ẹ̑)
1. Ponoči je treskalo; treskati v koga/kaj V samotna drevesa rado ~a
2. os., poud. Granate ~ajo |dajejo močne, rezke glasove|; poud. treskati koga/kaj ~ nasprotnika z vso močjo |močno udarjati, tolči|; poud. treskati koga/kaj po čem ~ vsiljivca po hrbtu |močno udarjati, tolči|; poud. treskati ob kaj Valovi ~ajo ~ čoln |silovito zadevajo|; poud. treskati z/s čim ~ z vrati |silovito loputati|

tréti2 trèm tudi tréti tárem nedov. trì tríte, tróč in teróč; tŕl -a, trét, tŕt -a; trênje tudi tŕtje; (trèt/trét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) koga/kaj ~ lan; ~ orehe; ~ otroka z brisačo; poud. ~ komu prste |močno stiskati|; treti kaj ob kaj ~ kamen ob kamen
tréti se trèm se tudi tréti se tárem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) Deli stroja se ~ejo med seboj; treti se ob kaj Vrv se ~e ob skalo; poud. Ljudje so se trli v gostilno |gnetli|; poud., s smiselnim osebkom treti se koga/česa Na obali se je trlo turistov |je bilo veliko turistov|

tŕkniti -em dov. tŕknjen -a (ŕ ȓ) Samo enkrat je trknil in pritisnil na kljuko; trkniti koga/kaj Oven ga je hotel ~; ~ sošolca s komolcem; trkniti kaj ob kaj ~ jajce ob mizo; Krogla je trknila ob kegelj; trkniti na kaj ~ ~ okno; trkniti po čem s prstom ~ ~ mizi; trkniti z/s kom/čim ~ z nevesto
tŕkniti se -em se (ŕ ȓ) Avtomobila sta se trknila |zadela|

ubráti ubêrem dov., 3. os. mn., privzdig. uberó, nam. ubràt; ubránje; drugo gl. brati (á é) kaj ~ barve pohištva; poud.: ~ novo kitico pesmi |začeti peti|; ~ najbližjo pot v dolino |iti, oditi po najbližji poti|; star. ~ razglašene strune uglasiti; ubrati koga/kaj v kaj ~ omizje v pevski zbor; poud. ubrati kaj po kom/čem ~ korak po godbi |uravnati|
ubráti jo ubêrem jo (á é) knj. pog., poud. |iti, hoditi|: ~ ~ povprek; ~ ~ v dir |zdirjati|
ubráti se ubêrem se (á é) z/s kom/čim ~ ~ s sodelavci

umériti -im dov. umérjen -a; umérjenje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ toplomer; neobč. umeriti kaj po čem Igro je umeril po znani veseloigri priredil; star. umeriti kaj z/s čim Umeril je svoj korak z njenim ga prilagodil njenemu; umeriti komu kaj ~ fantu suknjič
umériti se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ pri merjenju |zmotiti se|

úpati -am nedov. -ajóč, -áje; úpanje (ȗ)
1. na kaj ~ ~ pomoč prijatelja |zanašati se na njegovo pomoč|; ~ ~ ozdravljenje; upati v kaj ~ ~ rešitev; star. upati komu kaj ~ sorodniku denar posoditi; Temu človeku ni ~ zaupati; knj. pog., z nedoločnikom Ali ~aš skočiti tako daleč si upaš, se upaš; Dokler bo upal, bo zdržal
2. On je, ~amo, že na varnem; ~am, da si boste premislili; Bo ostal? -Upam, da bo
úpati si -am si (ȗ) kaj On si ~a vse; ~ ~ plavati čez zaliv; ~am ~ nesti dvakrat toliko |sposoben, zmožen sem|; Pridi gor, če si ~aš
úpati se -am se (ȗ) ~ ~ plavati čez zaliv; Pridi gor, če se ~aš |izraža izziv|

upériti -im dov. upérjen -a; upérjenje (ẹ́ ẹ̑) kaj obrt. ~ kolo; uperiti kaj proti komu/čemu neobč. ~ daljnogled proti goram naravnati, usmeriti; poud. ~ protest proti krivici |protestirati proti krivici|; uperiti kaj v koga/kaj ~ puško v nasprotnika; neobč. ~ vse svoje sile v zmago usmeriti

uravnávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; uravnávanje (ȃ) kaj ~ zlomljeno nogo; redk. ~ tla zravnavati; neobč. uravnavati kaj na kaj ~ topove na cilj naravnavati; uravnavati kaj po kom/čem ~ svoj korak po njihovem
uravnávati se -am se (ȃ) star. ~ ~ v vrsto postavljati se v ravno vrsto

urêči urêčem dov.; drugo gl. reči (é) koga/kaj Fanta je nekdo urekel; poud. Strast ga je urekla |zaradi strasti ni bil sposoben kritično presojati|; ureči koga/kaj v kaj ~ kraljeviča v žabo; ureči komu kaj ~ sosedu konja; Nekdo mu je urekel

usposóbiti -im dov. usposóbljen -a; usposóbljenje (ọ́ ọ̑; ọ̑) koga/kaj ~ delavce; usposobiti koga/kaj za koga/kaj ~ invalida za vsakdanje življenje; publ. ~ cesto za promet pripraviti
usposóbiti se -im se (ọ́ ọ̑; ọ̑) za koga/kaj ~ ~ ~ profesorja; ~ ~ v tečaju

ustrelíti -ím dov. ustrêli -íte; ustrélil -íla, -ít/-ìt, ustreljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ jetnika kot talca; ~ medveda; ustreliti koga/kaj v kaj ~ begunca v nogo
ustrelíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ iz obupa; ustreliti se v kaj po nesreči se ustreliti v roko

uteléšati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; uteléšanje (ẹ́) koga/kaj ~ svoje estetske nazore v romanu; neobč. ~ dramske osebe upodabljati, predstavljati; neobč. utelešati kaj za koga/kaj Za otroke je oče utelešal modrost predstavljal
uteléšati se -am se (ẹ́) v koga/kaj Ponoči so se njene želje utelešale v privide

uvájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; uvájanje (á; ȃ) koga/kaj ~ novega delavca; ~ disciplino; uvajati koga/kaj v kaj ~ tečajnike v računalništvo
uvájati se -am se (á; ȃ) v kaj ~ ~ ~ delo

uvêsti uvêdem dov.; drugo gl. vêsti (é) koga/kaj ~ novega delavca; publ. ~ spremembe spremeniti; uvesti koga/kaj v kaj ~ študenta v filozofijo; kem. ~ tri nitroskupine v toluen nadomestiti, zamenjati jih
uvêsti se uvêdem se (é) v kaj ~ ~ ~ teorijo

vbôsti vbôdem dov.; drugo gl. bosti (ó) kaj v kaj ~ šivanko v tkanino; redk. vbosti koga ~ napadalca z nožem zabosti; redk. vbosti koga v kaj ~ otroka v roko zbosti; vbosti komu/čemu kaj ~ sneženemu možu znamenje

vklápljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vklápljanje (á; ȃ) kaj ~ napravo; neobč. vklapljati kaj v kaj ~ anekdote v predavanje vključevati, vstavljati
vklápljati se -am se (á; ȃ) publ. skladati se, ujemati se: v kaj Dvorec se lepo ~a v pokrajino

vključeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vključevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ naprave; Zakon ~uje tudi pravico do samoodločbe; vključevati koga/kaj v kaj ~ novince v delo
vključeváti se -újem se (á ȗ) v kaj ~ ~ ~ družbo vrstnikov

vkljúčiti -im dov. -en -ena, star. vključívši; vkljúčenje (ú ȗ) kaj ~ gramofon; vključiti koga/kaj v kaj ~ sodelavce v pogovor
vkljúčiti se -im se (ú ȗ) v kaj ~ ~ ~ delo

vložíti -ím dov. vlôži -íte; vlóžil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ češnje; ~ pritožbo; vložiti kaj v kaj ~ postrvi v potok; vložiti v koga/kaj ~ ~ kmetijstvo

vsékati -am dov. -an -ana; vsékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj v kaj ~ znamenje v les; poud. vsekati komu kaj ~ nasprotniku hude rane |narediti, zadati|
vsékati se -am se (ẹ́ ẹ̑) poud. komu v kaj Ta misel se mu je vsekala globoko v srce |si jo je dobro zapomnil|

vtiskováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vtiskovánje; (-àt) (á ȗ) kaj v kaj ~ okraske v vosek; ~ semena v zemljo; neobč. vtiskovati komu/čemu kaj Dramatik ~uje živalim človeške lastnosti |daje, pripisuje|
vtiskováti se -újem se (á ȗ) v kaj Čevlji se ~ujejo v pesek

zagrêbsti -grêbem dov.; drugo gl. grebsti (é) koga/kaj Pes je zagrebel kost; zagrebsti kaj v kaj ~ kostanj v žerjavico; poud. ~ obraz v dlani |skriti|
zagrêbsti se -grêbem se (é) poud. v kaj ~ ~ ~ delo |začeti intenzivno delati|

zahvalíti se in zahváliti se -im se dov., star. zahvalívši se; drugo gl. hvaliti (í/ȋ/á á) komu/čemu ~ ~ darovalcu; ~ ~ sosedom, ker so pomagali; zahvaliti se za kaj ~ ~ ~ ponujeno hrano; iron. Za tako ponudbo sem se pa raje zahvalil |jo vljudno zavrnil|
zahvalíti in zahváliti -im (í/ȋ/á á) poud. koga/kaj Boga zahvali, da se je srečno končalo |izraža hvaležnost, zadovoljstvo|; star. zahvaliti koga/kaj za kaj ~ soseda za prijaznost zahvaliti se mu; star. Ne bom pil, ~im hvala

zakopáti -kópljem tudi zakopáti -ám dov. zakopánje; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) koga/kaj ~ vodovodno cev; Samica ~e jajca; poud.: ~ roke v žepe |globoko potisniti|; ~ bojno sekiro |končati bojevanje, spor|; poud. zakopati koga/kaj v koga/kaj ~ dekle v nesrečo |spraviti|; ~ trpljenje vase |molčati o svojem trpljenju|
zakopáti se -kópljem se tudi zakopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) ~ ~ v mivko; ~ ~ med pernice; poud. ~ ~ v odročen kraj |iti, oditi|; poud. zakopati se v kaj ~ ~ ~ delo |začeti intenzivno, veliko delati|

zakopávati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zakopávanje (ȃ) koga/kaj ~ poginule živali; poud. ~ glavo med dlani |dajati, skrivati|; zakopavati koga/kaj v koga/kaj ~ sadike v mivko; poud. ~ podjetje v stroške |spravljati|
zakopávati se -am se (ȃ) ~ ~ v pesek; poud. zakopavati se v kaj ~ ~ ~ delo |intenzivno, veliko delati|

zakrinkávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; zakrinkávanje (ȃ) poud. kaj ~ resničnost |prikrivati, zakrivati|; poud. zakrinkavati kaj za kaj ~ slabo voljo za smeh |prikrivati, zakrivati|; poud. zakrinkavati kaj z/s čim ~ svojo jezo s smehom |prikrivati, zakrivati|
zakrinkávati se -am se (ȃ) poud. z/s čim ~ ~ s smehom |prikrivati, zakrivati pravo razpoloženje|

zakríti -kríjem dov., nam. zakrít/zakrìt; zakrítje; drugo gl. kriti (í ȋ) koga/kaj z/s čim ~ napadenega s svojim telesom; ~ vhod z zaveso; zakriti kaj v kaj ~ obraz v blazino skriti; zakriti komu kaj ~ bližnjim resnico
zakríti se -kríjem se (í ȋ) star. Veverica se ~e v votlino se skrije

založíti -ím dov. zalôži -íte; zalóžil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj z/s čim ~ okna z vrečami peska; ~ popotnika s hrano založiti kaj za koga/kaj ~ denar za najemnino; založiti kaj ~ očala; igr. žarg. ~ karo in pika
založíti se -ím se (í/ȋ í) z/s čim ~ ~ z gorivom; poud. |nasititi se, najesti se|

zamenjeváti -újem nedov. zamenjevánje; drugo gl. menjevati (á ȗ) koga/kaj Trener ~uje igralce med igro; ~ znamke; zamenjevati koga/kaj za koga/kaj ~ obleko za hrano; zamenjevati koga/kaj z/s kom/čim ~ujejo ga z znanim igralcem; ~ svobodo z anarhijo

zamesíti in zamésiti -im dov. zamésenje; drugo gl. mesiti (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ testo; zamesiti kaj v kaj ~ rozine v testo; poud. zamesiti komu kaj Pazi, da nam česa ne ~i |ne povzroči česa neprijetnega|

zapísati in zapisáti -píšem dov. zapisánje; drugo gl. pisati (í/á í) koga/kaj ~ izjavo; ~ učenca v dnevnik; neknj. pog. Kam pa je to za zapisat |izraža začudenje|; zapisati kaj na koga ~ premoženje na sina; zapisati komu kaj ~ hčerki hišo; poud. zapisati koga/kaj čemu ~ mesto uničenju |določiti ga za uničenje|; ~ svoje življenje glasbi |posvetiti se glasbi|
zapísati se in zapisáti se -píšem se (í/á í) komu/čemu Te besede so se mu zapisale; poud. ~ ~ znanosti |začeti se ukvarjati z znanostjo|

