Tiskanje

básati, bȃšem, vb. impf. hineinstopfen; v žepe si kaj b.; vollstopfen; koš, trebuh b.; laden (ein Gewehr), puško b.; b. se kam, sich irgendwohin drängen; — prim. nem. fassen, Levst. (Rok.).

bȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. bäffen, bellen, Cig., Vrt.; pes bavče, jvzhŠt.

bedák, m. der Dummkopf; ti bedak ti! bedake delati iz koga, jemanden zum Besten haben, jvzhŠt.; bedaka, kaj si je izmislil! Mik.; za bedaka koga kam pošiljati, n. pr. po polževe krvi, Navr. (Let.); — iz tur. bed, zanikaren, Dan.

bę̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. belfern, quäken, Cig., Jan.; ščene, lisica bevče (bevka), Z.; lajati in b., Str.; — blöken: ovce so bevkale, Jsvkr.

bezíkati, -kam, -čem, vb. impf. = 2. bzikati, Jan.

bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).

blekáti, -kȃm, blę́čem, vb. impf. 1) blöken, C.; — 2) schwatzen, Cig., C.; neumno b., LjZv.

blẹsíkati, -kam, -čem, vb. impf. schimmern, Valj. (Rad).

bọ̑g,* bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.-M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), *von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; (prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras-Erj. (Torb.).

brę̑kati, -kam, -čem, vb. impf. schreien, Trst. (Let.); — prim. brečati.

brísati, brȋšem, vb. impf. wischen; okna, pomito posodo b.; solzne oči si b.; wegwischen; prah b.; solze si b.; — burja briše = brije, Z.; — b. jo kam, irgendwohin schnell gehen, C.; — b. se, sich abwischen; b. se v obleko; on se ob mene briše, er schiebt die Schuld auf mich, Z.; — grozdje se briše, verliert den Thau, C.; nebo se briše, der Himmel heitert sich aus, Cig., Jan.; vino se briše, der Wein verliert nach dem Einschenken schnell die Schaumbläschen, Št.

brȗnkati, -kam, -čem, vb. impf. brummen: obad brunče, C.

búkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) = mukati, Rez.-Baud., Plužna-Erj. (Torb.); — 2) grunzen, Gor.

bȗkati se, -kam, -čem se, vb. impf. 1) brunften (o svinjah); svinje se bukajo, bučejo; — 2) b. se = kujati se, Jan.; dans se ti buče = delo ti ne gre uspešno od rok, Gor.

bzíkati 1., -kam, -čem, vb. impf. eine Flüssigkeit durch eine kleine Oeffnung mit Gewalt pressen, spritzen, Mur., SlGor.

bzíkati 2., -kam, -čem, vb. impf. biesen (o goveji živini): živina bziče, Mik., Valj. (Rad); — prim. bezgati, bezljati.

cəfedráti, -ȃm, vb. impf. 1) zerzupfen, zerfasern, C.; — 2) c. koga kam, jemanden mit Gewalt irgendwohin zerren, BlKr.; prim. cefrati; — 3) kleinschrittig gehen (kakor otroci), BlKr.

cəfráti, -ȃm, vb. impf. 1) zerfasern, zerzupfen, Cig., Jan.; gosje perje c., BlKr.; volno c., ("cufrati"), Dict.; — c. se, sich fädeln, sich fasern, Cig., Jan.; — 2) c. koga kam, jemanden irgendwohin schleppen, C.; zerren, Kr.; brez besedi so ga pred seboj cefrali in pehali, Glas.; — prim. cufrati in nem. zupfen (?).

cíkati 2., cȋkam, vb. impf. 1) einen fremden Beigeschmack haben: c. po čem, Cig., Jan.; c. na kaj, C.; vino na jesih cika, Dict.; vino cika, der Wein hat einen essigsauren Beigeschmack, Cig., Štrek., Dol., Št.; ta beseda po nemščini cika, scheint deutschen Ursprungs zu sein, M.; — zielen, anspielen, Cig., Jan.; kam to cika? to na-me cika, Z., SlGor.; — prim. švic., bav. zicken, istega pomena.

cvilíkati, -kam, -čem, vb. impf. quieksen: komarjev roj cvilika, Zora.

čȋvkati, -kam, -čem, vb. impf. piepen, zwitschern; piščeta, vrabci čivkajo.

čuvíkati, -čem, -kam, vb. impf. schreien wie die Eule, Cig., C.; — prim. čovinkati.

danȃjkati, -kam, -čem, vb. impf. lustige Lieder singen, ogr.-C., Valj. (Rad).

dẹjáti,* I. dẹ̑jem, vb. impf. 1) thun: uči ti mene dejati po tvoji volji, Trub.; po njih volji deješ, Dalm.; — nikar tudi tega kaj komu drugemu dejati ne dopustite, Gorne bukve-Let. 1889. 190.; tiho dejem, ich schweige; C.; — 2) sagen: ona deje, LjZv.; — II. dẹ̑m, vb. impf. (tudi včasi pf.) 1) setzen: Ne ve, kam se čez ure dejo, Preš.; — 2) thun: prav demo, Dalm.; nobenega zla ne demo, Trub.; jaz to dem Bogu k časti, Dalm.; dejte pokoro, Trub.; — hudo mi de tobak, der Tabak bekommt mir übel, Polj.; to mi dobro de, Cig.; dobro de jed in pijača človeku, Ravn.; težko mi de, es fällt mir schwer, Cig., Notr.; to nič ne de, das verschlägt nichts, Cig.; Ako spava, Naj bo zdrava, Ak' me skuša Nič ne de, Preš.; kaj ti de pri meni? was fehlt dir bei mir? M.; — dej, z infinitivom: dej ga vzdigniti, hebe ihn, Mik.; dej napraviti sobo, Jurč.; prim. dati (na koncu); — 3) sagen, Alas., Boh., Krelj, M.; dem jaz, sage ich, Dict.; čudo je, dem jaz, Dalm.; kaj deš? = kaj praviš? was sagst du dazu? Cig.; Kaj dem, mati moja vi! Npes.-K.; dejal sem, dejala je, sagte ich, sagte sie, Dol., Gor., Goriš.; — III. dẹ́nem, vb. pf. 1) legen, stellen: puško z rame d., das Gewehr von der Schulter nehmen; d. na mrtvaški oder, aufbahren; otroka spat d., das Kind zur Ruhe betten; d. na-se, anlegen (oblačilo); pod streho d., unter Dach bringen; na verigo, z verige d. psa, anketten, losketten; d. pod ključ, einsperren; iz kože d., aushäuten; v red d., ordnen; v skupine d., gruppieren, Cig. (T.); d. med oklepaja, einklammern, Cig. (T.); v (pod) prepoved d., mit Beschlag belegen; ob glavo d., enthaupten; ob veljavo d., außer Kraft setzen, Jan.; ob službo d., des Dienstes entheben; v pokoj d., pensionieren; na nič d., zugrunde richten; na laž d., der Lüge zeihen; koga nesrečnega d., jemanden unglücklich machen, C.; v pogovor se dene, er ließ sich in ein Gespräch ein, Goriš.; d. se v dogovor, sich ins Einvernehmen setzen, Levst. (Nauk); — ne vem, kam bi se dejal, ich weiß nicht, wohin ich mich wenden, was ich anfangen soll? kam se je toliko ljudi dejalo? wo sind so viele Menschen hingekommen? Cig.; — denimo, nehmen wir an, Cig.; — 2) thun: težko mi dene, es macht mir das Herz schwer, jvzhŠt.; — verfahren, umgehen: lepo, grdo denem s kom, ogr.-C.; — d. komu, jemanden verhexen, verschreien, ogr.-C.

dę́sən, -sna, adj. recht, rechts befindlich: desna roka, die rechte Hand; desna stran, die rechte Seite; desni konj, das rechts gehende Pferd; na desno, rechts (na vprašanje: kam? in kje?) Cig.; — na desni, auf der rechten Seite.

