kakóvosten -tna -o prid. (ọ́) 
  1. 1. nanašajoč se na kakovost: kakovostna izenačenost izdelkov; kakovostne spremembe materiala / visoka kakovostna raven pouka / določiti kakovostni razred lesa
  2. 2. redko dober, kvaliteten: kakovostni proizvodi; prodajajo samo kakovostno sadje / skrbeti je treba za kakovostno zdravstvo
    ♦     lingv. kakovostni pridevnik; kakovostni rodilnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

rízling -a m (ȋ) poljud. kakovostno belo vino iz grozdja laškega ali renskega rizlinga: piti rizling; kozarec rizlinga
♦ agr. laški rizling trta z grozdi z drobnimi belimi jagodami, po izvoru iz Francije; kakovostno belo kiselkasto vino iz grozdja te trte; renski rizling trta z grozdi s srednje velikimi, rumenkastimi jagodami, po izvoru iz Nemčije; kakovostno belo vino iz grozdja te trte z izrazitim vonjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

negácija -e ž (á) 
  1. 1. glagolnik od negirati: njegova odločna negacija je vse presenetila; poudarjanje internacionalnosti ne more biti negacija narodnosti / vztrajal je v negaciji vsega
  2. 2. publ., v povedni rabi kar kaj negira, zanikuje: zadnja odkritja so negacija dosedanje teorije / narodnoosvobodilni boj pomeni negacijo naše nesamostojnosti / njegova poezija je nasprotje in celo negacija klasične
  3. 3. publ., s prilastkom nasprotje: možnost, svoboda in njune negacije: nemožnost, determiniranost; ljubezensko čustvo se je spremenilo v svojo negacijo
    ♦     filoz. negacija logična operacija, s katero se iz danega stavka naredi zanikani stavek; dialektična negacija po Heglu kakovostno spreminjanje razvijajočega se pojava, pri katerem se ohranjajo in hkrati odpravljajo določene lastnosti, značilnosti; negacija negacije po Heglu stopnja v razvoju pojava, v kateri se izraža relativna ponovljivost nekaterih lastnosti nižjih stopenj pojava na višji stopnji; lingv. negacija prislov, ki izraža zanikanje; nikalnica; mat. negacija dogodka dogodek, ki se zgodi, če se določen dogodek ne zgodi; negacija izjave izjava, ki zanikuje določeno izjavo; negacija negacije izjava, ki zanikuje drugo, že zanikano izjavo in je enaka prvotni izjavi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

nórma -e ž (ọ̑) 
  1. 1. nav. mn. kar določa, kakšno sme, mora biti kako ravnanje, vedenje, mišljenje; pravilo, predpis: kršiti, spoštovati norme; v svojih nazorih se je precej odmaknil od uradnih norm; ravnati se po splošno priznanih, ustaljenih normah; norme okolja, skupine / norme političnega delovanja; norme mednarodnih odnosov / družbene, moralne, socialistične norme; pravne, ustavne norme / knjiž.: njegovo ravnanje je zame norma vzor, merilo; s to normo je skušal presojati vse ljudi s tem merilom, kriterijem; kreditiranje je preveč slonelo na administrativnih normah predpisih, določbah; etika nam daje tudi praktične norme navodila, merila
    // navadno s prilastkom kar določa, kakšno sme, mora biti kaj sploh: estetske norme / določiti, spremeniti jezikovne, pravopisne, varnostne norme; industrijske norme za posamezno državo obvezni enotni predpisi za mere, kakovost izdelkov; standardi
    // izdelek ni po normi; po mednarodnih normah bi morala biti plast asfalta večja / neskladje z uzakonjeno, normirano normo
  2. 2. količina dela, ki ga mora delavec opraviti v določenem času: norma je nizka; izpolniti, preseči normo; zvišati komu normo / danes imam deset kosov čez normo / uvajati norme v proizvodnjo / delovna norma / dnevna, mesečna norma
    // za določeno dejavnost, delovanje predpisana, dovoljena količina, število česa: naprava ima normo 20° C: ko se temperatura zviša, se elektrika izklopi; petinštirideset učencev v razredu je precej nad normo / bakteriološke norme za mleko
    ●     pog. ta razprava predstavlja normo, ki se je je treba držati kakovostno stopnjo; pog. liter vina je zanj dnevna norma liter vina mora dnevno spiti, da je zadovoljen, se počuti dobro
    ♦     biol. reakcijske norme dedno določene možnosti delovanja in odzivanja organizma na zunanje in notranje dražljaje, vplive; ekon. tehnična norma določena z merjenjem, izpopolnjevanjem delovnega postopka; jur. jurisdikcijska norma v stari Avstriji zakonske določbe o stvarni in krajevni pristojnosti civilnih sodišč; lingv. norma knjižnega jezika jezikovna sredstva, možnosti, ki se smejo, morajo uporabljati v določenem knjižnem jeziku; šport. doseči, izpolniti normo naprej določen športni rezultat, ki je pogoj za udeležbo na določenem tekmovanju; olimpijska norma; tisk. norma skrajšan naslov knjige, natisnjen pod tekstom na vsaki prvi strani tiskovne pole