zaplêsti -plêtem dov.; drugo gl. plesti (é) koga/kaj ~ luknjo v košu; ~ nogo v zanko; ~ zgodbo; poud. zaplesti koga/kaj v kaj ~ državo v vojno |spraviti|; ~ nasprotnika v pogovor |začeti se pogovarjati z njim|
zaplêsti se -plêtem se (é) Vrvi so se zapletle; ~ ~ pri opisovanju dogodka; poud. zaplesti se v kaj ~ ~ ~ prepir |začeti se prepirati|; poud. zaplesti se z/s kom ~ ~ s čudnimi ljudmi |začeti se družiti, sodelovati|

zaplétati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zaplétanje (ẹ̑) koga/kaj ~ trakove; ~ zgodbo; poud. zapletati koga/kaj v kaj ~ sodelavce v neprijetnosti |spravljati|
zaplétati se -am se (ẹ̑) Niti se ~ajo; Razmere se čedalje bolj ~ajo; poud. zapletati se v kaj ~ ~ ~ težave |prihajati|; poud. zapletati se z/s kom Vse preveč se ~a s to žensko |začenja ljubezensko razmerje|

zaprédati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zaprédanje (ẹ́; ẹ̑) kaj Pajek ~a muho; poud. zapredati koga/kaj v kaj ~ obiskovalca v pogovor |začenjati se pogovarjati z njim|
zaprédati se -am se (ẹ́; ẹ̑) poud. v kaj ~ ~ ~ spomine |prepuščati se, predajati se spominom|

zaprêsti -prêdem in zaprésti -prédem dov., nam. zaprèst/zaprêst in zaprést/zaprèst; zapredênje in zaprédenje; drugo gl. presti (é; ẹ́) kaj Pajek je zapredel muho; poud. zapresti koga/kaj v kaj ~ soseda v pogovor |začeti se pogovarjati z njim|; ~ sodelavca v sporno zadevo |spraviti|; Maček je glasno zapredel
zaprêsti se -prêdem se in zaprésti se -prédem se (é; ẹ́) poud. v kaj ~ ~ ~ žalost |prepustiti se, predati se žalosti|

zapréti -prèm dov. -ì -íte; zapŕl -a, -èt/-ét; zapŕt -a; zapŕtje; (-èt/-ét) (ẹ́ ȅ) koga/kaj ~ okno; ~ otroka v sobo; ~ premogovnik; zapreti kaj za koga ~ grad za obiskovalce; zapreti kaj z/s čim ~ prehod s pregrado; poud. zapreti komu/čemu kaj ~ strokovnjaku pot v svet |onemogočiti ga|; publ.: ~ izdelkom pot na trg; ~ vojski prehod preprečiti, onemogočiti
zapréti se -prèm se (ẹ́ ȅ) ~ ~ v hišo; poud. ~ ~ vase |postati zadržan, nezaupljiv|

zarezováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zarezovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ drevesa; zarezovati kaj v kaj ~ črte v les
zarezováti se -újem se (á ȗ) v koga/kaj Kolesa voza so se zarezovala v blato; poud.: Vrv se živali ~uje v vrat |se boleče zajeda|; Žalost se ~uje vame |postajam žalosten|

zasekávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; zasekávanje (ȃ) kaj ~ drevesa; zasekavati kaj v kaj ~ stopnice v hrib
zasekávati se -am se (ȃ) poud. zasekavati se v kaj Bliski se ~ajo v temo |se nenadoma pojavljajo|

zasekováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zasekovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ debla; zasekovati kaj v kaj ~ sekiro v tnalo; ~ znamenja v debla
zasekováti se -újem se (á ȗ) poud. zasekovati se v kaj Kriki so se zasekovali v noč |so se večkrat nenadoma zaslišali|

zastávljati2 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zastávljanje (á) kaj ~ nakit; poud. pri plezanju ~ svoje življenje |tvegati|; zastavljati kaj za koga/kaj ~ svoj vpliv za brata
zastávljati se -am se (á) neobč. zavzemati se, truditi se: za koga/kaj ~ ~ ~ vrednote

zatíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zatíkanje (ȋ) kaj za kaj ~ razglednice za okvir slike; zatikati komu kaj v kaj ~ svatom nageljne v gumbnice; ~ zastavice v sneg
zatíkati se -am se (ȋ) Ključ se ~a; poud. Odplačevanje dolga se ~a |ni redno|; brezos. zatikati se komu Govorniku se je zatikalo

zavarováti -újem tudi zavárovati -ujem dov. zavarovánje tudi zavárovanje; drugo gl. varovati (á ȗ; á) koga/kaj pred kom/čim ~ rastlino pred mrazom; zavarovati koga/kaj proti komu/čemu ~ državno mejo proti barbarom → pred barbari; zavarovati koga/kaj z/s čim ~ balkon z ograjo; ~ redke živali z zakonom; zavarovati koga/kaj ~ avtomobil; ~ potnike
zavarováti se -újem se tudi zavárovati se -ujem se (á ȗ; á) pred kom/čim ~ ~ ~ udarci; življenjsko se zavarovati

zbôsti zbôdem dov.; drugo gl. bosti (ó) koga/kaj v kaj Zdravnik ga je zbodel v prst; zbosti koga/kaj z/s čim ~ bolnika z iglo; ~ konja z ostrogo spodbosti; poud. Njihove besede so ga zbodle |prizadele, vznemirile|; brezos. Zbodlo ga je pri srcu
zbôsti se zbôdem se (ó) v kaj ~ ~ v prst; ~ ~ na kaktusu

združeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; združevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ parcele; ~ podjetja; ~ prijetno s koristnim; ~uje ju skrb za otroke povezuje; ~ knjige po avtorjih razvrščati združevati kaj v kaj ~ države v federacijo
združeváti se -újem se (á ȗ) v kaj Glasovi se ~ujejo v melodijo; združevati se z/s kom/čim Predmestna naselja se ~ujejo z mestom; politično se združevati

združíti in zdrúžiti -im tudi zdrúžiti -im dov., star. združívši; drugo gl. družiti (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ú ȗ; ú ȗ; ú) koga/kaj ~ več posestev; ~ prijetno s koristnim; Nesreča jih je združila povezala združiti kaj v kaj ~ samostojne obrate v enotno podjetje
združíti se in zdrúžiti se tudi zdrúžiti se -im se (í/ȋ/ú ú; í/ȋ/ú ȗ; ú ȗ; ȗ) Banki sta se združili; združiti se proti komu/čemu ~ ~ ~ skupnemu sovražniku; združiti se v kaj Potoki se ~ijo v reko; združiti se z/s kom/čim Predmestne vasi so se združile z mestom

zlorábiti -im dov. zlorábljen -a; zlorábljenje (á ȃ) koga/kaj ~ oblast; ~ otroka; ~ predpise; zlorabiti koga/kaj za kaj Zlorabili so jih za vohune; zlorabiti koga/kaj proti komu/čemu ~ avtoriteto proti ljudstvu

žrtvováti -újem dvovid., nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; žrtvovánje; (-àt) (á ȗ) komu/čemu ~ bogovom; žrtvovati koga/kaj komu/čemu ~ hčer boginji; ~ resnico sprotnim koristim; žrtvovati koga/kaj za kaj ~ počitnice za dokončanje naloge; ~ veliko vojakov za zmago
žrtvováti se -újem se (á ȗ) za koga/kaj ~ ~ ~ otroke; šalj. Kdo se bo žrtvoval in šel v trgovino |bo pripravljen iti|

izbíti -bíjem dov., nam. izbít/izbìt; izbítje; drugo gl. biti1 (í ȋ) kaj ~ zagozdo, sekiro iz tnala; izbiti komu/čemu kaj ~ nasprotniku nož iz roke; ~ sodu dno; poud.: ~ otroku trmo |doseči, da preneha biti trmast|; ~ si kaj iz spomina |ne misliti več na kaj|; Problem ●je izbil v vsej svoji ostrini se je pojavil, pokazal

iztŕgati -am dov. -an -ana; iztŕganje (ŕ ȓ) kaj iz česa ~ list iz bloka; poud.: ~ posamezne stavke, povedi iz razprave |neustrezno izločiti iz sobesedila|; ~ si kaj iz spomina |pozabiti|; poud. iztrgati koga iz česa ~ otroka iz igre, zamišljenosti; Ne more je ~ iz srca |pozabiti; prenehati biti zaljubljen|; iztrgati komu kaj ~ sprehajalki torbico iz rok; poud. ~ dekletu resnico, skrivnost |s silo izvedeti|; poud. iztrgati koga/kaj komu/čemu ~ deželo tujcu |vzeti|; ~ otroka slabi družbi |rešiti ga slabe družbe|
iztŕgati se -am se (ŕ ȓ) komu Konj se mu je iztrgal in zbežal; iztrgati se iz česa ~ ~ ~ objema

jésti jém nedov., 2. in 3. os. dv. jésta; 2. os. mn. jéste, 3. os. mn. jedó tudi jêjo, jèj/jêj jêjte, jedóč; jédel -dla, pokr. jèl jéla, jést; jédenje; (jést/jèst) (ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ jabolko; Govedo ~e rastlinsko hrano; poud.: Prah ga ~e |povzroča neprijeten, pekoč občutek|; Samota ga ~e |muči, vznemirja|; nevtr. Uši so začele ~ vrtnico; redk. Rja ~e železo razjeda; Konji danes še niso jedli |niso dobili jesti|; Dal mu je ~ |hrane, jedi|; poud. Niso imeli kaj ~ |Bili so brez hrane, živeža|; neknj. pog. Kaj bo danes za ~ Kaj bomo danes jedli; knj. pog. Imate kaj za ~ hrane, jedi

méšati tudi mešáti -am nedov. méšaj -te tudi -ájte, -ajóč, -áje; méšal -ála, méšat, méšan -a; méšanje in mešánje; (méšat) (ẹ́/á ẹ́) kaj ~ barve; ~ polento; rad. ~ slike, zvoke |združevati, sestavljati jih v skladno celoto|; ~ vino z vodo; poud. mešati koga ~ ljudi s svojimi nazori; poud. mešati koga v kaj ~ brata v spor
méšati se tudi mešáti se -am se (ẹ́/á ẹ́) V njegovem glasu se ~ata ganjenost in navdušenje; Olje se ne ~a z vodo; Radijske postaje se ~ajo; poud. mešati se v kaj ~ajo ~ ~ njegove pristojnosti; poud., s smiselnim osebkom mešati se komu Od dela, skrbi se mi ~a |sem zmeden|; Kaj se ti ~a, da to govoriš |Zakaj govoriš tako neumno|

napéti1 -pnèm dov. -ì -íte; -él -éla, -ét/-èt, -ét -éta; napétje; (-ét/-èt) (ẹ́ ȅ) kaj ~ jermen; ~ lok in sprožiti; ~ mišice; napeti koga/kaj Pivo ga je napelo; brezos. Konje je napelo; poud. napeti koga za kaj Napeli so ga za denar |prepričali, pregovorili, da ga je dal|
napéti se -pnèm se (ẹ́ ȅ) Vrata so se napela; poud.: Čutil je, da se je ves napel |se zelo vznemiril|; Napel se je, da bi slišal, kaj govorijo |postal pozoren|

pojésti -jém dov., 2. in 3. os. dv. pojésta; 2. os. mn. pojéste, 3. os. mn. pojedó tudi pojêjo, nam. pojést/pojèst, pojéden -a; drugo gl. jesti (ẹ́) kaj ~ jabolko; poud. ~ obljubo |prelomiti jo|; knj. pog. Imate kaj za ~ kaj hrane, jedi; pojesti koga poud.: Kar pojedel bi jo od ljubezni |zelo rad jo ima|; Saj te ne bo nihče pojedel |ti storil kaj slabega|

postávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; postávljanje (á) koga/kaj ~ knjige na polico; ~ učence v vrsto; publ. ~ kaj pod vprašaj → dvomiti o čem; postavljati komu kaj ~ študentu vprašanja
postávljati se -am se (á) ~ ~ na noge; postavljati se za koga/kaj ~ ~ ~ pravice delavcev; postavljati se pred kom/čim z/s kom/čim Pred vsemi se ~a s svojim bogastvom

spreobráčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; spreobráčanje (á ȃ; ȃ) koga/kaj ~ delomrzneže; star. Vedno hoče kaj ~ spreminjati; spreobračati koga/kaj v koga/kaj ~ ljudi v svoje privržence; ver. ~ pogane

zasolíti -ím dov. zasólil -íla, nam. zasolít/zasolìt; zasoljênje; drugo gl. soliti (í/ȋ í) kaj redk. ~ jed presoliti; poud. ~ prenočevanje |zelo visoko zaračunati|; poud. zasoliti komu kaj Sosedje so mu radi kaj zasolili |naredili kaj neprijetnega|

aplicírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; aplicíranje (ȋ) kaj ~ znanje v praksi uporabiti, uveljaviti; aplicirati kaj na koga/kaj ~ čipke na obleko našiti; ~ pravilo na konkreten primer prenesti, prilagoditi