dẹ́ti,* I. -dẹ̑m, vb. pf. 1) stellen, legen: kam si del? nimam kam deti, to je bilo sem deveno, Dol.-Levst. (Zb. sp.); — 2) vb. impf. thun: dobro mi je delo, das that mir wohl, Cig.; to mi je težko delo, Dol.-Levst. (Zb. sp.); — 3) sagen, Notr.-Levst. (Zb. sp.); del bi = rekel bi, Jurč.; prim. dejati; — II. denem, vb. pf. legen, stellen, thun, Cig., Jan., Mik., Dol.; v žep deti, in den Sack stecken, Cig.; mater so v zemljo deli, C.; pod ključ d., einsperren, Cig.; ob službo d., cassieren, Cig.; kam se hočem deti? wohin soll ich mich wenden? Pohl. (Km.); kam se deti? wohin sich wenden? Vrt.; d. se v jok, zu weinen anfangen, Koborid-Erj. (Torb.); — po zlu d., zu grunde richten, Habd., Mik.; v nič d., herabwürdigen, Jan.; na laž d., der Lüge beschuldigen, Z.

dẹ́vati, -vam, -vljem, vb. impf. ad dejati, deti; setzen, legen, stellen: na stran d., beiseite legen; na zrak d., der Luft aussetzen; vmes d.; einschalten; pšenico v stavke d., den Weizen mandeln; d. kaj pod uradni zaklep, den amtlichen Verschluss anlegen, Cig.; iz kože d. vola, dem Ochsen die Haut abziehen; v sveto olje d. koga, jemandem die letzte Oelung reichen; v red d., in Ordnung bringen, regeln; v nič d., herabwürdigen, Jan., Cig. (T.); tudi: na nič d., Cig., Navr. (Let.); — d. se, langsam steigen (šaljivo): kam se devaš? Št.-C.

dò,* I. praep. c. gen. 1) bis zu, a) o prostoru: do konca sveta, bis ans Ende der Welt; do hriba se peljati; brada mu sega do tal; od hiše do hiše; ni moči do njega (priti), man kann nicht bis zu ihm gelangen; z adverbijem: do kod? bis wohin? wie weit? (= do kam, C.); do tod, (do tukaj), bis hieher; do nekam, bis irgendwohin, Cig.; z adverbialnimi izrazi: do sredi sobe, bis zur Mitte des Zimmers; do pod klancem, bis zum Fuße des Hügels; — pren. do živega priti komu, jemanden empfindlich treffen, jemandem beikommen; — = pri: ni drugega videti nego luč do luči, LjZv.; bila je hiša tako natlačena, da ni mogel nihče sesti, ampak stal je mož do moža vso noč, Jurč.; glava do glave se je videla, Erj. (Izb. sp.); b) o stopnji, (bis zu einem gewissen Grade): do smrti ranjen, tödtlich verwundet; do krvi, do krvavega so se stepli, bis aufs Blut; do nazega sleči koga; do sitega se najesti, sich satt essen, (do sita, Jan., Mik.); do presita, bis zur Uebersättigung, C.; do čistega (do čista, Mur., Jan., C., Mik.), vollends, total; do celega (do cela, Jan., BlKr.-M.), gänzlich; do dobrega, (do dobra, Mik., Jan.), gehörig, recht; ko se dan stori do dobrega, Ravn.-Mik.; do tancega vse izpolniti, alles genau erfüllen, Burg.; do malega, (do mala, Jan., Ben., Mik.), bis auf Weniges; fast, beinahe; do sedem ur hoda, beiläufig sieben Stunden Weges, Levst. (Rok.); do besed, wörtlich, Cig.; do pike, do zobca, accurat, Jan.; do polu, do polovice, zur Hälfte, Cig.; do kraja, vollends: do kraja koga pokončati; nimajo do ostanka kruha (= da bi ga ostajalo), Zv.; krava ima mleka zmeraj dovolj do ostanka, Zv.; — do tretjega gre rado, alle guten Dinge sind drei; — do na tri mesece se more zmanjšati rok, DZ.; — c) o času: spati do belega dne, in den Tag hinein schlafen; do trde noči, spät in die Nacht hinein; do današnjega dne, bis auf den heutigen Tag; tega do smrti ne bom pozabil; do sih dob (mal), bisher; do tistih dob (mal), bis dahin; — z adverbiji: do zdaj, bisher; do takrat, bis dahin; do kar, (= dokler), Levst. (Sl. Spr.); z adverbialnimi izrazi: do popoldne; do blizu božiča, Levst. (Zb. sp.); — 2) kaže kako mer: an; do starišev sem pisal, Met.; do mene poslan, an mich gesendet, Cig.; obrniti se do koga, sich an jemanden wenden; imam prošnjo do vas, Met.; — 3) kaže razmerje: gegen; kaj imaš do mene? Levst. (Rok.); Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni le v gosti, Npes.-K.; — meni je do koga (česa), mir ist an jemandem (etwas) gelegen; meni do tega nič ni, Levst. (Rok.); do tega mi je veliko, Svet. (Rok.); ako nam je kaj do zdravja, Vrt.; vsem tem do besede ni bilo mnogo, LjZv.; trd do ubogih, Ravn.-Mik.; laskav do gospode, dober do vseh, Levst. (Rok.); — zu; ljubezen do domovine, do otrok; — 4) außer: izgubil sem ves denar do enega goldinarja, Svet. (Rok.); vsi do enega, katerega bomo še omenili, Andr.; — II. praep. znači: 1) da je dejanje do nekod dospelo: doiti, dokričati, dočakati; dopleti do polu njive, mit dem Jäten bis zur Hälfte des Ackers kommen; do nas je dosmrdelo, der Gestank drang bis zu uns; — 2) da je dejanje do konca dospelo: doslužiti, ausdienen; dogospodaril je, er ist mit seiner Wirtschaft am Ende; doklel je, er hat ausgeflucht (= er wird nicht mehr fluchen); za letos smo dosejali, für dieses Jahr haben wir das Säen beendet; — 3) da je dejanje do zaželenega uspeha dospelo: dopovedati komu kaj, jemandem etwas klar machen; domisliti se, sich erinnern; — 4) znači dodevanje, hinzu: dodati, hinzugeben; to je slaba mera, domerite! füget das Fehlende hinzu! prim. Mik. (V. Gr. IV. 202.).

dočákati, -čȃkam, vb. pf. den Zweck des Wartens erreichen: tako dolgo sem čakal, da sem ga dočakal, ich wartete so lange, bis er kam; — erleben: kaj sem dočakal na svoje stare dni! visoke starosti dočakati; — dočakati se česa, erleben, Raič (Let.).

dohȃjati,* -am, vb. impf. ad doiti; 1) einlangen; pisma, poročila dohajajo; — 2) nachkommen, einholen; ne hodi tako hitro, ne morem te dohajati; — erreichen: skrite se, ker ("ar") vas poguba ("pogübel") dohaja, ogr.-Valj. (Rad); — überkommen: žalost me dohaja, C.; = angehen: to mene dohaja, C.; — 3) gehören: d. komu, C.; d. kam, irgendwohin zuständig sein, C.; — d. se komu, sich für jemanden schicken, ziemen, Mur., Danj.-Mik., vzhŠt.-C.; rabil je odbrano besedo, kakor se dohaja božanskemu nauku, Raič (Let.); — 4) dohaja mi s čim, ich komme mit einer Sache aus, vzhŠt.-C.; — 5) zuende gehen: hiša dohaja, das Haus wird schlecht, V.-Cig.; živina dohaja, das Vieh geht zugrunde, Cig., C.

doprẹ́miti, -im, vb. pf. hinschaffen: d. koga, blago kam d., C.

doskákati, -kam, -čem, vb. pf. 1) springend gelangen, erreichen; — 2) das Springen beendigen.

dosúkati, -kam, -čem, vb. pf. zuende drehen, Cig.

dȓkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) gleiten, glitschen, Cig., C.; d. se, auf dem Eise schleifen, Jan., Poljane-Štrek. (LjZv.), Št.; — 2) rennen, herumrennen, Mur., BlKr.-M., SlGor.-C., ogr.-Valj. (Rad), Dol.; Letos sem s fanti drkala, Npes.-K.; — za svetskim blagom d., C.; im Trab laufen, Štrek.; — 3) d. les, Holz auf einer Riese hinabgleiten lassen, Podgorjane-Štrek. (LjZv.).

drsíkati se, -kam, -čem se, vb. impf. = drsati se (po ledu), Mik.