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

víno -a s (í) 
  1. 1. alkoholna pijača iz soka grozdja po alkoholnem vrenju: vino teče iz soda; dati komu vina in kruha; piti, točiti vino; pridelovati vino; opiti se z vinom; čisto, motno vino; kislo, naravno vino; to vino je pitno; liter, steklenica vina; razstava vin / belo, rdeče vino; buteljčno, odprto vino; desertno vino; pelinovo vino v kateremu je bil namočen pelin; žlahtna vina / vino vre vinski mošt; ekspr. vino človeka razvname, zmeša alkohol v vinu; pijan od vina; ekspr. iskati tolažbo v vinu v čezmernem pitju vina; ekspr. utopiti jezo, žalost z vinom
    ●     ekspr. iz njega govori vino v pijanosti ne premisli, kaj reče; šalj. vino mu je stopilo, šlo, zlezlo v glavo opil se je, v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. vino ga je spravilo pod mizo tako se je napil, da ni mogel več sedeti, stati; ekspr. vino je prišlo za njim ga je opijanilo šele nekaj časa po pitju; ekspr. naliti, natočiti komu čistega vina povedati mu resnico brez olepšavanja; zastar. žgano vino žganje; preg. v vinu je resnica vinjen človek pove, česar sicer ne bi povedal
    ♦     agr. gazirati, rezati, starati, žveplati vino; arhivsko vino navadno najvišje kakovosti, ki je vsaj tri leta zorelo; kakovostno vino (z geografskim poreklom) iz več sort grozdja z ožjega geografskega območja z izraženimi sortnimi lastnostmi; lahko ki vsebuje do 9 odstotkov alkohola, močno vino ki vsebuje več kot 12 odstotkov alkohola; namizno vino brez geografskega porekla najnižje kakovostne stopnje, narejeno iz več sort grozdja; namizno vino z geografskim poreklom iz ene ali več sort grozdja s širšega geografskega območja; peneče (se) vino ki ima dosti ogljikovega dioksida; sladko vino ki ima v enem litru najmanj 50 g sladkorja; suho vino ki ima zaradi zelo majhne količine sladkorja, ki ni povrel, kiselkast ali trpek okus; vrhunsko vino (z geografskim poreklom) iz ene ali več sort grozdja z ozkega geografskega območja z izraženimi izbranimi sortnimi lastnostmi; farm. železno vino nekdaj desertno vino, v katerem je raztopljena železova spojina; gastr. kuhano vino vroča pijača iz prevretega vina, sladkorja in začimb; rel. darovati (pri maši) kruh in vino; mašno vino
    // navadno s prilastkom alkoholna pijača iz sadnega soka po alkoholnem vrenju sploh: češnjevo, malinovo, ribezovo, šipkovo vino / sadna vina
  2. 2. pesn. kar opija, omamlja koga: njegove besede so bile vino našim ušesom
    // s prilastkom opojnost, omamnost: vino ljubezni, sanj; staro, močno vino modrosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