básati bášem tudi básati -am nedov. -i -ite tudi -aj -ajte tudi -ájte, bašóč tudi -ajóč, basáje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; básanje (á ȃ; á ȃ) knj. pog. kaj v kaj ~ orehe v žep tlačiti; ~ puško nabijati; knj. pog. basati kaj z/s čim ~ nahrbtnik z jabolki polniti; brezos., knj. pog. basati koga Na koncu meseca jih zmeraj ~e so v stiski za čas, denar
básati se bášem se tudi básati se -am se (á ȃ; á ȃ) knj. pog. ~ ~ v avtobus, na vlak tlačiti se, riniti se; knj. pog. basati se z/s čim ~ ~ s potico |naglo, pohlepno jesti potico|

bojeváti se -újem se nedov. -ujóč se, -eváje se; -àl se -ála se, -àt se, -án -ána; bojevánje; (-àt se) (á ȗ) proti komu/čemu ~ ~ ~ bolezni, sovražniku; bojevati se za koga/kaj ~ ~ ~ svobodo; bojevati se z/s kom/čim ~ ~ s sovražnikom
bojeváti -újem (á ȗ) poud., z notranjim predmetom kaj proti komu/čemu ~ boj proti osvajalcem |bojevati se|; poud. bojevati kaj z/s kom/čim ~ boj z boleznijo, s sovražnikom |bojevati se|

braníti in brániti -im nedov. bráni -te in -íte, -èč -éča; bránil -íla, bránit, bránjen -a; bránjenje; (bránit) (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ svoje stališče; ~ obtoženca; braniti koga/kaj pred kom/čim ~ hčer pred vsiljivci; ~ letališče pred napadom; braniti komu koga/kaj ~ komu nevesto, pijačo; ~ prijatelju piti
braníti se in brániti se -im se (í/ȋ/á á) česa ~ ~ zdravila

brusíti1 in brúsiti -im nedov. brúsi -te in -íte, -èč -éča; brúsil -íla, brúsit, brúšen -a; brúšenje; (brúsit) (í/ȋ/ú ú) kaj ~ dleto, steklo; neobč. ~ okus občinstva izboljševati; poud. ~ noge, pete |hitro hoditi, teči|; lov. žarg. Divji petelin že ~i |končuje svoj spev|; brusiti kaj ob kaj Golob (si) ~i kljun ob kamen |drgne|

céniti -im in ceníti in céniti -im nedov. -i -ite in céni -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in cénil -íla, -it, cénjen -a; cénjenje; (-it) (ẹ́; í/ȋ/ẹ́ ẹ́) koga/kaj ~ učenca zaradi vestnega dela; ~ svobodo in neodvisnost; ceniti koga/kaj po čem ~ človeka po dejanjih; dvovid. ceniti kaj Koliko boš cenil avto; Število prebivalcev ~jo že na sto tisoč

cúkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; cúkanje (ú ȗ) knj. pog. koga za kaj očeta ~ ~ rokav potegovati; knj. pog. cukati kaj iz česa ~ nitke iz blaga puliti, vleči; avt. žarg. Motor ~a sunkovito vleče; lov. žarg. Riba ~a prijema; brezos., knj. pog. cukati koga ~a me v rami trga me, kljuva mi
cúkati ga -am ga (ú ȗ) knj. pog., poud. |piti alkoholne pijače|
cúkati se -am se (ú ȗ) knj. pog. za kaj Otroci se ~ajo za bombone pulijo, prerivajo; knj. pog. cukati se z/s kom Fant se rad ~a z vrstniki pretepa, ruje

čákati -am nedov. -aj -ajte in -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala in -ála, -an -ana; čákanje in čakánje (á ȃ)
1. koga/kaj Stranke ~ajo uradnika; ~ ugodno priložnost; neobč. čakati česa ~ ugodne priložnosti; knj. pog. Zmeraj me pusti ~ Nikoli ne pride točno; lov. iti čakat lisico; čakati na koga/kaj ~ ~ avtobus; ~ ~ zdravnika; poud. Na to boš še dolgo čakal |To se verjetno ne bo zgodilo|; čakati za kaj ~ ~ vstopnice; čakati z/s čim ~ s kosilom
2. knj. pog. Ta jed ne ~a ni dolgo užitna; poud.: Upniki ne ~ajo |zahtevajo plačilo ob določenem času|; Čakaj, to pa ni tako |izraža zahtevo po premisleku, pojasnilu|; Le čakaj, bova že poračunala |izraža grožnjo|

čístiti -im nedov. čiščèč -éča; číščen -a; číščenje (í ȋ) komu/čemu kaj ~ otroku obleko; čistiti kaj česa ~ čevlje blata; čistiti koga/kaj z/s čim ~ čevlje s krtačo; ~ (si) nohte; ~ rudo; ~ solato trebiti
čístiti se -im se (í ȋ) Vino se že ~i

darováti -újem dvovid., nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; darovánje; (-àt) (á ȗ) komu kaj ~ knjigo učencu; ~ bogovom; darovati kaj za koga/kaj ~ denar za poplavljence

dáviti -im nedov. -èč -éča; -il -ila in -íla, dávljen -a; dávljenje (á; á ȃ) koga/kaj ~ kokoši; Jok ga ~i; daviti koga/kaj za kaj ~ nasprotnika za grlo; brezos. daviti koga Davilo jo je v grlu
dáviti se -im se (á; á ȃ) z/s čim ~ ~ s kostjo; poud. ~ ~ od smeha |zelo se smejati|

degradírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; degradíranje (ȋ) |postaviti na nižjo stopnjo|: koga/kaj na kaj, v kaj ~ človeka na raven živali; ~ častnika v navadnega vojaka

določíti in dolóčiti -im dov.; drugo gl. ločiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj ~ vrstni red; določiti koga za kaj ~ sina za dediča; določiti komu/čemu kaj ~ bolniku krvno skupino, živali pasmo

domíšljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; domíšljanje (í) kaj ~ svoj odnos do umetnosti; neobč. domišljati koga na kaj ~ soseda na plačilo spominjati
domíšljati se -am se (í) neobč. koga/česa ~ ~ znancev, preteklosti spominjati se
domíšljati si -am si (í) ~ ~ preveč; neobč. domišljati si kaj ~ ~ vse najhujše misliti si, predstavljati si

domišljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; domišljevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ probleme domišljati; neobč. domišljevati koga česa, na kaj ~ sodelavca obljube, na obljubo spominjati
domišljeváti se -újem se (á ȗ) neobč. koga/česa ~ ~ preteklosti spominjati se
domišljeváti si -újem si (á ȗ) neobč. kaj ~ ~ vse drugače, kot je v resnici misliti si, predstavljati si

drégati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; dréganje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ soseda; dregati koga v kaj Veje so ga dregale v obraz; dregati v koga/kaj z/s čim ~ ~ rov s palico; poud. ~ ~ koga z vprašanji |vsiljivo spraševati, ogovarjati|

drézati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; drézanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ fanta, da se zbudi; ~ in cukati žival; drezati koga v kaj Veje so ga drezale v obraz; drezati koga z/s čim Drezal jo je s komolcem; drezati v koga/kaj z/s čim ~ ~ žerjavico s palico; poud. ~ ~ človeka, da bi vse povedal |vsiljivo spraševati|

govoríti -ím nedov. govôri -íte, -èč -éča; govóril -íla, govôrit in -ít, govorjèn -êna; govorjênje; (govôrit in -ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ resnico; dobro ~ slovenščino; ~ijo, ~i se, da bo bolje; poud. Govôri, kdo te je poslal |povej|; govoriti komu ~ sebi in drugim, sam sebi; poud. ~ stenam, gluhim ušesom |neuspešno prepričevati koga|; govoriti proti komu/čemu Vse ~i ~ obtožencu; ~ ~ oblasti; neknj. pog. govoriti čez koga/kaj ~ ~ sodelavce proti sodelavcem; govoriti za koga/kaj Vse ~i ~ drugačno odločitev; govoriti za koga pri kom ~ ~ sodelavca pri direktorju |priporočiti ga|; govoriti o kom/čem ~ ~ svojih doživetjih; poud. O tem bi se dalo še ~ |Ni še vse razčiščeno|; govoriti z/s kom/čim ~ s sosedom; ~ s kom med štirimi očmi, na štiri oči |zaupno, brez prič|; S kom imam čast ~; znati ~; ~ slovensko, po slovensko, star. slovenski, zastar. po slovenski; ~ po radiu, televiziji; ~ po telefonu; ~ v angleščini

grabíti in grábiti -im in grábiti -im nedov. grábi -te in -íte in -i -ite, -èč -éča; grábil -íla in -il -ila, grábit, grábljen -a; grábljenje; (grábit) (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) koga/kaj ~ listje, seno; Bager ~i zemljo; poud.: ~i ga bes, jeza |postaja besen, jezen|; V roko ga ~ijo krči |jih ima|; brezos., poud. ~i ga pri srcu |čuti bolečino|; grabiti koga za kaj ~ mater za roko; grabiti po čem ~ ~ odeji od bolečin; grabiti za čim ~ ~ kozarcem |iztegovati roko|; poud. ~ ~ materialnimi dobrinami |pohlepno si jih prisvajati|
grabíti se in grábiti se -im se in grábiti se -im se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) za kaj ~ ~ ~ glavo

izgovárjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izgovárjanje (ȃ) kaj ~ ime, samoglasnike; izgovarjati koga ~ sina, da je bolan |opravičevati|
izgovárjati se -am se (ȃ) Zaman se ~aš; izgovarjati se na koga/kaj ~ ~ ~ bolezen
izgovárjati si -am si (ȃ) kaj ~ ~ hrano, stanovanje pri izročanju posestva |zagotavljati si|

izigráti -ám dov. izigránje; drugo gl. igrati (á ȃ) koga/kaj ~ soigralca pri igri ukaniti; ~ upnike prevarati; igr.: ~ srce, aduta; izigrati koga/kaj proti komu/čemu ~ eno stranko proti drugi; izigrati koga za kaj ~ državljane za pravico dvojezičnosti ogoljufati

izlíti -líjem dov., nam. izlít/izlìt; izlítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ juho na krožnik; poud. ~ svoje gorje |brez pridržkov izraziti|; izliti kaj na koga/kaj poud. ~ žolč na podrejenega |zelo ga ošteti|
izlíti se -líjem se (í) Mleko se je izlilo; brezos., poud. Do večera se bo že izlilo |prenehalo deževati|

izlízati tudi izlizáti -lížem dov. izlízanje in izlizánje; drugo gl. lizati (í/á í) kaj Pes (si) ~e rano; poud. izlizati kaj v kaj Voda je izlizala stopnice v skalo |izdolbla|
izlízati se tudi izlizáti se -lížem se (í/á í) knj. pog. ozdraveti

izlóčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izlóčanje (ọ́) koga/kaj Drevo ~a smolo; ~ neustrezne kandidate |odstranjevati|; izločati koga/kaj iz česa ~ blago iz prodaje |umikati|; ~ sol iz morske vode; izločati čemu kaj ~ mesu kosti
izlóčati se -am se (ọ́) Cink se ~a na katodi

izmamíti in izmámiti -im in izmámiti -im dov.; drugo gl. mamiti (í/ȋ/á á; á ȃ) poud. komu kaj ~ hčerki skrivnost |jo od nje spretno, zvijačno izvedeti|; ~ poslušalcu solze |ganiti ga do solz|; poud. izmamiti kaj od koga ~ denar od očeta |spretno, zvijačno dobiti|; poud. izmamiti koga/kaj iz česa ~ dekle iz hiše, lisico iz brloga |izvabiti|

izposójati -am nedov. -ajóč; -an -ana; izposójanje (ọ́) kaj ~ avtomobile
izposójati si -am si (ọ́) kaj ~ ~ denar, živila; izposojati si kaj od koga ~ ~ ideje od drugih avtorjev; poud. izposojati si koga |norčevati se iz koga|

izpostáviti -im dov. izpostávljen -a (á ȃ) koga/kaj čemu ~ jadra vetru; ~ ustvarjalca kritiki; izpostaviti koga ~ tatu na sramotilnem odru; izpostaviti kaj jezikosl. ~ stavčni člen; publ. ~ problem poudariti
izpostáviti se -im se (á ȃ) za koga/kaj ~ ~ ~ prijatelja

izpovédati -povém dov.; drugo gl. povedati (ẹ́) komu kaj ~ dekletu ljubezen; izpovedati kaj ~ svoja čustva; ~ po resnici, pod prisego; Izpovedal je, da je nedolžen
izpovédati se -povém se (ẹ́) poud. česa Izpovedal se je vsega, kar mu je ležalo na duši |Povedal je vse|; poud. izpovedati se komu ~ ~ prijatelju |povedati, kaj ga vznemirja|

izpráskati -am dov. -an -ana; izpráskanje (á) kaj iz česa ~ kamenčke iz zida; zdrav. ~ maternico; izpraskati kaj v kaj ~ napis v zid

izpraševáti1 -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izpraševánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ priče; izpraševati koga kaj učenca ~ vso snov; izpraševati koga iz česa ~ učence iz matematike; izpraševati za koga/kaj ~ ~ domače; ~ ~ pot; izpraševati po kom/čem ~ ~ očetu; ~ ~ zdravju

izrážati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izrážanje (á) kaj ~ pomisleke, veselje; izražati kaj o kom/čem ~ mnenje o članku; ~ vrednost blaga v dolarjih; izražati komu kaj ~ pevcu občudovanje, priznanje
izrážati se -am se (á) izbrano, z lahkoto se izražati; publ. izražati se o kom/čem grdo se izražati o kandidatu |dajati svoje negativno mnenje|