držáti,* -ím, vb. impf. 1) halten; klobuk v rokah d.; d. otroka v naročju; koga za roko d., jemand an der Hand halten; za drevo d., Pflughalter sein, Cig.; konja za brzdo, moža za besedo držijo, das Pferd nimmt man beim Zaum, den Mann beim Wort, Z.; d. kaj kvišku, proč, k očem, pod nos, etwas in die Höhe, weg, vor das Gesicht, vor die Nase halten; ne d. križem rok, nicht müßig sein; svečo d. umirajočemu, dem Sterbenden das Licht halten; d. komu roko, jemandem die Stange halten, Cig.; v dobrem stanu d. kaj, in gutem Zustande erhalten, nk.; vino v pivnicah d., ogr.-Valj. (Rad); živino pregorko d.; v časti d. in spoštovati koga, Jap.; — abhalten: skupščino d., Valj. (Glas.); svet, sodbo d., Lašče-Levst. (Rok.); tožbo d., über eine Klage verhandeln, Svet. (Rok.); — führen: dnevnik, zemljiščne knjige d., DZ.; — 2) fest halten (durch Kraftanstrengung, Zwang u. dgl.); držite ga! haltet ihn fest! bolje "drži ga" ko "lovi ga", = besser ein Sperling in der Hand, als eine Taube auf dem Dache; sapo držati, den Athem an sich halten; jeza me v srcu drži, Zorn erfüllt mein Herz, C.; bolezen ga drži v postelji, die Krankheit fesselt ihn ans Bett, Cig.; krč me drži, ich habe den Krampf, Z.; drži me v rami, es zieht mich im Arm, Cig.; — V mladosti vender trdnejše so mrežé, Ki v njih drži nas upa moč golj'fiva, Preš.; v zaporu koga d., im Arrest anhalten, LjZv.; trdo, ostro, na tesnem koga d., jemanden strenge, kurz, in guter Zucht halten; v trdem d., streng halten, Šol.; jezik za zobmi d., die Zunge im Zaume (das Maul) halten; držan, verpflichtet, C.; — parteiisch, interessiert, C.; — 3) aufrecht halten; pijan je, da ga noge ne držé; drži me tvoja desnica, Ravn.; d. red po občini, die Gemeindepolizei handhaben, Levst. (Nauk); d. zapovedi, die Gebote halten (tudi stsl.); d. besedo, das Wort halten (tudi rus.); oni ne drže pravde (= pravice), Dalm.; — 4) halten (= nicht lassen); mora vodo d., es muss wasserdicht sein; papir črnila ne drži, das Papier schlägt durch, fließt, Cig.; d. barvo, die Farbe behalten, Cig.; d. glas, den Ton halten, aushalten, Cig., Šol.; led, sren drži, das Eis, die Schneedecke hält, Cig.; maček ne drži, der Anker ist los, Cig.; posoda ne drži, = pušča; sod drži kakor jajce, Z.; zdaj bo držalo, jetzt wird es halten (= zdaj je dosti trdno pribito, privezano itd.); vzroki niso držali, die Begründung war nicht stichhältig, Cig.; — mraz, jug drži, die Kälte, der Südwind hält an, Cig.; to vreme bo držalo ves mesec, Tolm.-Štrek. (Let.); — halten, fassen; sod drži deset veder; — 5) die Richtung haben, führen: kam drži pot, cesta, steza? dveri drže na vrt, Cig.; d. v kako mer, streichen (vom Erzgange), Cig. (T.); ruda drži naprej, das Erz setzt an, Cig.; laufen (o črtah), Cig. (T.); — sich erstrecken: moja njiva drži do —, Svet. (Rok.); — 6) d. se za kaj, sich an etwas anhalten; d. se za vejo; — d. se česa (koga), an etwas (jemandem) haften, kleben, hangen: smola se drži obleke; — še se ga drži moč, er ist noch bei Kräften, Cig.; ta napaka se ga bo držala, dokler bo živ, dieser Fehler wird ihm sein Lebenlang anhaften, Cig.; berača se palica drži, der Bettler legt den Bettelstab nicht ab, Z.; cerkvenega imenja se dolžnosti drže, Verpflichtungen haften auf dem kirchlichen Vermögen, DZ.; — d. se koga, sich an jemanden anhängen: drži se ga kakor smola, kakor klop; d. se česa kakor pijanec plota, = an einer Sache fest hangen, Cig.; — an etwas festhalten; d. se starih navad, starega kopita; bei etwas bleiben, verharren: vina, dela d. se; — sich an etwas halten, sich nach etwas richten; d. se steze, Bahn halten, Cig.; d. se sledu, der Spur nachgehen; d. se ukazov, die Verordnungen befolgen; človeku gre, da se postav drži, katere mu piše Bog, Ravn.; d. se resnice, der Wahrheit treu bleiben; d. se svojih besedi, Levst. (Zb. sp.); držeč se ukaza, kraft der Verordnung, Cig.; — sich behaupten, standhalten: trdnjava se drži; — sich halten: to sadje se dolgo drži; držeč, haltbar, Cig., Jan.; res je bolj rezno (vino), pa bo tudi bolj držeče, Levst. (Zb. sp.); — 7) d. se, eine Haltung beobachten: d. se po koncu, sich aufrecht halten; — eine Miene machen; kislo se d., ein saures Gesicht machen; na smeh, na jok se d., eine weinerliche, lächelnde Miene machen; drži se, kakor da ne bi znal pet šteti; — sich benehmen, sich verhalten; junaško, moško se d., sich heldenmüthig, männlich benehmen; krotko in pohlevno se d., Kast.

dukati, -kam, -čem, vb. impf. springen, C.; selski učenci ves dan skačejo in dučejo, SlN.

fȗkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) huschen, SlGor.; voda iz škornjic fuka, Blc.-C.; — 2) hauchen, blasen, pfeifen, SlGor.-C., ogr.-Valj. (Rad); prim. hukati; — 3) = jebati.

fúkniti, fȗknem, vb. pf. 1) huschen, Štrek.; f. kam, irgendwohin entflattern, ogr., Rez.-C.; — 2) einen Pfiff thun, vzhŠt., ogr.-C., Mik.

gȃkati, -kam, -čem, vb. impf. schnattern, krächzen, C.

glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.-Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, (imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.-Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.-C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.-C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.

golokràk, -kráka, adj. mit entblößten Unterschenkeln: kam če reva golokraka in bosa? BlKr.

gorgúkati, -kam, -čem, vb. impf. = gorgrati, C.; gorgukal sem kakor golob, Dalm.

grákati, -kam, -čem, vb. impf. krächzen, Valj. (Rad); kavke grakajo, kajk.-Valj. (Rad), SlN.-C.

grgúkati, -kam, -čem, vb. impf. girren, C., Glas.; — prim. gorgukati.

gŕkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) girren, Jan., C.; grličica grče, Prip.-Mik.; — 2) kreischen, Mur., C.; — 3) das r mit der Kehle aussprechen, schnarren, ratschen, Cig., Dol.

grǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. krächzen, Z.

grúkati, -kam, -čem, vb. impf. girren, Cig.

gȗkati 1., -kam, -čem, vb. impf. girren, Z., Jan. (H.).

haladȋkati, -kam, -čem, vb. impf. schnell gehen, stark auftreten, Hal.-C.

hihíkati, -kam, -čem, vb. impf. kleinlaut lachen, kichern, C., Nov.

hȋkati 1., -kam, -čem, vb. impf. schluchzen, C.

hȋkati 2., -kam, -čem, vb. impf. mit dem Rufe hi! das Pferd antreiben, SlN.

hȋnkati, -kam, -čem, vb. impf. schwache Laute von sich geben: krava, tele hinče, bolnik hinče (ächzt), Rez.-C.

hlíniti, hlȋnem, vb. pf. 1) eine schnelle Bewegung machen, schießen: orel na zemljo hline, C., Npes.-Vraz; sin skozi vrata hline, kam eilends zur Thüre herein, Slom.-C.; — 2) einen Schlag führen, Hal.-C.; — prim. hlipniti.

hǫ́ja 1., f. das Gehen, der Gang; med hojo, während des Gehens, Ravn.-Mik.; trden za hojo biti, gut zu Fuße sein, Cig.; od hoje truden, wegemüde; h. po plemenu, die Brunft, Cig.; h. za Kristusom, die Nachfolge Christi, Cig.; po svojih hojah kam priti, Burg.; naturna hoja, der Gang der Natur, das Naturgesetz, C.; — petelinska h., der Hahnentritt (napačna hoja pri konjih), DZ.