láški -a -o prid. (ȃ) 
  1. 1. star. italijanski: laški jezik; priti iz laške dežele; sladko laško vino / slabš. laška okupacija
  2. 2. agr., v zvezi laški rizling trta z grozdi z drobnimi, belimi jagodami, po izvoru iz Francije: gojiti laški rizling
    // kakovostno belo kiselkasto vino iz grozdja te trte: buteljka laškega rizlinga
    ●     nar. laški lešniki, orehi boljši, debelejši; nar. laška repa krmna rastlina z užitnimi, krompirju podobnimi gomolji; topinambur; šalj. že sedem laških let te nisem videl zelo dolgo; star. laško olje dobro, rafinirano jedilno olje, zlasti olivno
    ♦     agr. laška češplja zgodnja češplja italijanske sorte svetlo modre barve s sladkim mesom; bot. laški topol topol z vejami, ki so obrnjene tesno ob deblu navzgor, Populus italica; vrtn. laški fižol okrasna enoletna rastlina z ovijajočim se steblom in živo rdečimi cveti, Phaseolus coccineus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

pikolít -a m (ȋ) 
  1. 1. agr. trta z belimi sladkimi grozdi, ki se goji v Furlaniji, na Goriškem: vinograd je zasajen s pikolitom
    // kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti pikolit; kozarec pikolita
  2. 2. nar. vino, narejeno iz tropin, sladkorja in vode; delanec: delavcem je prinesla steklenico pikolita

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

plávec1 -vca m (ȃ) 
  1. 1. žival svetlo rumene barve, navadno vol, konj: na sejmu je kupil močnega plavca za oranje; osedlati plavca
  2. 2. trta z dolgopecljatimi grozdi zlato rumenkaste barve, ki se goji zlasti na Bizeljskem in v Hrvatskem Zagorju: plavec je dobro obrodil
    // manj kakovostno belo vino iz grozdja te trte: navadno je pil plavca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ranína -e ž (í) 
  1. 1. trta, katere grozdje zgodaj dozori, ali grozdje te trte: zasaditi ranino / ranino so že obrali; mošt iz ranine
  2. 2. agr., v zvezi radgonska ranina trta s srednje velikimi, podolgovatimi grozdi z okroglimi, rumeno zelenimi jagodami, ki se goji v okolici Gornje Radgone: gojiti šipon in radgonsko ranino
    // kakovostno belo vino iz grozdja te trte: izpiti liter radgonske ranine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

rénski -a -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na Ren: renski breg / renska mesta
  2. 2. agr., v zvezi renski rizling trta z grozdi s srednje velikimi rumenkastimi jagodami, po izvoru iz Nemčije: gojiti renski rizling
    // kakovostno belo vino iz grozdja te trte z izrazitim vonjem: buteljka renskega rizlinga
    ♦     num. renski goldinar zlatnik, kovan od konca 14. stoletja v zahodni Nemčiji; rajniš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

žílavka -e ž (í) 
  1. 1. trta s srednje velikimi grozdi, ki se goji zlasti v Hercegovini: nasaditi žilavko
    // kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti žilavko
  2. 2. močen korobač iz posušene bikove žile: udariti z žilavko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

fránkinja -e ž (ȃ) agr.  
  1. 1. v zvezi modra frankinja trta z velikimi, modrimi grozdi: vinograd je zasajen s črnino in modro frankinjo
  2. 2. kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte: najrajši pije cviček in (modro) frankinjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

kolikósten tudi kólikosten -tna -o prid. (ọ̑; ọ̄) nanašajoč se na kolikost: med njima je precejšnja kolikostna razlika / dvigniti živinorejo tudi v kolikostnem pogledu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

lítina in litína -e ž (ȋ; í) metal. kovina, iz katere se ulivajo predmeti: litina iz te tovarne je dobra / bela z belo, siva litina s sivo prelomno ploskvijo; jeklena litina; temprana litina žarjena bela litina
// uliti izdelek, ulitek: prodajati kakovostno litino in druge kovinske izdelke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