iztŕžiti -im dov. -en -ena; iztŕženje (ŕ; ȓ) kaj za kaj ~ precej denarja za sadje; iztržiti kaj z/s čim ~ denar s prodajo rož; šport. žarg. Moštvo je iz šestih tekem iztržilo pet točk dobilo, doseglo

izúriti -im dov. izúrjen -a; izúrjenje (ú ȗ; ȗ) koga/kaj za kaj ~ konja za jahanje; izuriti koga/kaj v čem ~ vojake v bojevanju; ~ pilote
izúriti se -im se (ú ȗ; ȗ) v čem ~ ~ ~ mečevanju

izvabíti in izvábiti -im dov. izvábljenje; drugo gl. vabiti (í/ȋ/á á) koga/kaj iz česa ~ prijatelja iz internata; poud. izvabiti kaj od koga ~ denar od staršev |spretno, zvijačno dobiti|; poud. izvabiti komu/čemu kaj ~ osumljencu priznanje |spretno, zvijačno doseči|; ~ poslušalcem solze |ganiti jih|

izvábljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; izvábljanje (á) koga/kaj iz česa ~ prijatelje iz internata; poud. ~ zvoke iz klavirja |igrati na klavir|; poud. izvabljati kaj od koga ~ denar od znancev |spretno, zvijačno dobivati|; poud. izvabljati komu kaj ~ otrokom skrivnosti |s spretnim, zvijačnim prigovarjanjem prihajati do njih|

izvédeti -vém dov., 2. in 3. os. dv. izvésta; 2. os. mn. izvéste, 3. os. mn. izvêjo in izvedó; drugo gl. vedeti (ẹ́) kaj ~ novico; izvedeti za kaj ~ ~ službo; izvedeti kaj o kom/čem ~ veliko zanimivega o pisatelju; O letalski nesreči je izvedel iz časopisa

izvolíti2 -vólim dov.; drugo gl. voliti (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ poslanca, predsedstvo; izvoliti koga/kaj izmed koga ~ predsednika izmed članov odbora; star. Izmed vseh deklet je izvolil njo izbral; izvoliti koga za kaj ~ pisatelja za predsednika

jédkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; jédkanje (ẹ̑) kaj ~ steklene predmete; ~ tkivo z lapisom |uničevati|; jedkati kaj v kaj ~ risbo v ploščo

jezíti1 -ím nedov. jêzi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; jezênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj Objestnost ga ~i; Sin ga ~i, ker se ne uči; jeziti koga/kaj z/s čim ~i jo z loputanjem
jezíti se -ím se (í/ȋ í) na koga/kaj ~ ~ sam nase

kašírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; kašíranje (ȋ) teh. kaj ~ lepenko, platnice oblepljati, prelepljati; kaširati kaj na kaj ~ lepak na lepenko

kázati tudi kazáti kážem nedov. káži -te tudi -íte, kažóč, kazáje; kázal -ála, kázat, kázan -a; kázanje tudi kazánje; (kázat) (á/á á) komu koga/kaj ~ policistu dokumente; ~ otroka sosedom; kazati koga/kaj ~ ljubezen, poštenost; To ga ne ~e v lepi luči; poud.: ~ kosti, rebra |biti zelo suh|; ~ čemeren obraz |biti slabe volje|; kazati koga kakšnega Obleka jo ~e mlajšo; ~ proti vratom; ~ s palico po zemljevidu; poud. ~ s prstom na koga, za kom |obsojati koga|; brezos. ~e, da ima prav |zdi se|; z nedoločnikom Ne ~e hoditi tja |ni priporočljivo|
kázati se tudi kazáti se kážem se (á/á á) komu Dekle se rado ~e ljudem; kazati se pred kom koga/kaj Pred njo se ~e junaka

klícati klíčem nedov. kličóč, klicáje; -al -ala in -ála, -an -ana; klícanje in klicánje (í ȋ) koga/kaj ~ prijatelja, psa; Zjutraj ga ~e mama budi, zbuja; v nam. Takoj ga grem klicat; ~ koga jest |da naj gre jest|; Vsi jo ~ejo Mojca |imenujejo|; dov. Kako ga boš klical |imenoval|; vznes. klicati kaj na koga/kaj ~ blagoslov na polje, prekletstvo na sovražnika; poud. klicati po kom/čem ~ ~ starih časih |močno si jih želeti|; Zemlja kar ~e ~ dežju |je zelo izsušena|
klícati se klíčem se (í ȋ) pokr. zah. imenovati se: Kako se ~eš

kresáti kréšem nedov. krêši -íte, -óč; krêsal -ála, krêsat, -án -ána; kresánje; (krêsat) (á ẹ́) kaj ~ ogenj; poud. ~ dovtipe |pripovedovati|; kresati kaj ob kaj ~ kremen ob kremen; poud. ~ v hrib |počasi, težko hoditi|
kresáti se kréšem se (á ẹ́) Iskre so se kresale; poud. Ves večer so se kresale domislice |se pripovedovale, nastajale|

krížati2 -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; krížanje (í; ȋ) kaj Na tem mestu cesta ~a reko; poud. ~ meče |mečevati se, sabljati se|; križati komu kaj ~ otroku pot; poud. ~ gospodarju načrte |onemogočati ga|; križati kaj z/s čim ~ osla s kobilo; ~ sadno drevje; ~ osla in konja
krížati se -am se (í; ȋ) Njune koristi se ~ajo |so si nasprotne|; Telegram in pismo sta se križala |šla časovno drug mimo drugega|

lovíti -ím nedov. lôvi -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, lovljèn -êna; lovljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ bežečega; Hodila sta rake lovit; ~ ribe na črva, na muho; poud.: ~ vsako besedo, gib |prizadevati si slišati, videti|; ~ sapo, zrak |težko, sunkovito dihati|; jecljati in ~ besede |iskati primerne izraze|; loviti koga za kaj Otrok ~i mater za krilo; poud. ~ koga za besedo |nenaklonjeno mu pripisovati določeno mnenje, pojmovanje|
lovíti se -ím se (í/ȋ í) Muhe se ~ijo v pajčevino; Otroci so se šli lovit; poud. ~ ~ pri delu zaradi neizkušenosti |imeti težave, biti negotov|; loviti se za kaj Omahoval je in se lovil za stol; poud. ~ ~ ~ vsako bilko |obupano iskati rešitev|; poud. loviti se za čim ~ ~ ~ dobičkom |zelo si prizadevati zanj|

mašíti -ím nedov. máši -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; mašênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ luknje; poud. ~ nalogo celo popoldne |delati, sestavljati|; poud. mašiti kaj v kaj ~ dračje v peč |s silo tlačiti|
mašíti se -ím se (í/ȋ í) poud. ~ ~ skozi ozka vrata |tlačiti se, riniti se|; poud. mašiti se z/s čim ~ ~ s pečenko |naglo, pohlepno jesti pečenko|

mejíti -ím nedov. mêji -íte, -èč -éča; -íl -íla; mejênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) na koga/kaj Slovenija ~i ~ Avstrijo, Hrvaško; poud. Njegovo pisanje ~i ~ reportažo |je podobno|; mejiti z/s kom/čim Slovenija ~i z Avstrijo, s Hrvaško; neobč. mejiti kaj Visoke skale so mejile globel omejevale, zapirale; neobč. mejiti kaj od česa Obzidje je mejilo mesto od predmestja ločevalo

menjávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; menjávanje (ȃ) koga/kaj ~ denar; ~ glas; ~ igralce; menjavati kaj za kaj ~ lire za tolarje
menjávati se -am se (ȃ) Straža se je menjavala na vsaki dve uri; Dež se ~a s soncem

menjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; menjevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ igralce; ~ službe; ~ znamke s prijateljem menjevati kaj za kaj ~ koruzo za sol
menjeváti se -újem se (á ȗ) Na bojišču se položaj pogosto ~uje; Fantazijski prizori v noveli se ~ujejo s stvarnimi opisi

môči1 mórem nedov. mógel môgla (ó ọ́) z nedoločnikom ne ~ delati; Ali ~eš dvigniti vrečo; poud.: Ne ~emo ga pustiti samega |ne smemo|; Tega človeka ne ~em videti |ne maram|; neobč. To bi moglo biti res |bi lahko bilo|; Hiti, kolikor ~e; z izpustom Ni mogel (priti) do nje; Nisem mogel prej (oditi) z doma; poud. moči komu Kdo ti kaj ~e |Nihče ti nič ne more|; poud. moči koga Nikdar ga ni mogel |ga ni maral|; moči za kaj Nič ne ~em ~ to, da nosljam
môči se mórem se (ó ọ̑) poud. Ta dva človeka se ne ~eta |se ne marata|
môči si mórem si (ó ọ̑) poud., v zvezi s kaj Ne ~em ~ kaj, da se ne bi smejal |ni mogoče, da se ne bi|

molíti2 -ím nedov. môli -íte, -èč -éča; -íl -íla; moljèn -êna; moljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ noge od sebe; poud. Vem, kam pes taco ~i |kaj je pravi, skriti namen|; šalj. Ustavili so se, kjer bog roko ven ~i |v gostilni|; moliti komu kaj ~ sodelavcu telefonsko slušalko

mótati -am tudi motáti -ám nedov. -aj -ajte tudi -àj -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -àl -ála, -at tudi -àt, -an -ana tudi -án -ána; mótanje tudi motánje; (-at tudi -àt) (ọ́; ọ̑; á ȃ) neobč. kaj ~ prejo na motovilo navijati; motati kaj iz česa ~ darilo iz ovitka
mótati se -am se tudi motáti se -ám se (ọ́; ọ̑; á ȃ) iz česa Metulji se ~ajo iz bub; neobč. motati se v kaj ~ ~ ~ jopice, ogrinjala zavijati se, oblačiti se; poud.: ~ ~ ~ prepir |vmešavati se|; ~ ~ okoli štedilnika |kuhati|

nabírati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; nabíranje (í ȋ; ȋ) koga/kaj ~ meščane za prostovoljno akcijo; ~ češnje; nabirati komu kaj ~ otrokom borovnice
nabírati si -am si (í ȋ; ȋ) poud. |dobivati, pridobivati si|: kaj ~ ~ izkušnje
nabírati se -am se (í ȋ; ȋ) Čelo se mu ~a v gube; poud. V njej se ~a jeza |narašča|

nabôsti -bôdem dov.; drugo gl. bosti (ó) kaj na kaj ~ ribo na osti
nabôsti se -bôdem se (ó) na kaj ~ ~ ~ trn

nadomestíti -ím tudi nadoméstiti -im dov. nadomésti -íte tudi -i -ite; -íl -íla tudi -il -ila, -ít tudi -it, nadomeščèn -êna tudi nadoméščen -a; nadomeščênje tudi nadoméščenje; (-ít/-ìt tudi -it) (í/ȋ í; ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj Stroj skuša ~ človeka; nadomestiti komu koga/kaj Teta mu je nadomestila mater; nadomestiti koga/kaj z/s kom/čim ~ tujo besedo z domačo

nalíti -líjem dov., nam. nalít/nalìt; nalítje; drugo gl. liti (í) kaj ~ čaj; naliti komu kaj ~ gostu kavo; naliti koga/kaj z/s čim ~ kozarce s šampanjcem |natočiti|; poud. ~ prišleca z žganjem |napojiti, opiti|
nalíti se -líjem se (í) knj. pog., poud. |napiti se alkoholne pijače|

nameníti in naméniti -im dov. naméni -te in -íte; naménil -íla, naménjen -a; (naménit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) komu/čemu koga/kaj ~ darilo prijatelju; nameniti koga/kaj za kaj Namenili so ga za zdravnika; ~ veliko denarja za knjige
nameníti se in naméniti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) ~ ~ vztrajati do konca; ~ ~ proti vrhu gore |oditi, odpraviti se|

naménjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; naménjanje (ẹ́) koga/kaj komu/čemu ~ domačijo starejšemu sinu; namenjati koga/kaj za kaj ~ več sredstev za razvoj; star. Tudi o tem sem namenjal govoriti nameraval
naménjati se -am se (ẹ́) redk. ~ ~ prebeliti sobo pripravljati se

namísliti -im dov. namíšljen -a (í ȋ) neobč. kaj Govor je namislil spotoma si je izmislil
namísliti se -im se (í ȋ) neobč. o čem Namislil se je o tem, kar je doživel |veliko je razmišljal, premišljeval|
namísliti si -im si (í ȋ) star. kaj Risba je taka, kot si jo je namislil zamislil; star. namisliti si kaj o kom izmisliti si

namíšljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; namíšljanje; (í) neobč. kaj Pri pripovedovanju je še in še namišljal dogodke si (dodatno) izmišljal
namíšljati si -am si (í) star. kaj Bolezen si ~a preveč strašno predstavlja; star. namišljati si kaj o kom izmišljati si

nanêsti -nêsem dov. nanesênje; drugo gl. nesti (é) kaj ~ drva v kuhinjo; ~ vodo v škafu; nanesti kaj na kaj ~ ličilo na obraz; Obresti malo ~ejo; brezos. Včasih je prijazen, včasih pa zadržan, kakor ~e