hotẹ́ti, hǫ́čem, -čèm, z nikalnico: ne hotẹ́ti, nę́čem (nǫ́čem), vb. impf. 1) wollen; kdor hoče jesti, mora delati; inf. (iti, imeti, storiti itd.) je pogostoma izpuščen: kam hočete? otročiči hočejo kruha; kaj čem s teboj? was soll ich mit dir anfangen? ne more, kakor bi hotel, die Hände sind ihm gebunden, Cig.; to mu ni hotelo v glavo, das wollte ihm nicht einleuchten, Cig.; kaj hočete od mene? was wollt (verlangt) ihr von mir? kaj mi pa hoče? was will er denn mit mir? saj ti nihče nič neče, es will dir ja niemand etwas Leides anthun; kdo pa mi kaj hoče? wer wünscht mich denn? C.; naj se zgodi, kar hoče, es mag was immer geschehen; naj bo(de), kakor hoče, dem sei, wie ihm wolle; hoti ali ne hoti, du magst, mochtest, er mag, mochte wollen oder nicht, C.; vsak človek ima trenotja, ko ga, hoti ali ne hoti, obidejo misli, prijetne, neprijetne, to ni v njegovi moči, Str.; hočeš (ali) nočeš, hote (ali) nehote, nolens volens, Cig.; hočeš nočeš, moraš poslušati do konca, Jurč.; hočeš nečeš, moral je iz prodajalnice, Erj. (Izb. sp.); moral je, hotel ali ne hotel, govoriti, Jurč.; hotę́ vorsätzlich, geflissentlich, Cig., Jan., Banjščice (Goriš.)-Erj. (Torb.), BlKr.; z naslednjim: da, wollen, daß ...; — hoče, da bi drugi se po njem ravnali; — Bog hotel! wollte Gott! Cig., Jan., Krelj, Dalm., Kast., Ravn., nk.; Bog hotel, da ... Dalm.; Bog ne hotel, da ... Dalm.; — dobro h. komu, jemandem wohl wollen, freundlich gesinnt sein, Mur., Cig., Jan., nk.; (po nem.); — 2) čèš, in der Meinung, mit dem Gedanken, als wenn; menijo, češ, zdaj je končano, sie meinen, damit sei es abgethan, Met.; varujte se vpričo ljudi delati svojih dobrih del, češ, da bi vas videli, Ravn.; češ, je mislil sam pri sebi, Jezus bo skoraj pozemeljsko kraljestvo postavil, Ravn.; vsi berači k meni hodijo, češ, imam vsega dosti, jvzhŠt.; = anti češ (an češ), Lašče-Levst. (Rok.); — 3) hoče se mi (piti, jesti, spati), es gelüstet mich, Mur., Cig., Jan., C., Met.-Mik.; hotelo se mu je glasno zaječati, Zv.; meni se ne hoče krvi od juncev in jagnet, Dalm.; nič se mi ne hoče, ich hab zu nichts Lust, bin verstimmt, Cig.; ni se mu hotelo, es beliebte ihm nicht, Let.; — 4) hočem z infinitivom za futurum (pri starejših pisateljih, Mik. (V. Gr. IV. 862.)); tedajci mu če križ v gostje priti, Krelj-Mik.; ti nečeš moje duše v peklu pustiti, Dalm.-Mik.; tako tudi v Koboridskem kotu na Goriškem-Erj. (Torb.); — pomni: inf. nav. htẹ́ti; praes. 1. sing. hčem, Mik., nk.; očem, Gor., Rož.; hočo, Trub., Krelj; čo, Trub., Kast.; hočo, hoču, BlKr.-Mik.; Nečo, nečo, Ive dragi, Npes. (BlKr.)-Let.; ščę̑m, nèščem, ogr.-Valj. (Rad); hòču, ču, nèčem (néčem), nèču, kajk.-Valj. (Rad); 3. pl. (poleg: hočejo) hotę́, Trub., Krelj-Mik.; (poleg: nečejo, nočejo) nehte, BlKr.; néte, netę́, Valj. (Rad); — hoč, hoči, nam. hočeš, Krelj, Gor.-Mik.

hte, adv. = koli: kdo hte, kam hte (kdohte, kamhte), itd. = kdorkoli, kamorkoli, itd., SlGor.-C.

huhúkati, -kam, -čem, vb. impf. schreien (wie die Eule): sova huhuče, C., Z.

hȗkati, -kam, -čem, 1) hauchen, pusten, Cig., Jan., C. (BlKr.); v roke h., Vrt.; sv. Luka v roke huka, Ist.-Erj. (Torb.); na pleča in sluhe mu hučejo s toplo sapo, Pjk. (Črt.); — 2) lärmen, schreien, Rez.-C.; — (o sovi), Valj. (Rad).

hvála, f. 1) das Lob; hvalo dajati komu, jemanden preisen, verherrlichen; pojte hvalo Gospodu, lobsinget dem Herrn; hvale vreden, lobenswert; hvale, Lobsprüche, C.; velike hvale dajati, große Lobsprüche ertheilen, Cig.; na hvale kam priti, auf lobende Anempfehlung hin irgend wohin kommen, C.; hvalo šteti komu, eine Lobrede jemandem halten, M.; svoja hvala se po blatu valja, = eigenes Lob stinkt, Npreg.; — 2) der Dank; hvala! ich danke! hvala lepa! (lepo hvalo, Št.-C.); schönen dank! lepa hvala Vam bodi za pisemce, Levst. (Zb. sp.); — hvala (bodi) Bogu! Gott sei Dank! hvalo (hvale) dolžan biti, zu Dank verbunden sein, Cig., nk.; — 3) na hvalo priti (hoditi, biti), zustatten kommen, zugute kommen, Cig., Jan., C., Dol.; morda mi utegne še na hvalo priti, (= "so dass ich Dank dafür wissen werde"), Levst. (Zb. sp.); vse to gospodarju na hvalo pride, Vrtov. (Km. k.); te ugodnosti bodo vsem na hvalo hodile, DZ.; — po hvali mi je = na hvalo mi je, C.; es ist mir erwünscht, Jan.; tudi: v hvalo mi je, C.

íkati, -kam, -čem, vb. impf. schluchzen, Fr.-C.