lóndonski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na London: ogledovati si londonske znamenitosti / londonska megla; publ. londonski sporazum londonski memorandum
● ekspr. danes je prava londonska megla zelo gosta megla
♦ agr. londonski peping kakovostno zimsko jabolko z izrazitimi robovi pri muhi; zgod. londonski memorandum 5. oktobra 1954 podpisani memorandum o soglasju med vladami Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Italije in Jugoslavije o Svobodnem tržaškem ozemlju; londonski pakt pogodba med antanto in Italijo leta 1915 glede ozemlja Avstro-Ogrske, ki ga Italija dobi, če stopi v vojno na strani antante; londonska begunska vlada jugoslovanska vlada, ki je od 6. avgusta 1941 do konca vojne delovala v Londonu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

malvázija in malvazíja -e ž (á; ȋ) 
  1. 1. agr. trta z belimi sladkimi grozdi močnega vonja: malvazija je dobro obrodila; vinograd malvazije
  2. 2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti malvazijo; buteljka malvazije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

merlót -a m (ọ̑) 
  1. 1. agr. trta z večjimi grozdi z drobnimi jagodami, ki se goji na Primorskem, v Istri: merlot je dobro obrodil; vinograd merlota
  2. 2. kakovostno črno vino iz grozdja te trte: piti merlot / steklenica briškega merlota

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

móder1 -dra -o prid. (ọ́) ki je take barve kot plavica, jasno nebo: moder cvet; tam prevladujejo modri toni; modro morje, nebo; oči ima modre; nebo je postalo črno modro; svetlo modra obleka; temno zelenkasto moder suknjič; moder kot nebo; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava
// modre podplutbe, ustnice; otrok je bil moder od vpitja; ekspr. ves moder od zavisti / koncert za modri abonma abonma z vstopnicami modre barve
● publ. modri vlak specialni vlak za najvišjega državnega funkcionarja; publ. modre čelade vojaška formacija Organizacije združenih narodov, ki jo sestavlja vojaštvo različnih držav; modra galica vodna raztopina bakrovega sulfata s kristalno vodo, uporabljana zlasti za zatiranje rastlinskih bolezni; ekspr. v njem se pretaka modra kri je plemiškega rodu; žarg. vozila z modro lučjo vozila s prednostjo; zastar. dobil je modro polo bil je upokojen, upokojili so ga
♦ agr. modra frankinja trta z velikimi, modrimi grozdi; kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte; avt. modra cona prostor, kjer je parkiranje časovno omejeno; bot. modri glavač trajnica s trnato nazobčanimi listi in modrimi cveti, Echinops ritro; modri glavinec rastlina s celorobimi listi in modrimi cveti v koških, Centaurea cyanus; fot. modra kopija kopija, zlasti načrtov, kjer so bele črte na modrem ozadju ali modre črte na belem ozadju; gastr. modro kuhanje rib kuhanje rib v okisani vodi, pri katerem ribja sluz na koži pomodri; geol. modro blato morska usedlina iz večjih globin; kem. modra galica bakrov sulfat s kristalno vodo; les. modra pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti borovine; navt. ladja si je pridobila modri trak priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantski ocean; vet. modri dunajčan srednje velik kunec modre barve, ki se goji zaradi mesa in krzna; zool. modro sitce metulj, katerega bela krila imajo številne majhne kovinsko modre pegice, Zeuzera pyrina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

silvánec -nca m (ȃ) 
  1. 1. agr., navadno v zvezi zeleni silvanec trta z manjšimi zelenkastimi grozdi: zeleni silvanec je dobro obrodil / muškatni silvanec muškat z zelenkasto rumenimi grozdi; sauvignon
  2. 2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: steklenica silvanca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

šampánjec -jca m (ȃ) 
  1. 1. agr. kakovostno peneče (se) vino iz francoske pokrajine Champagne: steklenica šampanjca
  2. 2. pog. peneče (se) vino: piti šampanjec; kozarec šampanjca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

tokáj -a m (ȃ) 
  1. 1. agr. trta z grozdi s srednje velikimi zlato rumenimi jagodami, ki se goji v Vipavski dolini in Brdih: gojiti tokaj in merlot
  2. 2. kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti tokaj / briški tokaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