napériti -im dov. napérjen -a; napérjenje (ẹ́ ẹ̑) kaj proti komu/čemu ~ bajonete proti demonstrantom; neobč. ~ daljnogled proti hribom naravnati, usmeriti; naperiti kaj v koga/kaj ~ puško v zver

napérjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; napérjanje (ẹ́) kaj proti komu/čemu ~ puške proti demonstrantom; neobč. ~ daljnogled proti hribom naravnavati, usmerjati; naperjati kaj v koga/kaj ~ puške v demonstrante

napovédati -povém dov. napovédanje; drugo gl. povedati (ẹ́) koga/kaj ~ goste; ~ program; napovedati komu kaj ~ nevesti srečo, usodo; ~ vojno; poud. napovedati kaj o kom ~ veliko lepega o novem znancu |reči, povedati|
napovédati se -povém se (ẹ́) komu Gostje so se jim napovedali za nedeljo

naravnáti -ám dov. naravnánje; drugo gl. ravnati (á ȃ) kaj ~ merilno vrvico; ~ klimatsko napravo na toplo; redk. ~ puško nameriti; naravnati koga/kaj na kaj ~ daljnogled na vrhove; ~ pogovor na določeno vprašanje
naravnáti se -ám se (á ȃ) Slika na ekranu se je naravnala; pokr. gor. ~ ~ spat nameniti se, oditi

naredíti -ím dov. narêdi -íte; narédil-íla, -ít/-ìt, narejèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ nove čevlje, obleko; ~ izpit; ~ črto potegniti; ~ ogenj zanetiti; ~ šotor postaviti; pomožniški pomen: ~ skok, zasuk skočiti, zasukati se; poud. ~ konec trpinčenju |končati trpinčenje|; narediti komu/čemu kaj ~ balkonu streho; ~ dekletu nekaj hudega; narediti koga za kaj ~ sina za dediča, za direktorja
naredíti se -ím se (í/ȋ í) Na ribniku se je naredil led; poud. Fant se je naredil |se je razvil, je zrasel|; narediti se kakšnega ~ ~ gluhega

naróčati -am nedov. -ajóč; -an -ana; naróčanje (ọ́) kaj ~ blago; ~ stranke; naročati komu kaj Naročal jim je pijačo
naróčati se -am se (ọ́) na kaj ~ ~ ~ časopise

naročíti -ím dov. narôči -íte; naróčil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ delavce za popravilo hiše; naročiti komu kaj ~ prijatelju pijačo; ~ otroku ubogati; omilj. Pri mojem bratu so naročili |bratova žena je noseča|
naročíti se -ím se (í/ȋ í) na kaj ~ ~ ~ časopis

nasadíti -ím dov. nasádil -íla, nam. nasadít/nasadìt; nasajênje; drugo gl. saditi (í/ȋ í) kaj ~ cepin; ~ celo njivo krompirja; poud. nasaditi koga Bik ga je nasadil na roge |nabodel, nataknil|; poud. nasaditi komu kaj Žena mu je nasadila roge |je imela spolne odnose z drugim(i) moškim(i)|
nasadíti se -ím se (í/ȋ í) na kaj Nasadil se je na rogovilo

naslávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; naslávljanje (á) kaj ~ pošiljke; neobč. ~ poglavja |dajati naslove|; naslavljati kaj na koga ~ pisma na brata; publ. ~ pohvale na predsednika hvaliti ga; naslavljati koga z/s kom/čim ~ predsedujočega z doktor(jem); publ. naslavljati komu kaj ~ poslancu očitke očitati mu

nasloníti -slónim dov. naslôni -íte; naslônil -íla, naslônit, naslónjen -a; naslónjenje; (naslônit) (í/ȋ ọ́) kaj na kaj ~ kolo na zid; ~ trditve na trdne dokaze opreti; ~ lestev ob ograjo prisloniti
nasloníti se -slónim se (í/ȋ ọ́) na koga/kaj ~ ~ ~ ograjo; ~ ~ ~ lastne moči, na starše

naslovíti -ím dov. naslôvi -íte; naslôvil -íla, -ít/-ìt, naslovljèn -êna tudi naslôvljen -a; naslovljênje tudi naslôvljenje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ pošiljko; neobč. ~ pesem |dati naslov|; nasloviti kaj na koga ~ pismo na brata; publ. ~ kritiko na pisatelja kritizirati ga; nasloviti koga z/s kom/čim ~ prišleca z gospod(om); publ. nasloviti komu kaj ~ članom okrožnico poslati

naščúvati -am tudi naščúvati -újem dov. naščúvanje tudi naščuvánje; drugo gl. ščuvati (ú; ú) koga/kaj na koga/kaj ~ psa na neznanca; naščuvati koga/kaj proti komu/čemu ~ posvojenca proti očimu nahujskati

natákati -am nedov. -ajóč; -an -ana; natákanje (ȃ) kaj ~ vino v kozarce; natakati kaj z/s čim ~ kozarce z vinom; natakati komu kaj ~ gostom pijačo
natákati se -am se (ȃ) poud. |veliko piti|: z/s čim ~ ~ s kavo, z vinom

natôlči -tôlčem [u̯č] dov. natôlčenje; drugo gl. tolči (ó) kaj ~ orehe za potico; poud. natolči koga |natepsti, pretepsti|; redk. natolči kaj na kaj ~ ~ podlago plast gline nabiti, natlačiti

natrésti -trésem dov., nam. natrést/natrèst; natrésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) kaj ~ moko v vrečo; natresti kaj z/s čim ~ poti s peskom posuti; natresti komu/čemu kaj ~ kokošim zrnje; publ. Natresli so jim štiri gole dali; poud. ~ komu peska v oči |zavestno prikriti mu resnico|
natrésti se -trésem se (ẹ́) Na tem vozu smo se pa res natresli; poud. Natresli so se neznani in znani ljudje |prišli so|

natréti -trèm tudi natréti -tárem dov., nam. natrèt/natrét; natŕtje; drugo gl. treti2 (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) kaj ~ orehovo lupino; ~ orehe in lešnike; natreti koga/kaj z/s čim ~ bolnika z mazilom; ~ tla z voskom; natreti komu kaj ~ bolnici lasišče
natréti se -trèm se tudi natréti se -tárem se (ẹ́ ȅ; ẹ́ á) z/s čim ~ ~ z alkoholom; poud. Otroci so se natrli okoli njega |nagnetli|

navalíti -ím dov. naválil -íla, nam. navalít/navalìt; drugo gl. valiti1 (í/ȋ í) kaj ~ hlode na pot; poud. navaliti komu kaj ~ starim staršem skrb za otroke |naložiti|; poud. navaliti na koga/kaj Policija je navalila na demonstrante |jih napadla|; ~ ~ obiskovalce z vprašanji |vsiljivo spraševati|
navalíti se -ím se (í; ȋ í) Z višin so se navalile velike skale

navaljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; navaljevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ skale na cesto; poud. navaljevati komu kaj Drug drugemu so navaljevali delo |nalagali|; poud. navaljevati na koga/kaj ~ drug na drugega in se prerekati |napadati, naskakovati|

naznánjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; naznánjanje (á) koga/kaj ~ goste; ~ nesrečo; neobč. naznanjati komu kaj ~ praznovalcem veselo novico sporočati, razglašati; naznanjati koga/kaj komu/čemu ~ tihotapce policiji |ovajati|
naznánjati se -am se (á) komu ~ ~ sorodnikom po telefonu

obétati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; obétanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) komu kaj ~ delavcu plačilo obljubljati; neobč. Letina dobro ~a kaže
obétati se -am se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) komu kaj športniku se ~a uspeh; ~a ~ vroč dan
obétati si -am si (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) neobč. pričakovati: kaj ~ ~ koristi

obrníti in obŕniti -em dov. obŕni -te in -íte; obŕnil -íla, obŕnit, obŕnjen -a; obŕnjenje; (obŕnit) (í/ȋ/ŕ ŕ) koga/kaj ~ konja; ~ otroka od okna; poud. obrniti koga za kaj ~ koga za veliko denarja |ogoljufati|
obrníti se in obŕniti se -em se (í/ȋ/ŕ ŕ) ~ ~ in iti nazaj; obrniti se na koga/kaj ~ ~ ~ prijatelja za nasvet; poud. Ta človek se zna obrniti |je spreten, iznajdljiv|

obsodíti in obsóditi -im dov.; drugo gl. soditi (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga česa ~ vojaka tatvine; ~ otroka, da laže; obsoditi koga/kaj ~ morilca; publ. Tisk je obsodil nasilje; obsoditi koga na kaj ~ povzročitelja na denarno kazen; poud. obsoditi koga za koga/kaj ~ nedolžnega za izdajalca |ga imeti|

obvézati in obvezáti -véžem dov. obvézanje; drugo gl. vezati (ẹ́/á ẹ́) koga/kaj ~ rano; obvezati koga k/h čemu ~ pričo k molku; obvezati koga za kaj ~ delavca za nalogo; obvezati komu kaj ~ ranjencu roko
obvézati se in obvezáti se -véžem se (ẹ́/á ẹ́) ~ ~ z ruto; poud. Obvezal se je, da jim bo pomagal |obljubil je, zagotovil je|

očístiti -im dov. očíščen -a; očíščenje (í ȋ) komu/čemu kaj ~ bolniku rano; očistiti kaj česa ~ brano prsti; očistiti koga/kaj z/s čim ~ čevlje s krtačo; neobč. ~ svoje nazore jasno jih izoblikovati; voj. ~ minsko polje
očístiti se -im se (í ȋ) česa ~ ~ umazanije; neobč. ~ ~ v trpljenju |doseči moralno sprostitev|

odčêsniti -em in odčesníti -čésnem dov. odčêsnjenje in odčésnjenje; drugo gl. česniti (é ȇ; í/ȋ ẹ̑) kaj Vihar je odčesnil veje; poud. odčesniti kaj od česa ~ nogo od stola |odbiti|; poud. odčesniti kaj z/s čim ~ rob pisma z zobmi |odtrgati|

oddvájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; oddvájanje (á; ȃ) publ. koga/kaj od koga/česa ~ bolnike s tifusom od drugih → ločevati; publ. oddvajati kaj za kaj ~ visoke vsote za obrambo → oddeljevati

oddvojíti -ím dov. oddvójil -íla, nam. oddvojít/oddvojìt; drugo gl. dvojiti (í/ȋ í) publ. koga/kaj od koga/česa ~ bolnike z nalezljivimi boleznimi od drugih → ločiti; ~ del knjižnice od tehniške knjižnice → odcepiti; publ. oddvojiti kaj za kaj ~ premajhen del narodnega dohodka za znanost → oddeliti

odévati -am tudi odévati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč tudi -óč; -an -ana; odévanje (ẹ́; ẹ́) koga/kaj z/s čim ~ bolnika z odejo; poud. Gore ~a sneg |pokriva|; neobč. odevati koga v kaj ~ ženo v dragocena oblačila oblačiti
odévati se -am se tudi odévati -ljem se (ẹ́; ẹ́) neobč. v kaj ~ ~ ~ kožuhovino oblačiti se; Pokrajina se je odevala v molk |postajala tiha|

odgovárjati -am nedov. -ajóč, -áje; odgovárjanje (ȃ) komu/čemu na kaj ~ učitelju na vprašanja; ~ kritikom; To blago mi ne ~a → mi ne ustreza; odgovarjati na kaj ~ ~ pisma; odgovarjati za koga/kaj ~ ~ svoja dejanja; publ. ~ ~ finance → biti pristojen, pooblaščen; odgovarjati pred kom/čim ~ ~ zakonom

odlomíti -lómim dov. odlómljenje; drugo gl. lomiti (í/ȋ ọ́) kaj ~ vejo; odlomiti kaj čemu ~ vrh drevesu; poud. ~ ostrino svojim besedam |obzirno povedati kaj nasprotujočega|
odlomíti se -im se (í/ȋ ọ́) Vrh bukve se je odlomil

odluščíti in odlúščiti -im dov. odlúščenje; drugo gl. luščiti (í/ȋ/ú ú) kaj ~ krasto; odluščiti kaj od česa ~ kamenje od zidu; odluščiti kaj z/s česa ~ zrna koruze s storža
odluščíti se in odlúščiti se -im se (í/ȋ/ú ú) Omet se je na več krajih odluščil; poud. odluščiti se od česa ~ ~ ~ gruče |ločiti se, oditi|

odnêsti -nêsem dov.; drugo gl. nesti (é) koga/kaj ~ smeti; omilj. Tat je odnesel denar |ukradel|; ~ otroka spat; publ.: ~ prvo mesto → zasesti; ~ prvo nagrado → dobiti; ~ zmago → zmagati; odnesti komu kaj ~ poveljniku sporočilo; brezos. odnesti koga/kaj Čoln je odneslo na odprto morje
odnêsti jo -nêsem jo (é) knj. pog., poud. |ostati živ, rešiti se|: ~ ~ brez poškodb

odpéti1 -pnèm dov. -ì -íte; -él -éla, -ét/-èt, -ét -éta; (-ét/-èt) (ẹ́ ȅ) kaj ~ gumb; voj. ~ pištolo; odpeti kaj od česa ~ živino od jasli; odpeti komu kaj ~ otroku plašč
odpéti se -pnèm se (ẹ́ ȅ) Plašč se mu je odpel

odprávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odprávljanje (á) koga/kaj ~ napake; ~ otroke v šolo; odpravljati koga/kaj z/s čim ~ otroka s praznimi obljubami; odpravljati čemu kaj ~ stroju napake; nestrok. |strok. povzročati izzvane splave|
odprávljati se -am se (á) ~ ~ na izlet

odrézati -réžem dov. -an -ana; odrézanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ grozd; ~ več kosov blaga; ~ vejo od drevesa; poud. odrezati koga/kaj od česa Sneg jih je odrezal od mesta |ločil|; odrezati komu/čemu kaj ~ otroku kos kruha; ~ bolniku nogo odstraniti z operacijo; ~ rožam peclje
odrézati se -réžem se (ẹ́ ẹ̑) poud.: ~ ~ na tekmovanju |izkazati se|; znati se odrezati |kratko, učinkovito odgovoriti|

odrívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; odrívanje (í) koga/kaj ~ napadalca; Plavalec ~a vodo; odrivati koga/kaj od česa ~ ljudi od vrat; odrivati koga/kaj z/s čim ~ vrata s hrbtom
odrívati se -am se (í) od česa ~ ~ ~ tal; Skakalec se dobro ~a

odškodováti -újem tudi odškódovati -ujem dov. odškodován -a tudi odškódovan -a; odškodovánje; drugo gl. škodovati (á ȗ; ọ́; ọ̑) koga/kaj za kaj ~ sodelavca za izgubljene dohodke; odškodovati koga z/s čim ~ prizadetega z nekaj denarja
odškodováti se -újem se tudi odškódovati se -ujem se (á ȗ; ọ́; ọ̑) z/s čim za kaj Z veseljačenjem se odškodovati za prestano trpljenje

odštéti -štêjem dov., nam. odštèt/odštét, zastar. odštévši; odštétje; drugo gl. šteti (ẹ́ ȇ) kaj ~ denar na mizo; odšteti kaj od česa ~ stroške od skupne vsote; mat. ~ devet od sto; odšteti komu kaj ~ tekmovalcu nekaj točk

odtegníti in odtégniti -em dov. odtégni -te in -íte; odtégnil -íla, odtégnjen -a; odtégnjenje; (odtégnit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ roko; odtegniti koga/kaj od koga/česa ~ otroka od dela; neobč. ~ pozornost ljudi od tega vprašanja odvrniti; odtegniti komu kaj od česa ~ dolžniku večji znesek od plače; ~ ponesrečencem pomoč |ne dati|; odtegniti koga komu/čemu ~ otroka slabi družbi
odtegníti se in odtégniti se -em se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́) komu/čemu ~ ~ delu; neobč. ~ ~ kazni izogniti se

odtŕgati -am dov. -an -ana; odtŕganje (ŕ ȓ) kaj ~ gumb; odtrgati koga/kaj od koga/česa ~ otroka od družine; ~ kos blaga od bale; odtrgati komu/čemu kaj ~ jabolku pecelj; ~ posojilojemalcu tretjino plače odtegniti
odtŕgati se -am se (ŕ ȓ) Na pobočju se je odtrgala skala; odtrgati se od koga/česa ~ ~ ~ domačih

odvezováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; odvezovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ vrvico; odvezovati komu kaj ~ jetnikom roke; odvezovati koga česa ~ predsednika odgovornosti; odvezovati koga/kaj od česa ~ pričo od prisege
odvezováti se -újem se (á ȗ) začeti se odvezovati

ogoljufáti -ám dov. ogoljufánje; drugo gl. goljufati (á ȃ) koga/kaj ~ stranko pri kupčiji; ogoljufati koga/kaj za kaj ~ sorodnika za dediščino

ohomotáti -ám dov. ohomotánje; drugo gl. homotati (á ȃ) poud. |zaviti, oviti|: koga/kaj v kaj ~ otroka v plašč; ohomotati koga/kaj z/s čim ~ zavoj z vrvico

opíliti -im dov. opíljen -a; opíljenje (í ȋ) kaj ~ vijak; neobč. ~ besedilo; poud. opiliti koga/kaj za kaj ~ kupca za denar |ogoljufati, prevarati|; Opilil ga je |udaril|

opravičeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; opravičevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ izostanke; ~ otroke; ~ stroške za raziskavo → upravičevati; opravičevati kaj z/s čim ~ svoje ravnanje z lastno nepremišljenostjo; opravičevati komu kaj ~ otroku nepremišljenosti odpuščati, oproščati
opravičeváti se -újem se (á ȗ) komu z/s čim ~ ~ obiskovalcu s preveliko zaposlenostjo

opredelíti -ím dov. opredêli -íte; opredélil -íla, -ít/-ìt, opredeljèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) koga/kaj ~ človeka kot bitje; ~ pojav; opredeliti koga za koga/kaj ~ sovaščana za alkoholika
opredelíti se -ím se (í/ȋ í) do koga/česa javno se opredeliti do vseh problemov; opredeliti se proti komu/čemu ~ ~ ~ rasizmu; opredeliti se za koga/kaj ~ ~ ~ nacionalno osvoboditev; ~ ~ ~ Slovenca

oprémiti -im dov. oprémljen -a; oprémljenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ otroka za pohod; ~ laboratorij; opremiti kaj z/s čim ~ pisarno z računalniki; urad. ~ dopis z datumom navesti, napisati datum; opremiti komu kaj ~ hčeri stanovanje
oprémiti se -im se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) ~ ~ za v gore

oprémljati -am nedov. -an -ana; oprémljanje (ẹ́) koga/kaj ~ jamarje; ~ knjige; opremljati kaj z/s čim ~ hišo s pohištvom; opremljati komu kaj ~ hčeri stanovanje;
oprémljati se -am se (ẹ́) z/s čim ~ ~ s sodobnim orožjem

organizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; organizíranje (ȋ) kaj ~ delo; ~ svoje misli urediti; ~ tekmovanje; organizirati komu kaj ~ beguncem prenočišče → dobiti, priskrbeti
organizírati se -am se (ȋ) v kaj ~ ~ ~ društvo včlaniti se

oskrbéti -ím dov. oskrbljèn -êna; oskrbljênje; drugo gl. skrbeti (ẹ́ í) komu/čemu kaj ~ ponesrečencu rano; oskrbeti koga/kaj ~ bolnika; ~ cevi za vodovod preskrbeti; oskrbeti koga/kaj z/s čim ~ ljudi s hrano
oskrbéti se -ím se (ẹ́ í) z/s čim ~ ~ z gorivom

oskrbováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; oskrbovánje; (-àt) (á ȗ) komu/čemu kaj ~ ponesrečencu rano; ~ mladoletniku premoženje upravljati; oskrbovati koga/kaj ~ bolnika na domu; ~ cesto; oskrbovati koga/kaj z/s čim ~ trgovino z blagom
oskrbováti se -újem se (á ȗ) z/s čim ~ ~ z vsem potrebnim

osmúkniti -em dov. osmúknjen -a; osmúknjenje (ú ȗ) kaj ~ jagode; poud. osmukniti koga/kaj po čem Veja ga je osmuknila po obrazu |oplazila, oprasnila|; poud. osmukniti koga/kaj z/s čim ~ konja z vajetmi |oplaziti|

osréditi -im dov. -en -ena; osrédenje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ industrijo v večjih krajih; osrediti kaj na koga/kaj ~ svoje misli na bistveni problem
osréditi se -im se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) neobč.: V hrupu se ni mogoče osrediti se zbrati; Čete so se osredile okoli mesta osredinile

oškodováti -újem tudi oškódovati -ujem dov. oškodovánje tudi oškódovanje; drugo gl. škodovati (á ȗ; ọ́; ọ̑) koga/kaj ~ delavce; oškodovati koga/kaj za kaj ~ kupca za veliko denarja; star. Lep razgled nas je oškodoval za trud nam je poplačal trud

otŕkati -am dov. -an -ana; otŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) kaj ~ sneg s čevljev; ~ zid obtrkati; otrkati kaj ob kaj ~ škornje ob prag

otrkávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; otrkávanje (ȃ) kaj ~ blato s čevljev; ~ steno obtrkavati; otrkavati kaj ob kaj ~ čevlje ob prag

pahníti in páhniti -em tudi páhniti -em dov. páhni -te in -íte tudi -i -ite; páhnil -íla tudi -il -ila, páhnit, páhnjen -a; páhnjenje; (páhnit) (í/ȋ/á á; á; á ȃ) koga/kaj ~ napadalca po stopnicah; ~ knjigo od sebe; poud. pahniti koga/kaj v kaj ~ državo v vojno |spraviti|; ~ dekle v obup |spraviti|

písati in pisáti píšem nedov. píši -te in -íte, pišóč, pisáje; písal -ála, písat, písan -a; pisánje; (písat) (í/á í) kaj ~ črko za črko; ~ roman; ~ po nareku; ~ s peresom; ~ domov; pisati komu kaj ~ prijatelju pismo; knj. pog. ~ delavcem nadure priznati, upoštevati; pisati kaj o kom/čem ~ neprijetne stvari o politikih
písati se in pisáti se píšem se (í/á í) Kako se ~eš

pljúniti -em dov. pljúnjen -a; pljúnjenje (ú ȗ) kaj ~ kri; sleng. pljuniti komu kaj ~ sopivcu precej denarja ukrasti; poud. pljuniti na koga/kaj |vzeti ugled komu, osramotiti ga|

pobrusíti in pobrúsiti -im dov. pobrúšenje; drugo gl. brusiti1 (í/ȋ/ú ú) kaj ~ koso; pobrusiti kaj ob kaj Mula je pobrusila kopito ob tla; pokr. Petelin je pobrusil in utihnil zapel
pobrusíti jo in pobrúsiti jo -im jo (í/ȋ/ú ú) pokr. oditi, zbežati

podájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; podájanje (ȃ) komu/čemu kaj ~ soigralcu žogo; podajati kaj ~ učno snov |razlagati|
podájati se -am se (ȃ) Deska se ~a pod nogami |upogiba|; star. ~ ~ na dolgo pot odhajati, odpravljati se; neobč. podajati se komu/čemu Obleka se ji lepo ~a |ji pristaja|; neobč. ~ ~ strastem vdajati se; podajati se v kaj ~ ~ ~ nevarnost začenjati ravnati lahkomiselno

podŕgniti -em dov. -il -ila tudi -íla, podŕgnjen -a; podŕgnjenje (ŕ ȓ) kaj z/s čim ~ ribe s česnom; podrgniti ob kaj Avto je podrgnil ob ograjo; podrgniti z/s čim po čem ~ z nožem po mizi
podŕgniti se -em se dov. (ŕ ȓ) ob kaj ~ ~ ~ plot; podrgniti se po čem ~ ~ ~ glavi

pogrézati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pogrézanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj redk. ~ rečno strugo poglabljati; pogrezati koga v kaj Glasba ga ~a ~ spanje; poud. Ta vest ga ~a ~ obup |spravlja|
pogrézati se -am se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Hiša se ~a; poud. pogrezati se v kaj ~ ~ ~ delo, študij |intenzivno delati, študirati|

pogrézniti -em dov. pogréznjen -a; pogréznjenje (ẹ́ ẹ̑) kaj redk. ~ strugo poglobiti; pogrezniti koga v kaj Glasba ga je pogreznila v spanec; poud. Sporočilo ga je pogreznilo v obup |spravilo, pahnilo|
pogrézniti se -em se (ẹ́ ẹ̑) Hiša se je nekoliko pogreznila; poud. pogrezniti se v kaj ~ ~ ~ branje, študij |zavzeto brati, študirati|

pokázati tudi pokazáti -kážem dov. pokázanje tudi pokazánje; drugo gl. kazati (á/á á) komu koga/kaj ~ kupcu blago; poud. ~ hrbet mestu |zapustiti mesto, izseliti se|; poud. ~ staršem roge |upreti se jim|; pokazati koga/kaj publ. Moštvo je pokazalo lepo igro |je lepo igralo|; ~ naklonjenost; poud. ~ pete, podplate |zbežati|; pokazati na koga/kaj ~ ~ izložbo; šport. žarg. Sodnik je pokazal na belo točko |dosodil enajstmetrovko, sedemmetrovko|
pokázati se tudi pokazáti se -kažem se (á/á á) Iz rane se je pokazal gnoj; pokazati se za kakšnega Ta teza se je pokazala za napačno; pokazati se komu/čemu knj. pog. Šel se je pokazat dekletovim staršem predstavit; poud. pokazati se pred kom/čim |postaviti se, pobahati se|

popráviti -im dov. poprávljen -a; poprávljenje (á ȃ) koga/kaj ~ cesto; ~ krivico; šol. žarg. ~ matematiko; popraviti kaj z/s čim ~ jed s smetano; popraviti komu kaj ~ učencu nalogo
popráviti se -im se (á ȃ) ~ ~ v sedlu; poud.: ~ ~ po bolezni |okrepiti se, okrevati|; Pijanec se težko ~i |poboljša|

porabíti in porábiti -im dov. porábljenje; drugo gl. rabiti (í/ȋ/á á) kaj ~ kurjavo; porabiti kaj za koga/kaj ~ ves denar za nakup hrane; neobč. ~ desko za veslo uporabiti; Motor veliko ~i

porábljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; porábljanje (á) kaj ~ denar; porabljati kaj za kaj poud. ~ prosti čas za izlete |hoditi v prostem času na izlete|; ~ plačo za nove obleke

poríniti -em dov. porínjen -a; porínjenje (í ȋ) koga/kaj ~ avto; ~ smučarja, da pade; knj. pog. poriniti koga v kaj Drugi so me porinili v to spravili; poriniti komu kaj knj. pog. ~ kupcem slabo blago dati, ponuditi

porívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; porívanje (í) koga/kaj ~ čoln v morje; knj. pog. porivati koga v kaj Razmere ga ~ajo v pasivnost spravljajo; porivati komu kaj knj. pog. ~ kupcem pokvarjena živila prodajati, ponujati

posláti póšljem dov. pôšlji -íte; -àl -ála, -àt, -án -ána; poslánje; (-àt) (á ọ́) komu kaj ~ vojaku brzojavko; poslati koga/kaj ~ otroka ven; knj. pog., poud. ~ koga k hudiču |grobo ga zavrniti|; omilj. ~ koga na oni svet |usmrtiti ga|; publ. ~ na trg nov proizvod |dati v prodajo|; poslati po koga/kaj ~ ~ zdravnika, sol

postáviti -im dov. postávljen -a; postávljenje (á ȃ) koga/kaj ~ padlega pokonci; publ. ~ osumljenca izven zakona → izobčiti ga, vzeti mu pravice; poud. ~ hudodelca na hladno |aretirati ga, zapreti ga|; ~ spomenik; postaviti komu koga/kaj ~ otroku strica za varuha; ~ učencu vprašanje
postáviti se -im se (á ȃ) Konj se je postavil na zadnje noge; knj. pog. ~ ~ na lastne noge osamosvojiti se; publ. ~ ~ na določeno stališče imeti določeno stališče; postaviti se komu ~ ~ tekaču na pot |ovirati ga|; poud. ~ ~ staršem po robu |upreti se jim|; postaviti se proti čemu ~ ~ ~ izkoriščanju; postaviti se za koga/kaj ~ ~ ~ svoje pravice; postaviti se pred kom/čim z/s kom/čim Pred vsemi se je postavil s svojim znanjem

posúmiti -im dov. posúmljen -a; posúmljenje (ú ȗ; ȗ) koga/kaj nekaj ~; redk. Posumil ga je, da hoče zbežati osumil; poud. posumiti na kaj Ob pregledu je zdravnik posumil na žolčne kamne |pomislil|; posumiti v koga/kaj ~ ~ poštenost; poud. posumiti o kom/čem ~ ~ zvestobi koga |podvomiti|

posvéčati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; posvéčanje (ẹ́) kaj komu/čemu ~ kapelice različnim svetnikom; ~ pesmi ženi; ~ študiju vso skrb; posvečati koga/kaj ~ cerkve; neobč. posvečati koga v kaj ~ prijatelja v svoje težave razkrivati, zaupati jih prijatelju
posvéčati se -am se (ẹ́) poud. komu/čemu ~ ~ filozofiji |ukvarjati se s filozofijo|

posvetíti1 -ím dov. posvéti -íte; posvétil -íla, -ít/-ìt, posvečèn -êna; posvečênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj komu/čemu ~ kapelo svetniku; ~ knjigo materi; ~ svoje moči študiju; publ. ~ vprašanjem šolstva posebno pozornost; posvetiti koga/kaj ~ cerkev; ~ duhovnika; neobč. posvetiti koga v kaj ~ koga v svoje skrivnosti razkriti, zaupati mu jih
posvetíti se -ím se (í/ȋ í) poud. komu/čemu ~ ~ filozofiji |ukvarjati se s filozofijo|

pošíljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pošíljanje (í) komu/čemu kaj ~ staršem pisma; pošiljati koga/kaj publ. ~ na trg nove izdelke |dajati jih v prodajo|; poud. ~ koga k vragu |grobo ga zavračati|; pošiljati po koga/kaj ~ ~ zdravnika

potísniti -em dov. potísnjen -a; potísnjenje (í ȋ) koga/kaj ~ prišleca skozi vrata; potisniti komu kaj ~ prosilcu denar v roko; poud. potisniti koga v kaj ~ mater v osamljenost |spraviti|

potrésti -trésem dov., nam. potrést/potrèst; potrésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) kaj z/s čim ~ jagode s sladkorjem; ~ hruško; potresti koga za kaj ~ otroka za lase povleči; ~ učenca za ramo stresti; potresti z/s čim ~ z glavo; potresti komu/čemu kaj ~ ptičkom proso

potrkávati -am nedov. -ajóč; potrkávanje (ȃ) potrkavati k/h čemu ~ k prazniku; potrkavati na kaj Dež ~a ~ okna; potrkavati za kaj ~ ~ praznik; potrkavati ob kaj ~ s palico ob tla; potrkavati po čem ~ ~ sodih

potrošíti in potróšiti -im in potróšiti -im dov. potróšenje; drugo gl. trošiti (í/ȋ/ọ́ ọ́; ọ́) kaj ~ denar → porabiti; potrošiti kaj za kaj ~ plačo za nepotrebne reči → zapraviti

povézati in povezáti -véžem dov. povézanje; drugo gl. vezati (ẹ́/á ẹ́) koga/kaj z/s kom/čim ~ mesto z okolico; ~ pisma s trakom; ~ ranjenca obvezati; povezati kaj v kaj ~ rože v šopek
povézati se in povezáti se -véžem se (ẹ́/á ẹ́) z/s kom/čim ~ ~ ~ somišljeniki

prebudíti -ím dov. prebúdil -íla, nam. prebudít/prebudìt; prebujênje; drugo gl. buditi (í/ȋ í) koga/kaj ~ otroke; neobč. ~ narod; poud. ~ radovednost |vzbuditi|; prebuditi koga/kaj iz česa ~ poškodovanca iz nezavesti; neobč. prebuditi komu kaj ~ dedu spomine vzbuditi
prebudíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ žejen; poud. Dan se je prebudil |je nastal|

predélati -am dov. -an -ana; predélanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ grozdje; šol. ~ učno snov |razložiti in utrditi jo|; predelati kaj v kaj ~ plašč v suknjič

predložíti -ím dov. predlôži -íte; predlóžil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) komu/čemu koga/kaj ~ sodišču nove dokaze; redk. predložiti koga/kaj za koga/kaj ~ koga za predsednika predlagati

preimenováti -újem dov. preimenovánje; drugo gl. imenovati (á ȗ) koga/kaj ~ ulico
preimenováti se -újem se (á ȗ) iz koga/kaj v koga/kaj ~ ~ iz Franca v Branka

prekúhati -am dov. -an -ana; prekúhanje (ú ȗ) kaj ~ perilo; prekuhati kaj v kaj ~ sadje v žganje
prekúhati se -am se (ú ȗ) Jed se je prekuhala

prekuhávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; prekuhávanje (ȃ) kaj ~ vodo; prekuhavati kaj v kaj ~ sadje v žganje

prelágati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; preláganje (ȃ) kaj ~ deske; ~ rok za opravljanje izpitov; prelagati kaj na koga/kaj ~ vse skrbi na druge

prelevíti -ím dov. prelévil -íla, prelevljèn -êna, nam. prelevít/prelevìt; drugo gl. leviti se (í/ȋ í) neobč. kaj v kaj ~ novelo v roman preoblikovati
prelevíti se -ím se (í/ȋ í) Kača se ~i; poud. preleviti se iz koga/česa v koga/kaj ~ ~ iz kmeta v meščana |postati iz kmeta meščan|

preložíti -ím dov. prelôži -íte; prelóžil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ deske; pravn. ~ obravnavo; preložiti kaj na koga/kaj ~ skrbi na drugega

prenaredíti -ím dov.; drugo gl. narediti (í/ȋ í) kaj ~ obleko; prenarediti kaj v kaj ~ plašč v suknjič
prenaredíti se -ím se (í/ȋ í) star. spremeniti se (na bolje): Fant se je zadnja leta zelo prenaredil

preobláčiti -im nedov. -i -ite in -íte; -il -ila in -íla; -en -ena; preobláčenje (á) koga/kaj ~ otroka; ~ pernice; preoblačiti koga v koga/kaj ~ igralca v klovna
preobláčiti se -im se (á) v koga/kaj ~ ~ ~ uniformo

prepésniti -im dov. prepésnjen -a; prepésnjenje (ẹ̑) kaj ~ ljudske pesmi; prepesniti kaj v kaj ~ sonet v štirivrstičnico; poud. ~ dramo v filmski jezik |preoblikovati|

prepesnjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; prepesnjevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ ljudske pesmi; prepesnjevati kaj v kaj ~ Dantejev ep v slovenščino

preskočíti -skóčim dov. preskóčen -a; preskóčenje; drugo gl. skočiti (í/ȋ ọ̑) koga/kaj ~ jarek; ~ osebo iz seznama; preskočiti na kaj ~ v pogovoru na drugo temo; poud. preskočiti v kaj ~ ~ drugo stranko |prestopiti|
preskočíti se -im se (í/ȋ ọ̑) V travi se je preskočila kobilica

prestáviti -im dov. prestávljen -a (á ȃ) koga/kaj ~ mizo; ~ odkritje spomenika; ~ učitelja; star. prestaviti kaj v kaj ~ roman v francoščino prevesti; ~ v drugo prestavo

presúkati -am in presúkati -súčem dov. -aj -ajte tudi -ájte in -i -ite; -al -ala tudi -ála; -an -ana; presúkanje tudi presukánje (ú; ú) kaj ~ nit |preveč sesukati|; presukati kaj v kaj poud. ~ laž v resnico |spremeniti|
presúkati se -am se in presúkati se -súčem se (ú; ú) poud. Stvari so se presukale na bolje |spremenile, obrnile|

pretvóriti -im dov. pretvórjen -a; pretvórjenje (ọ́; ọ̑) kaj v kaj ~ vodno energijo v električno; neobč. ~ smisel stavka spremeniti
pretvóriti se -im se (ọ́; ọ̑) v koga/kaj neobč. ~ ~ za pusta v drugo osebo spremeniti se

preurêjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; preurêjanje (é) kaj ~ stanovanje; preurejati kaj v kaj ~ hlev v garažo

prevalíti -ím dov. preválil -íla, nam. prevalít/prevalìt; drugo gl. valiti1 (í/ȋ í) koga/kaj ~ hlod; ~ koga čez hrbet; publ. ~ dolgo pot → prehoditi, prepotovati; poud. prevaliti kaj na koga/kaj ~ odgovornost na drugega |prenesti|
prevalíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ z boka na hrbet

prevárati -am dov. -an -ana; preváranje (ȃ) koga ~ ženo; prevarati koga/kaj za kaj ~ koga za nagrado; prevarati koga/kaj z/s kom/čim Prevarala ga je s sosedom
prevárati se -am se (ȃ) ~ ~ pri kupčiji

prevésiti -im dov. prevéšen -a; prevéšenje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ noge čez rob; prevesiti kaj z/s čim ~ stene z blagom
prevésiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) Tehtnica se je prevesila; poud. prevesiti se v kaj Poletje se je prevesilo v jesen |je prešlo|

pridržáti -ím dov. pridržánje; drugo gl. držati (á í) koga/kaj ~ bolnika v bolnici; ~ konja; ~ korak; pridržati komu kaj ~ gostu vrata
pridržáti si -ím si (á í) kaj poud. ~ ~ zadnjo besedo |uveljaviti svoje mnenje|; pravn. ~ ~ nadzorstvo

pridrževáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; pridrževánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ otroka za roko; ~ konje; ~ korak; pridrževati komu kaj ~ gostu vrata
pridrževáti si -újem si (á ȗ) kaj pravn. ~ ~ nadzorstvo; urad. ~ujem ~ pravico odgovoriti pozneje

prijávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prijávljanje (á) koga/kaj komu/čemu ~ škodo zavarovalnici; ~ sumljive ljudi; prijavljati koga k/h čemu ~ študente k izpitu; prijavljati koga za kaj ~ kolesarje za tekmovanje
prijávljati se -am se (á) za koga/kaj ~ ~ ~ izlet

prijémati -am tudi prijémati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč tudi -óč, -áje; -an -ana; prijémanje (ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ gumbe na obleki; poud.: ~ dolžnike, naj vrnejo denar |terjati|; ~ajo ga krči |ima jih|; brezos. ~a ga, da bi se razjokal |rad bi se razjokal|; prijemati koga za kaj ~ človeka za roko; Ribe dobro ~ajo; zdrav. žarg. Ta zdravila pri njej ne ~ajo ne učinkujejo
prijémati se -am se tudi prijémati se -ljem se (ẹ̑; ẹ̑) koga/česa ~ ~ držala in počasi hoditi; Bluza se preveč ~a telesa; prijemati se za kaj ~ ~ ~ ograjo; Drevje se že ~a

prikleníti -klénem dov. priklêni -íte; priklênil -íla, priklênit, priklénjen -a; (priklênit) (í/ȋ ẹ́) koga/kaj k/h čemu ~ žival k jaslim; ~ psa; prikleniti koga/kaj na koga/kaj poud. dekle ~ nase |doseči, da ga zelo ljubi|; poud. Bolezen ga je priklenila na posteljo |povzročila, da je moral ležati|
prikleníti se -klénem se (í/ȋ ẹ́) k/h čemu iz protesta ~ ~ k ograji

priključeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; priključevánje; (-àt) (á ȗ) kaj na kaj ~ nove hiše na plinovod; ~ gospodinjske stroje; ~ vagone; priključevati komu/čemu kaj ~ občini manjše kraje
priključeváti se -újem se (á ȗ) komu/čemu ~ ~ različnim družbam; ~ ~ upornikom pridruževati se; publ. ~ ~ kakemu mnenju soglašati z njim

prikováti -kújem dov., nam. prikovàt; prikovánje; drugo gl. kovati (á ú) koga/kaj k/h čemu ~ ujetnika k steni; prikovati koga/kaj na kaj ~ sužnja na galejo; poud. Bolezen ga je prikovala na posteljo |povzročila, da je moral ležati|; ~ verigo na obroč

prikríti -kríjem dov., nam. prikrít/prikrìt; prikrítje; drugo gl. kriti (í ȋ) komu koga/kaj ~ ljudem resnico; prikriti koga/kaj ~ otroka s svojim telesom; ~ zadrego; prikriti koga/kaj pred kom/čim ~ žalost pred materjo
prikríti se -kríjem se (í ȋ) ~ ~ v travi

priložíti -ím dov. prilôži -íte; prilóžil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ še nekaj jabolk; poud. ~ nekaj za pijačo |prispevati|; priložiti komu/čemu kaj ~ prošnji potrdilo; poud. ~ komu brco |dati|; priložiti k/h čemu kaj ~ k pečenki krompir

primakníti in primákniti -em dov. primákni -te in -íte; primáknil -íla, primáknit, primáknjen -a; primáknjenje; (primáknit) (í/ȋ/á á) kaj k/h čemu ~ stol k mizi; poud. primakniti komu kaj ~ sinu kak priboljšek |dodati|; poud. primakniti komu za kaj Oče mu je primaknil za avto |dodal k vsoti|
primakníti se in primákniti se -em se (í/ȋ/á á) redk. približati se: ~ ~ za dva koraka

primérjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; primérjanje (ẹ́) koga/kaj ~ podatke; ~ prevod in izvirnik; primerjati koga/kaj z/s kom/čim ~ dekle z rožo; ~ prevod z izvirnikom; primerjati koga/kaj komu/čemu Pesnik ~a življenje vrelcu
primérjati se -am se (ẹ́) z/s kom/čim Mi se z vami ne ~amo; neobč. To se pogosto ~a dogaja

primórati -am dov. -an -ana; primóranje (ọ̑) koga/kaj ~ prišleca oditi; ~ nezaželenega gosta, da odide; primorati koga/kaj v kaj ~ trgovca v popuščanje; primorati koga k/h čemu ~ pričo k molku

pripéti1 -pnèm dov. -ì -íte; -él -éla, -ét/-èt, -ét -éta; pripétje; (-ét/-èt) (ẹ́ ȅ) koga/kaj ~ psa na verigo; ~ vola k vozu; pripeti kaj z/s čim ~ rob krila z buciko; pripeti komu kaj ~ ženinu nagelj
pripéti se -pnèm se (ẹ́ ȅ) z/s čim ~ ~ z varnostnim pasom

priségati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; priséganje (ẹ́; ẹ̑) Priče ~ajo; poud. ~am, da ni res |z odgovornostjo trdim|; poud. prisegati komu kaj ~ dekletu zvestobo |obljubljati|; poud. prisegati kaj komu/čemu ~ zvestobo domovini |obljubljati|; poud. prisegati na koga/kaj Nekateri ~ajo ~ njegovo ime |ga zelo cenijo, spoštujejo|; prisegati pri kom/čem ~ ~ vsem, kar je komu sveto

prisíliti -im dov. prisíljen -a; prisíljenje (í ȋ) koga/kaj k/h čemu ~ pričo k molku; prisiliti koga/kaj v kaj ~ fanta v zakon; poud. ~ nasprotnika na kolena |pokoriti, premagati ga|
prisíliti se -im se (í ȋ) k/h čemu ~ ~ k delu

prisiljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; prisiljevánje; (-àt) (á ȗ) siliti: koga/kaj k/h čemu ~ taboriščnike k delu; prisiljevati koga/kaj v kaj ~ dekle v zakon

pristáviti -im dov. pristávljen -a; pristávljenje (á ȃ) kaj ~ lonec z vodo; knj. pog. pristaviti za kaj ~ ~ kosilo začeti kuhati; pristaviti kaj k/h čemu ~ stol k mizi; Pristavil je, da tega še ni slišal

pritrdíti in pritŕditi -im dov. pritŕjen -a; drugo gl. trditi1 (í/ȋ/ŕ ŕ) kaj na kaj ~ desko na zid; ~ anteno; ~ z vijaki, žeblji; pritrditi komu/čemu ~ sogovorniku; ~ mnenju
pritrdíti se in pritŕditi se -im se (í/ȋ/ŕ ŕ) na kaj ~ ~ ~ podlago

pritŕjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; pritŕjanje (ŕ) kaj ~ deščice; pritrjati čemu kaj ~ konju podkev
pritŕjati se -am se (ŕ) na kaj Alge se ~ajo na podlago

pritrjeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; pritrjevánje; (-àt) (á ȗ) kaj na kaj ~ podkvice na podplate; ~ kljuke; pritrjevati komu/čemu ~ sogovorniku
pritrjeváti se -újem se (á ȗ) na kaj ~ ~ ~ podlago

priváditi -im dov. privájen -a; privájenje (á ȃ) koga/kaj na koga/kaj ~ otroka na red; ~ žival na novo ime
priváditi se -im se (á ȃ) koga/česa ~ ~ (pitja) vina; privaditi se komu/čemu ~ ~ novemu okolju; privaditi se na koga/kaj ~ ~ ~ novo pokrajino

privájati -am nedov. -ajóč; -an -ana; privájanje (á; ȃ) koga/kaj na koga/kaj ~ otroka na red
privájati se -am se (á; ȃ) koga/česa ~ ~ novega okolja; privajati se komu/čemu ~ ~ spremembam; privajati se na koga/kaj ~ ~ ~ hitrost

privíjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; privíjanje (í) koga/kaj ~ matice; ~ in odvijati vodovodno pipo; poud.: ~ cene |dvigati, zviševati|; ~ koga, da bi vse povedal |pregovarjati, siliti|; privijati koga/kaj na kaj ~ oblogo na zid; ~ otroka na prsi
privíjati se -am se (í) k/h komu/čemu ~ ~ k materi

privíti -víjem dov., nam. privít/privìt; privítje; drugo gl. viti1 (í) koga/kaj ~ matico; ~ pipo; poud.: ~ cene |dvigniti, zvišati|; ~ osumljenca, da spregovori |pregovoriti, prisiliti|; priviti koga/kaj na kaj ~ kljuke na leseno steno; ~ otroka na prsi
privíti se -víjem se (í) k/h komu/čemu Otrok se je privil k materi; poud. Iz hiše se je privil dim |prisukal|

prizadévati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prizadévanje (ẹ́) koga/kaj ~ prijatelja z besedami; Potres ~a zlasti stare stavbe; prizadevati komu kaj ~ staršem skrbi
prizadévati si -am si (ẹ́) za koga/kaj ~ ~ ~ uspeh

pulíti in púliti -im nedov. púli -te in -íte, -èč -éča; púlil -íla, púlit, púljen -a; púljenje; (púlit) (í/ȋ/ú ú) kaj ~ nitke iz blaga; puliti komu kaj ~ bolnikom zobe; poud. ~ staršem denar |z vztrajnim prigovarjanjem prihajati do denarja|
pulíti se in púliti se -im se (í/ȋ/ú ú) poud. za koga/kaj ~ ~ ~ čast |prizadevati si, potegovati se|; ~ ~ ~ prijatelja |zagovarjati ga|

rabíti in rábiti -im nedov. rábi -te in -íte, -èč -éča; rábil -íla, rábit, rábljen -a; rábljenje; (rábit) (í/ȋ/á á) koga/kaj ~ slovar pri prevajanju; neobč. lahkomiselno ~ denar porabljati, zapravljati; knj. pog. ne ~ nikogar potrebovati; rabiti kaj za kaj ~ sobo za skladišče uporabljati; knj. pog. ~ še veliko cementa za gradnjo potrebovati; neobč. rabiti komu/čemu Kij jim ~i kot orožje kij uporabljajo; neknj. pog. Ne ~iš iti k zdravniku ni ti treba
rabíti se in rábiti se -im se (í/ȋ/á á) knj. pog. Gume se na slabi cesti hitro ~ijo obrabljajo

razkováti -kújem dov., nam. razkovàt; razkovánje; drugo gl. kovati (á ú) koga/kaj ~ jetnika; ~ konja; razkovati kaj v kaj ~ palico v tanko ploščo

razločíti in razlóčiti -im dov. razlóčenje; drugo gl. ločiti (í/ȋ/ọ́ ọ́) koga/kaj ~ predmete v temi; star. Hoteli so ju ~ ločiti; razločiti koga/kaj od koga/česa težko ~ rdečo barvo od oranžne; razločiti koga/kaj po čem ~ ljudi po glasu
razločíti se in razlóčiti se -im se (í/ȋ/ọ́ ọ́) Bilo je svetlo, da so se razločili predmeti na mizi; star. ~ ~ brez pozdrava raziti se, posloviti se

razmetáti -méčem dov. razmetánje; drugo gl. metati (á ẹ́) kaj ~ gnoj po njivi; ~ igrače; poud. razmetati kaj za koga/kaj ~ ves zaslužek za obleko |nepremišljeno zapraviti|

razmetávati -am nedov. -ajóč; -an -ana; razmetávanje (ȃ) kaj ~ gnoj; ~ igrače; poud. razmetavati kaj za koga/kaj ~ denar za pijačo |nepremišljeno zapravljati|; poud. razmetavati z/s čim ~ z denarjem |nepremišljeno porabljati ga|

reducírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; reducíranje (ȋ) kaj ~ besedilo (s)krajšati; ~ hrano omejiti, omejevati; ~ število zaposlenih zmanjšati, zmanjševati; reducirati kaj na kaj ~ raziskovanje na žuželke omejiti
reducírati se -am se (ȋ) kovin. ~ ~ v železo

ríbati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ríbanje (ȋ) kaj ~ pod; ~ zelje; poud. ribati kaj ob kaj ~ desnico ob hlače |drgniti|
ríbati se -am se (ȋ) žarg. nasprotovati si, prepirati se

riskírati -am dvovid., nedov. -ajóč; riskíranje (ȋ) neknj. pog. kaj ~ pobeg tvegati; neknj. pog. riskirati kaj za kaj ~ veliko denarja za odpravo dati

sinhronizírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; sinhronizíranje (ȋ) kaj ~ gibe |časovno uskladiti|; sinhronizirati kaj v kaj ~ film v slovenščino |tuji govor nadomestiti s slovenskim|

skrbéti -ím dov. skŕbi -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; skrbênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í)
1. koga Kaj te ~i; Predstava ga ~i; ~i ga, kaj bo; skrbeti za koga/kaj ~ ~ otroke; ~ ~ red; Nič ne skrbi zame
2. brezos. skrbeti koga ~i jo zaradi otrok; skrbeti koga za koga/kaj Mater ~i za otroke; ~i ga za zdravje

specializírati -am [ija] dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; specializíranje (ȋ) kaj za kaj ~ trgovine za prodajo strojev; neobč. ~ metulje v zbirki razvrščati, razporejati; zdrav. žarg. ~ kirurgijo specializirati se v kirurgiji
specializírati se -am se [ija] (ȋ) za kaj ~ ~ ~ polaganje ploščic; specializirati se v čem ~ ~ ~ jezikoslovju

spoznáti -ám dov., star. spoznávši; spoznánje; drugo gl. znati (á ȃ) koga/kaj ~ nove goste; ~ delovanje stroja; ~ prijatelja po glasu; publ. ~ koga za krivega odločiti, da je kriv; publ. spoznati koga/kaj z/s kom/čim ~ predsednika s tajnico → seznaniti; ~ urednika s predpisi → seznaniti
spoznáti se -ám se (á ȃ) publ. z/s kom/čim → seznaniti se; nedov. spoznati se na kaj ~ ~ ~ glasbo; dvovid. V mestu se slabo ~a

storíti -ím dov. stôri -íte; stóril -íla, -ít/-ìt, storjèn -êna; storjênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ napako; Kaj ste storili; storiti komu kaj ~ staršem kaj hudega; star. ~ prijatelju veselje narediti; star. storiti koga kakšnega ~ fanta žalostnega razžalostiti ga
storíti se -ím se (í/ȋ í) star. Storil se je dan Zdanilo se je; brezos., poud. storiti se komu Milo se mu je storilo pri srcu |Postal je ganjen, otožen|

strésati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; strésanje (ẹ́) koga/kaj ~ drevo; ~ krompir na kup; poud.: Mraz ga ~a |spreletava|; ~ šale |praviti, pripovedovati|; stresati koga/kaj za kaj ~ nagajivca za ramo; stresati z/s čim ~ z glavo
strésati se -am se (ẹ́) Šipe so se stresale od grmenja; poud. stresati se nad kom/čim |izražati jezo, nejevoljo|

Slovenski pravopis