íti, grę́m, (tudi: grèm), grę́dem, ídem, imprt. pójdi, ídi, part. praes. gredę́, gredǫ́č, (idę́, idǫ́č, Levst. [Sl. Spr.], C.); pf. šə̀ł sə̀m, fut. šə̀ł bǫ́m, pọ́jdem, vb. impf. 1) gehen; kam greš? zdaj gredo, jetzt kommen sie; i. svojo pot, seines Weges gehen; za kom i., jemandem folgen, nachgehen; i. po kaj, etwas holen, abholen; na, nad koga i., auf jemanden losgehen; z vojsko na (nad) koga i., jemanden bekriegen; za pogrebom i., an einem Leichenzug theilnehmen; s procesijo i., eine Procession halten; tudi: an der Procession theilnehmen; na vojsko i., in den Krieg ziehen; i. na tuje, po svetu, in die Fremde, in die weite Welt ziehen; i. v vojake, unter die Soldaten gehen; i. po opravkih, den Geschäften nachgehen; i. na semenj, zu Markte gehen; i. na božjo pot, eine Wallfahrt thun; i. na izprehod, spazieren gehen; i. na delo, an die Arbeit gehen; na ladjo i., sich einschiffen, Cig., Jan.; i. na morje, unter Segel gehen, Cig.; s supinom: i. spat; i. na potok prat; i. plenit, auf Beute ausgehen; na to gre, da ..., er strebt darnach, ..., vzhŠt.-C.; — sich bewegen: i. v kolobar, sich im Kreise bewegen, sich drehen; solnce gre za goro, die Sonne geht unter; i. rakovo pot, zurückgehen, im Verfall begriffen sein, Rückschritte machen; — dež, sneg, toča gre, es regnet, schneit, hagelt; tanek piš gre po smrečju, LjZv.; — lahko gre od njega, er hat einen leichten Stuhlgang, Cig., C., jvzhŠt.; — jesti, piti mi ne gre, es schmeckt mir nicht; vino gre v glavo, der Wein nimmt den Kopf ein, Cig.; bolezen gre po ljudeh, die Krankheit grassiert unter den Leuten, Jan. (H.); od njega ne gre dober glas, er steht in keinem guten Rufe, Cig.; — 2) gebracht werden, fortgeschafft werden, abgehen; pritožba gre k okrajnemu glavarstvu, die Beschwerde wird an die Bezirkshauptmannschaft gerichtet, Levst. (Nauk); mnogo žita gre iz dežele, viel Getreide wird exportiert, Cig.; ta denar več ne gre, dieses Geld hat keinen Cours mehr, Cig., Dol.-Levst.; to blago ne gre več, dieser Artikel ist außer Cours, Cig.; ne gre v prodaj, wird nicht leicht angebracht, jvzhŠt.; blago gre izpod rok, geht ab; To, bratec, med učene gre lingviste, Preš.; — in einen Zustand versetzt werden: i. v šibre, in Trümmer gehen; pod zlo, po zlu i., verderben, zugrunde gehen; tako preveč v izgubo gre, es geht auf diese Art zu viel verloren, Cig.; denarji gredo na malo, das Geld nimmt ab, Cig.; — verbraucht werden: vse je šlo, alles ist daraufgegangen, alles ist verthan; v to zidanje je šlo mnogo lesa, dieser Bau hat viel Holz gebraucht; — ne bo šlo vse v to posodo, dieses Gefäß wird nicht alles fassen; — vonstatten gehen: izpod (od) rok i.; delo mu gre od rok, er arbeitet flink; ne gre, pa je, kurzum, es geht nicht, Cig.; če bo šlo po sreči, wenn es gut geht; — 3) sich entwickeln; iti v veje, sich ästen, Cig.; i. v perje, ins Kraut wachsen; solata gre v glave, häuptelt sich; — 4) sich handeln; iti za kaj: ide za to, da izvršimo veliko misel, es handelt sich um die Realisierung einer großen Idee, Cig. (T.); ne gre mi za kaka dva goldinarja, es soll mir nicht auf ein paar Gulden ankommen, Cig.; za glavo mu gre, es geht ihm ums Leben; gre komu ob glavo, Ravn.-Mik.; ob život, Dalm.; — ali ti gre ob pamet? bist du toll? Cig.; na jok mi gre, es ist mir so weinerlich, Cig.; — 5) sich geziemen; Ti se pa v jutro lepo napravi, Kakor vsaki nevesti gre, Npes.-K.; tako ne gre, so geht es nicht an; kakor gre, wie es sich ziemt; ženi na ljubo gre nekaj žrtvovati, Jurč.; okregati jih je šlo, sie hätten getadelt werden sollen, Ravn.-Mik.; gebüren: vsakemu gre toliko; njemu gre čast; Brešno, ki popotnim gre, Npes.-K.; olajšila, idoča potujočim vojakom, DZ.; mož, ki mu gre vera, Levst. (Zb. sp.); — gehören: to ne gre vmes, Cig.; še nekaj naukov gre sem, Ravn.; semkaj gredoč, hieher gehörig, DZ.; — 6) glagol "iti" se izpušča: ide k pastirjem, a oni nad njega, Mik.; ne dajo mu v hišo.

izgíniti, -gȋnem, vb. pf. verschwinden; izginil je kakor kafra, jvzhŠt.; izginil je, da nihče ne ve kam; sneg je že povsod izginil.

izgubíti, -ím, vb. pf. 1) verlieren; denar i., pri igri i.; pravdo, stavo i.; službo i.; pamet i., ein Narr werden; glavo i., den Kopf (die Besonnenheit) verlieren; i. upanje, srce, die Hoffnung, den Muth verlieren; vero pri ljudeh, veljavo i.; veliko krvi i.; posoda je slabi duh izgubila; barvo i.; roge, dlako i.; krava je mleko izgubila; izpred oči izgubiti koga, aus den Augen verlieren; — i. se, in Verlust gerathen, verloren gehen; vol se je izgubil; izgubljena ovca; i. se kam, irgendwohin verschwinden; i. se kakor kafra, Cig.; izgubi se, packe dich! verschwinde! glas se izgubi, verhallt; moralisch verloren gehen: v mestu se bode deček izgubil; izgubljen sem, ich bin verloren; — ves izgubljen je, er ist ganz verwirrt, zerstreut, ("verloren") Cig., Jan., jvzhŠt.; — 2) abortieren, Ip., Kras-Erj. (Torb.).

izjǫ́kati se, -kam, -čem se, vb. pf. sich ausweinen, aufhören zu weinen, Cig., Jan.

izkȃvkati, -kam, -čem, vb. pf. = izluščiti: kostanj iz griče (ježice) i., GBrda-Erj. (Torb.).

izlǫ́kati 1.,* -kam, -čem, vb. pf. ausschlappern: pes je mleko izlokal iz sklede.

izmȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad izmočiti; auswässern (durch Wasser, Salze, Säuren u. dgl. entziehen), Cig.

izníkati, -kam, -čem, vb. impf. ad 1. iznikniti; entsprießen, Cig.; M.

izomȋkati, -kam, -čem, vb. pf. ausbilden, Cig.

izpodmíkati, -kam, -čem, vb. impf. ad izpodmekniti.

izpreglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) die Augen aufschlagen; — zur Erkenntnis gelangen, Z.; — zdaj še le je izpregledal, jetzt erst sind ihm die Augen aufgegangen, Cig.; — 2) das Augenlicht bekommen, sehend werden, Cig.; mislimo si, da slepec izpregleda, Žnid.; — 3) = pregledati; durchschauen, Mur.; — 4) nachsehen, nachlassen, zugute halten; i. komu kaj (n. pr. dolg, kazen); — 5) fehlsehen, übersehen: i. kaj, Cig., Jan., Svet. (Rok.); — i. se, sich versehen, Navr. (Kop. sp.); — 6) ni ga bilo i., ni se dal i., er ließ sich nicht sehen, er kam nicht zum Vorschein, Levst. (Zb. sp.).

izpsíkati, -kam, -čem, vb. pf. auszischen, Mur., Cig., Jan.

izpúkati, -kam, -čem, vb. pf. durch Reißen, Raufen herausbringen, ausraufen, Jan., C.; nikar, da plevoč ljuljko tudi pšenice ž njo red ne izpučete, Dalm.; travo na strehah i., Trub.; izpukane peruti, Dalm.; — auszupfen, Cig.; — i. se, sich ausfasern, sich ausfädeln, Cig.

izsíkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) ausspritzen, verspritzen, Cig., C.; — 2) auszischen, nk.

izskákati, -kam, -čem, vb. pf. 1) (nacheinander) herausspringen, M., Z.; — 2) i. se, sich ausspringen, Cig.

izsúkati, -kam, -čem, vb. pf. herauswinden, ausdrehen, Cig.

iztȃkati, -kam, vb. impf. ad iztočiti; ausschenken; ostanke iz sodov i.; — i. se, = iztekati se, sich ergießen, ausmünden, Jan., Let.

izžmíkati, -kam, -čem, vb. pf. ausdrücken, Meg.; auspressen, Mur., Cig.

jaríti 2., -ím, vb. impf. 1) = poditi: kam jariš živino? Z.; — 2) j. se, Wellen bilden, sich kräuseln: voda se jari tam, kjer črez kamen teče, (jer-) Svet. (Rok.); kdaj se bo voda jarila v Betezdi, so čakali, (jer-) Ravn.; wirbeln: potok se jari, (jer-) V.-Cig.; schäumen, M.; voda se jari, kjer se s silo kam zaganja, (jer-) Dol.; — prim. 2. jar.

jȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. jammern, ächzen, wehklagen; teta je javkala po nemško in laško, Jurč.

ję́drn 2., adj. = jadrn, schnell, hurtig, Dict., ogr.-Mik.; jedrno, schnell, flugs, Meg., Dict., Trub., C.; pojdite jedrno vunkaj na ceste, Schönl.; Jedrno začutim, Kam zeva še dalj, Vod. (Pes.); — prim. stsl. jędrъ = hiter.

jǫ́kati, -kam, -čem, vb. impf. weinen; tudi: jokati se; j. (se) nad kom (čim), über jemanden (etwas) weinen, Met.-Mik.; j. (se) po kom (čem), einem nachweinen, etwas bejammern, Cig.; nima se čemu jokati, er hat keinen Grund zu weinen, Cig.; k otroku se joka, ihre Niederkunft ist nahe, Guts.-Cig.; — sneg se joka, joče, der Schnee schmilzt, Z., Dol.-LjZv., jvzhŠt.