vzpòn vzpôna m (ȍ ó) 
  1. 1. glagolnik od vzpeti se: alpinisti so ponovili vzpon; plezalni vzpon; vzpon na goro; vzpon in sestop / vzpon ceste je velik / gospodarski, politični vzpon koga; umetniški vzpon gledališča; vzpon kvalitete, proizvodnje / publ.: ta dejavnost je v stalnem vzponu; umreti v vzponu moči
  2. 2. svet, ki je čedalje višji v določeni smeri: dolg, strm vzpon / cesta, proga ima več vzponov in spustov
  3. 3. razmerje med višinsko razliko v smeri navzgor in vodoravno oddaljenostjo dveh točk: izračunati vzpon; vzpon in padec
  4. 4. kar kaže, izraža, da je prišlo kaj na višjo jakostno, kakovostno stopnjo: izdelek predstavlja velik vzpon našega gospodarstva; ta podoba je zadnji mojstrov vzpon
    ♦     alp. letni, zimski vzpon; prvenstveni vzpon po smeri, ki je ni še nihče preplezal; geom. vzpon tangens naklonskega kota premice ali ravnine; žel. odločilni vzpon največji vzpon na določenem delu železniške proge, po katerem se izračuna največja dopustna teža vlaka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

kabernét -a m (ẹ̑) agr. trta z večjimi, temno rdečimi grozdi: gojiti kabernet
// kakovostno temno rdeče vino iz grozdja te trte: buteljka kaberneta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

nàdpovpréčje -a s (ȁ-ẹ̑) stanje nadpovprečnega: doseči kakovostno nadpovprečje / ekspr. tudi ta film se je dvignil v nadpovprečje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

plávac -vca m (ȃ) trta s srednje velikimi grozdi z okroglimi, temno modrimi jagodami, ki se goji v Dalmaciji: v novem vinogradu je nasadil plavac
// kakovostno črno vino iz grozdja te trte: naročili so liter plavca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

refóšk -a m (ọ̑) agr. trta z velikimi temno modrimi grozdi, ki se goji na Primorskem, v Istri: saditi refošk; vinogradi refoška
// kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte: piti refošk; liter refoška

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

rízvanec in rizvánec -nca m (ȋ; ȃ) agr. trta s srednje velikimi belimi grozdi, ki se goji zlasti v severovzhodni Sloveniji: rizvanec je bogato rodil
// manj kakovostno belo vino iz grozdja te trte

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

smedêrevka -e ž (ē) agr. trta z velikimi belimi grozdi, ki se goji zlasti v okolici Smedereva: gojiti smederevko
// kakovostno belo vino iz grozdja te trte: steklenica smederevke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

vúgava -e ž (ū) agr. trta s srednje velikimi rumenkastimi grozdi: gojiti vugavo
// kakovostno belo vino iz grozdja te trte: piti vugavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

burgúndec -dca m (ȗ) kakovostno vino, po izvoru iz Burgundije: privoščiti si burgundca; buteljka burgundca / beli burgundec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

lácrimae Chrísti [lakrime kristi] ž mn. neskl. (ȃ-ȋ) kakovostno rdeče ali belo vino iz okolice Neaplja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

lafít -a m (ȋ) kakovostno rdeče vino iz okolice Bordeauxa: steklenica lafita

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

malvázijec in malvazíjec -jca m (á; ȋ) redko kakovostno belo vino iz grozdja malvazije; malvazija: na mizo je prinesel buteljko malvazijca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

péping -a m (ẹ̑) agr., navadno v zvezi londonski peping kakovostno zimsko jabolko z izrazitimi robovi pri muhi: bobovec, krivopecelj in londonski peping

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

pinót -a m (ọ̑) kakovostno vino, po izvoru iz Francije: kupiti buteljko pinota / beli pinot

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

ritoznójčan -a m (ọ̑) kakovostno belo vino iz okolice Ritoznoja pri Slovenski Bistrici: steklenica ritoznojčana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

rulándec -dca m (ȃ) kakovostno belo vino, po izvoru iz Francije: piti rulandec; nazdraviti z rulandcem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

terán -a m (ȃ) navadno v zvezi kraški teran kakovostno rdeče vino iz trte refošk, rastoče na Krasu: piti kraški teran; kozarec terana

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 7. 6. 2024.

Število zadetkov: 38