k, (h pred k in g), praep. c. dat. kaže 1) kam je kaj namerjeno, obrnjeno, zu; k oknu stopiti; k ognju kaj pristaviti; k stricu iti; vsak ima prste k sebi obrnjene, Npreg.-Mik.; k sebi kreniti, (z. B. mit einem Fuhrwerk) sich links wenden, (opp. od sebe); — k večerji, k maši, k izpovedi iti; — k dežju se pripravlja, ein Regenwetter ist im Anzuge; — pridejati, prišteti k čemu kaj; — 2) namen, primernost: zu; k čemu ti bo to? wozu wird dir dies dienen? — k temu, darnach; tudi vse drugo je bilo k temu, war dem angemessen, Svet. (Rok.); — 3) čas, kateremu se kako dejanje bliža: gegen; k jutru, k večeru, k mraku; k noči pridem, jvzhŠt.; k božiču, k sv. trem kraljem; na večer k sv. Ivanu, Navr. (Let.); — k letu, übers Jahr; — h krati (h kratu), unter einem, Cig.; (k prvemu, k drugemu, erstens, zweitens, Cig., Trub., Krelj; tudi narod tako govori; k zadnjemu, Jsvkr.; menda po nem. "zum ersten" itd.); — 4) razmerje: zu: ljubezen k domovini, zvestoba k rodovini cesarski, Levst. (Nauk); — narod "k" tudi pred drugimi soglasniki (razen v, j, h, l, m, n), kakor "h" izgovarja: prim. Cv. IX. 1.

kadíti, -ím, vb. impf. 1) einen Rauch machen, räuchern; po hiši kaditi, das Haus einräuchern; k. koga, kaj, bähen, räuchern; kadila sem otroka, mazala sem ga, pa ni nič pomagalo, jvzhŠt.; — k. meso, das Fleisch selchen; — z žveplom sode k., die Fässer mit Schwefel einbrennen, Cig.; pojdi se kadit, mache, dass du weiter kommst, pack dich! jvzhŠt.; k. komu, jemandem Räucherwerk streuen: mene so zapustili in kade drugim bogom, Dalm.; — k. komu, jemanden lobhudeln, ihm Weihrauch streuen (z. B. in Reden); — k. se, rauchen; kadi se iz peči; kadi se po sobi; kadi se po gorah, es ist Höhenrauch; peč se kadi der Ofen raucht; njih pusta (= opustošena) dežela se kadi, Dalm.; kri se kadi in teče v potokih, Jap.-Valj. (Rad); — kadi se mu pod nos, es verdrießt ihn, Cig., jvzhŠt.; = kadi se mu, ZgD.; Babilončanom vse to zvedšim (nam. zvedevšim) se je grozno kadilo, Ravn.; — 2) k. (tobak), (Tabak) rauchen; ali kadiš? ne kadim; k. cigare; — 3) Staub machen: kaj tako kadiš? jvzhŠt.; k. jo kam, schnell gehen, Z.; to sta jo kadila! UčT.; — k. se, stauben: kadi se po cesti.

káj, I. pron. interr. 1) v vprašanju direktnem in indirektnem: was? kaj bo dobrega? was bringst du Gutes? po čem? wie theuer; ne vem, kaj mi je storiti, ich weiß nicht, was ich anfangen soll; — warum? kaj se smeješ? kaj bi molčal? — čemu, k čemu? zu welchem Zwecke? warum? čemu srditi se nad ljudstvom? Ravn.; — včasi je treba nekaj dopolniti: wie? kaj? celo sovražniki njegovi ga hvalijo? Cig., (= kaj praviš?); — kaj, ko bi zdaj prišel? wie, wenn er jetzt käme? Cig.; (= kaj bi bilo, kaj bi se zgodilo, ko ...?); — dogovorili se bomo, kaj in kako, wir werden das Was und Wie besprechen, Cig.; svarim ga, ali kaj (aber was hilft es), ker me ne posluša; — 2) v vzkliku: kaj meni za to! was geht das mich an! kaj pa (pak)! kaj pa (pak) da! allerdings! freilich! natürlich! das will ich meinen! kaj pa da! tako bi že utegnilo biti prav, Str.; tudi: kajpada = seveda, Cv., nk.; balo je imela, veliko balo, kajpada! LjZv.; prvi namen mu je kajpada čednost priporočati mladini, Cv.; kaj še! warum nicht gar! pa kaj še! (doch, was sage ich!) desetkrat pametnejših besedi je od tebe, Cig.; kakor rosa vročino hladi, tako de dobro lepa beseda, kaj! od velicega daru boljša je lepa beseda, Ravn.; kaj bi! kaj bi tisto! lassen wir das! ali si govoril ž njim? — kaj govoril! še videl ga nisem! ich habe ihn nicht einmal gesehen, geschweige denn gesprochen; — "kaj" se rabi za vprašalno besedico; kaj ne? nicht wahr? kaj tako mi vračaš mojo ljubezen? so also vergiltst du mir meine Liebe? kaj me nič več ne poznaš? kennst du mich denn nicht mehr? — II. pron. indef. kàj, 1) etwas; povej nam kaj, erzähle uns etwas! kaj lepega, etwas Schönes; — on je za kaj, taugt zu etwas; (čemu človek = priden, vreden č., ogr.-Raič [Let.]); imaš kaj denarjev? hast du ein Geld? — eno leto ali kaj, beiläufig ein Jahr; — v vprašanjih: kako je kaj? wie geht es? kam pa kaj zahajaš? wo pflegst du hinzugehen? — (beseda "kaj" je poudarjena) za glagolom "imeti": nimam ti kaj povedati, ich habe dir nichts zu sagen; nimam mu kaj dati, ich habe nichts, was ich ihm geben könnte, ich kann ihm nichts geben; ima s čim plačati, er hat die Mittel es zu bezahlen; kdor ima s čim, lahko gre v Rim, Npreg.-Cig.; nimam s čim dolg plačati, ich habe nicht die Mittel, das Geld, die Schuld zu bezahlen; — ne morem kaj komu (čemu), ich kann jemanden nicht meistern, eine Sache nicht bewältigen; misli, da ne more kaj tolikemu opravilu, Ravn.; sam ji ne morem kaj, allein kann ich ihrer nicht Herr werden, Vrt.; ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bewältigen, Levst. (M.); tudi mati ni mogla vsemu kaj, auch die Mutter vermochte nicht alles, Vrt.; ne morem si kaj, da ne bi —, ich kann nicht umhin —; — 2) kaj = etwas Bedeutendes: da je kaj, daß es eine Pracht, eine Freude ist; voli so debeli, da je kaj; peli smo, da je bilo kaj; ljudstva je bilo, da je bilo kaj; — besonders viel, recht viel: bilo je kaj ljudstva na bregu, C.; letos je bilo kaj gob, Lašče-Levst. (Rok.); — sehr, recht; kaj malo, gar wenig, Cig.; to je kaj lepo, das ist recht schön, C., Levst. (Rok.); to mi kaj diši, das schmeckt mir köstlich, Cig.; tega smo kaj namlatili! den haben wir gehörig geprügelt, C.; ni mi nič kaj dobro, es ist mir nicht recht wohl, Z.; — III. 1) pron. rel. = kar, na vzhodu; kaj so najhujše mogli, Krelj; kaj več — s tem manje, Krelj; kaj goder = kar koli Ev. tirn.-Mik.; — 2) conj. = da, na vzhodu; kaj pomeni to, kaj Peter in Johanes zraven tečeta, Krelj; rekel mi je, kaj bode prišel, Mik.; — = ker: zato me črti, kaj ga nisem hotela vzeti, BlKr.-Levst. (M.); — = kadar (ko): tisto leto, kaj sem k vam prišel, BlKr.-Levst. (Rok.); — s čim, sobald, brž ko, Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.); = čim, Levst. (Sl. Spr.); — čim — tem, je—desto; čim več, tem bolje.

kám, adv. I. interr. wohin? kam greš? kam li? wohin denn doch, Levst.; kam to, wohin doch? C.; ne vem ne kod ne kam, ich weiß weder aus noch ein; — v vzkliku: kam smo prišli! wohin sind wir gekommen! — pred komparativom: viel, weit; kam lepši, viel schöner, C.; — kam ne, geschweige denn: on bi cigana ukanil, kam ne bi mene, C.; = kam li: on nema peneza, kam li goldinar, C.; = kam li še, Vrt.; — II. indef. kàm, irgendwohin; kam drugam, sonst wohin; pojdi (si) kam! warum nicht gar! Levst. (M.); — ni kam iti v tem vremenu, in diesem Wetter kann man nirgendshin gehen; — kam — kam, sowohl als auch: smrt kam bogate kam nevoljne jednako jemlje, ogr.-C.

kama, adv. = kam, ogr.-Mik., C.

kámo, adv. = kam, nk.; — hs.

kamoj, adv. = kam, Meg., Boh., BlKr.-DSv.

kániti, -im, vb. impf. 1) beabsichtigen, vorhaben, im Sinne haben, Habd.-Mik., Mur., Cig., C.; kam kaniš iti, Mur.; kaj kani? was ist sein Beginnen? Cig.; — 2) betrügen, täuschen, Cig., C., M.; bližnjega k., Burg.; — 3) kaníti = strašiti: kanilo ga je, Savinska dol.; — prim. prekaniti, ukaniti.

kázati, -žem, vb. impf. 1) zeigen; rad kaže, kar ima; roka kaže, kam cesta drži; k. kam, na kaj, auf etwas hinweisen; — k. se, sich zeigen; sich bemerkbar zu machen suchen; rad se kaže; — k. se, öffentlich auftreten, sich producieren; na senjmih se kažejo glumači; — (ohne Absicht) sehen lassen: gosli k., den Busen entblößt haben; kaj vedno zobe kažeš, warum lachst du in einemfort? jvzhŠt.; — k. se, zum Vorschein kommen: ruda se že kaže; — = weisen, lehren: k. komu, kako se šiva, einem das Nähen weisen; — to kažejo oči, das lehrt der Augenschein, Cig.; — = äußern: ne k., nichts merken lassen; zur Schau tragen: svojo učenost k.; kazati, kakor bi ne čutil veselja, žalosti, Gleichgültigkeit zeigen; — k. se, sich zeigen, sich stellen; dobrotljivega, prijaznega se kazati, Güte, Freundlichkeit zur Schau tragen; — k. se, sich äußern; tako se kaže sovraštvo, zavist; — 2) erwarten lassen, bedeuten: to kaže dolgo zimo, to nič dobrega ne kaže; na vojsko kaže, es lässt sich zum Kriege an, Cig.; kakor vse kaže, allem Anschein nach; nič ne kaže, es ist keine Aussicht vorhanden; slabo kaže! schlechte Aussichten! po vinogradih lepo kaže, die Weingärten versprechen eine gute Ernte; vreme kaže, pa laže, Podkrnci-Erj. (Torb.); — k. se, den Anschein haben; kakor se kaže, dem Anschein nach; — 3) passen, angezeigt sein: to mi ne kaže, das taugt mir nicht; to nikamor ne kaže, damit ist nichts zu machen, Cig.; ne kaže kopati ob tem vremenu; tu kaže puščati, hier ist ein Aderlass angezeigt; kakor kaže, je nachdem.

kikiríkati, -kam, -čem, vb. impf. krähen (vom Hahne); petelin dan kikirika, der Hahn kräht den Morgen aus, Cig.

kjẹ́, adv. I. interr. wo? kje si bil? ne vem, kje tiči otrok; — II. indef. kjẹ̀, irgendwo; išči si kje drugje službe; — irgend: kje kdo, kje kaj, kje kedaj, kje kam itd., (tudi: kjekdo, kjekaj, itd. pisano), Dict., Trub., Dalm., Kast. i. dr.; kje s kom rajtinge imeti, Kast.; bo že šel kje kod, Levst. (M.); kje kod, hie und da, Cig., Nov.; — etwa: kam kje le? wohin denn etwa? KrGora.

klampáti, -ȃm, vb. impf. taumelnd einhergehen, Notr.; — nachlässig einhergehen, schlendern, C., Dol.; kam pa klampaš? Z.

klȋvkati, -kam, -čem, vb. impf. stöhnen, ächzen, C.; schluchzen, M.; winseln, keifen, C.; pes, pura klivče, ogr.-Valj. (Rad).

klǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. glucken, Mur., Cig., Jan.; — prim. kvokati.

knjȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. raunzen, C.; — prim. nem. knauzen.

kǫ́d, adv. I. interr. auf welchem Wege, wo — herum? Kod si hodil, kje si bil? Npes.; ne ve ne kod ne kam, er weiß sich nirgendshin zu wenden, jvzhŠt.; ni kod kam, man kann sich nirgendshin wenden, ni kod kam bežati, Dol.-Levst. (M.); — od kod? (odkod?) woher? do kod? (dokod?) bis wohin? — II. indef. auf irgend welchem Wege, irgendwo herum; le pojdi, boš že kod prišel do mesta; — III. rel. = koder, na vzhodu; beži, kod tod, fliehe wo du kannst, Dol.-Levst. (M.).

kǫ́da, adv. = kod, Krelj-M.; ne ve koda kam, C.

kǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. = kvokati, glucken, Cig., C.; tudi jerebica koka, C.; — = stokati, C.

kokodȃjkati, -kam, -čem, vb. impf. = kodakati, Cig.

kokodȃkati, -kam, -čem, vb. impf. gackern (von der Henne, wenn sie ein Ei gelegt hat); — oblak kokodaka, kadar grmi brez dežja, Dol.-LjZv.

kokoríkati, -kam, -čem, vb. impf. krähen (o petelinu), BlKr.

kolovrátiti, -ȃtim, vb. impf. 1) im Kreislauf begriffen sein: voda neprestano kolovrati, Erj. (Min.); — 2) Umwege machen, C.; — sich herumtreiben, herumschwärmen; kod si kolovratil vso noč? jvzhŠt.; mnogo let je kolovratil po svetu, LjZv.; — schlendern, Z.; stoj no! kam pa kolovratiš? Jurč.; — Unordnung stiften, C.

krȃkati, -kam, -čem, vb. impf. = krokati, krächzen, Mur., V.-Cig., Jan., Mik.

kralję́va, f. die Königin, C.; Kam so šli mlada kraljeva? Npes.-K.

krevsáti, -ȃm, vb. impf. 1) beim Gehen mit einem Fuße an den andern streifen, Mik.; — mit den Füßen am Boden schleifen, M.; in großen Schuhen gehen, C.; mit den Pantoffeln schleifend einhergehen, Cig.; nachlässig, schlotternd gehen, Jan., Štrek., BlKr.; kam krevsaš? Valj. (Rad); stara sem že in ne bom dolgo krevsala tod, Glas.; — 2) radebrechen, Jan.; — prim. kresati.

križíšče, n. 1) der Friedhof, Notr.-Vrt.; — 2) der Ort, bis zu welchem man auf dem Lande die Leichen zu begleiten pflegt, (kržišče) Cig.; — 3) der Kreuzweg, Svet. (Rok.), Bes.; ko je prišel na neko križišče, ni vedel, kam bi se obrnil, Cv.; na križišču posedeti, Jurč.; der Kreuzungspunkt, DZ.

krǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. krächzen; krokar kroka, Cig.; vran kroče, C.; quacken: žaba kroče, C.; grunzen: svinja kroče, C.

kukúkati, -kam, -čem, vb. impf. schreien wie der Kuckuck, C.

kukuríkati, -kam, -čem, vb. impf. krähen (vom Hahn), Cig., ogr., Hal., Rez.-C.

kvȃkati, -kam, -čem, vb. impf. quaken, Guts., Mur., Cig., Jan.; — = opravljati, verläumden, Dict.

kvǫ̑kati, -kam, -čem, vb. impf. glucken, na vzhodu; — ächzen, C.

lẹ̀ 1., adv. 1) nur, (pri izpodbujanju in dovoljevanju); le pridi! komm nur! le počasi! nur langsam! le čakaj! warte nur! naj mi le pride, er möge mir nur kommen! rekli so mi, da naj le pridem, man sagte mir, ich möge nur kommen; — 2) nur immerfort: tolažil sem ga, on pa je le jokal; le še prositi, fortbitten, Cig.; — 3) nur, bloß, allein; le možje smejo biti voljeni; ne le — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — le eden ne, kein einziger; le toličkaj ne, auch nicht das Geringste, Cig.; samo le, einzig nur; — 4) v vprašanju: nur; kam je le šel? wohin ist er nur gegangen? kaj le delata? was sie nur etwa machen? Mur.; — prim. stsl. lêtъ, licet, Mik.

letẹ́ti, -ím, vb. impf. fliegen, sich schnell (durch die Luft) bewegen; ptica, kamen leti; iskre letijo, Funken sprühen; na visoki vrh lete iz neba strele, Preš.; kdor v brezno leti, se za robido lovi = in der Gefahr greift man nach jedem Mittel, Z.; — laufen, eilen; kam tako letiš? Ruben neutegoma nazaj leti k bratom, Ravn.; na letečem me je udaril, im Laufen, Dol.; — konju zobje lete, das Pferd bricht die Zähne, Cig.; — vse na me leti, alles kommt über mich, Cig.; nesreča na me leti, Z.; sum na njega leti, man hat ihn im Verdacht; — vse na to leti, da —, alles zielt dahin, dass —, Cig.; vse na to leti: stori prav in zaupaj v Boga, Ravn.; vem, kam beseda leti, ich weiß, worauf angespielt wird, M.; to na-me leti, das betrifft mich, Cig.

lẹtováti, -ȗjem, vb. impf. im Sommer sein: sv. Urban letuje, Mik.; — im Sommer wohnen, den Sommer zubringen, Cig., Jan., C.; hoditi kam letovat, Navr. (Kop. sp.).

li 1., conj. 1) breznaglasna vprašalna besedica, ki stoji nav. za prvo besedo v stavku: je li res? ist es denn wahr? Mik.; Bog vedi, ni li to znamenje prihodnih temnih ur, Jan. (Slovn.); kdo ve, čaka li človeka sreča ali nesreča v prihodnosti? Jan. (Slovn.); kako li? kje li? kam li? wie denn doch? wo, wohin denn doch? Levst. (M.); — 2) pristavlja ali priveša se nekaterim veznikom: nego li, als (za komparativom, kakor hs.), nk.; = ne li: poprej ne li je nebesa videl, Krelj-Mik.; da li, obwohl, Guts. (Res.); — prim. tudi: ali, jeli, itd.; — redkeje stoji v začetku stavka: li ni to krivica? nk.; (Le [nam. li] kdo si ti? Le kaj si mi prinesel? Npes.-Schein.).

lȋkati 3., -kam, -čem, vb. impf. schluchzen (beim Weinen), C.; — schlürfen: likati in piti, C.; — prim. hlikati.

lókati 1., -kam, lǫ́čem, vb. impf. mit ausgestreckter Zunge auflecken und trinken oder essen, schlappen, schlappern; pes vodo loče, C.; schlappend lecken (o psu), Jan., Trub., Valj. (Rad); — gierig saufen, Cig., ZgD.; tudi: lokáti, -ȃm.

lȗkati 2., -kam, -čem, vb. impf. trinken, saufen (šaljivo), Cig., Jan., Kr., Št.

máhniti, mȃhnem, vb. pf. 1) eine schwingende Bewegung machen; z zastavo m., die Fahne aufschwenken, Cig.; z roko komu m., mit der Hand jemandem einen Wink geben; wanken: zemlja ne mahne, C.; m. jo kam, sich irgendwohin begeben; — črez mero m., über die Schnur hauen, Jan., C.; kvišku m., in die Höhe schnellen, aufschlagen, Cig.; doli m., herunter gleiten, C.; — 2) einen Strich, Hieb führen; m. po kom, nach jemandem hauen; v stran m., mimo m., fehlhauen; — m. koga, jemandem einen Hieb versetzen; — m. se, handgemein werden, Jan.; — mahnjen biti, einen leichten Rausch haben, Cig.

majúkati, -kam, -čem, vb. impf. s perotmi m., mit den Flügeln schlagen, ogr.-Valj. (Rad).

málọkàm, adv. = malo kam, nicht leicht irgendwohin; m. pridem v družbo.

mȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. = mijavkati, miauen, Mur., Cig., Gor.

mèd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje kam? zwischen, unter; vozu med kolesa priti, med ljudi iti; če golob med orle zajde, gotovo smrt najde, Npreg.-Jan. (Slovn.); med ljudi dati knjigo, ein Buch herausgeben; med lačne kruh lomiti, Ravn.; šteti koga med mrtve, unter die Todten rechnen; — B) c. instr. 1) na vprašanje: kje? zwischen, unter; med hišami so vrtovi; — biti med svojimi; med mano in tabo ni razločka; — 2) v partitivnem pomenu: unter; eden med njimi; največji med vsemi; — 3) kaže vzajemno razmerje: unter; med seboj (sabo), untereinander: ljubiti se med sabo; vojaki si dele plen med sabo; — 4) v časnem pomenu: während; med jedjo; med tednom; med potom, unterwegs; med tem (časom), unterdessen; (= med tem toga, ogr.-Mik. (V. Gr. IV. 197., 544.)) med tem ko, während; — II. praef. (le po zgledu drugih jezikov), n. pr. medmet, das Empfindungswort (po lat. interjectio), medčasje, die Zwischenzeit (po nem.).

mijȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. miauen.

mȋkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) zuckende Bewegungen machen, Cig.; m. z ramenoma, LjZv.; tudi: rame m., C.; mika me = kolca se mi, ich habe das Schluchzen, C.; — zupfen, Mur., Cig.; za lase m. = lasati, C.; m. se, sich balgen, Mur., C.; — beißen (o psih): pes rad miče, C.; — plagen, Kor.-Jarn. (Rok.); — 2) mit der Hechel reinigen, hecheln: predivo m.; — bilden, civilisieren, Jan., nk.; — 3) reizen; mika me, es reizt mich, ich habe Lust; Kar mat' je učila, Me mika zapet', Vod. (Pes.); — anziehen, interessieren, Cig., Jan., nk.

modáti, -ȃm, vb. impf. langsam oder ungeschickt gehen, Gor.-M.; kam pa modaš? Valj. (Rad); tudi: mǫ́dati, Gor., (mudati) vzhŠt.-C.

mrnjȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. miauen, vzhŠt.-C., kajk.-Kres.

mudíti, -ím, vb. impf. 1) säumen machen, verzögern, aufhalten; kaj me mudiš! — 2) säumen, zaudern, C.; versäumen: m. božjo službo, Cig.; — 3) m. se, sich aufhalten, verweilen; — m. se s čim, pri čem, sich bei einer Sache lange aufhalten; — 4) mudi se, es hat Eile, es eilt; mudi se mi; kam se ti mudi? mudi se mi domov; za to reč se ne mudi, das hat noch Zeit.

múkati, -kam, -čem, vb. impf. muhen, brüllen (vom Rindvieh).

múzati, -am, vb. impf. 1) durch Abstreifen glatt machen: veje m., das Laub von den Aesten abstreifen, Mur., Cig., C.; prašiča m., das Schwein enthaaren, Z., Gor.; korenje, repo m., vom Kothe reinigen, vzhŠt.-C.; pečene kostanje m., abschälen, Kamenica pri Mariboru-Kres; perje m., Federn schleißen, Guts.-Cig., Mur., Jan.; — lase m., glatt kämmen, Polj.; — m. se, = gladiti se, sich streicheln: m. se ob bradi, C.; mačka se muza, Gor.; — m. koga, ohrfeigen, Gor.-M., Poh.; — 2) m. se, die Ohren zurückziehen (von Thieren), C.; konj se muza (kadar je hud in hoče ugrizniti), Ig; — 3) m. se, schmunzeln, (schalkhaft) lächeln; — 4) m. se, schlüpfen; kure in gosi se skoz plot muzajo, Ravn. (Abc.)-Valj. (Rad); tat se skozi okno muza, vzhŠt.-C.; schleichen: m. se okoli oglov, okoli hiš, Dol.; m. se kam, C.; — prim. it. muso, die Schnauze, in slov. mulast, muliti.

nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se (namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.-C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.-Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.-Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.-Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.-Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.-C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.

nàd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje: kam? kaže 1) predmet, proti kateremu je premikanje kake reči ali osebe tako namerjeno, da ostane pod ciljem premikanja in da ne prideta v dotiko: über — hinauf; nad drevo vzleteti, über den Baum hinauf fliegen; nad se iti, bergauf gehen, Cig., Svet. (Rok.); — 2) to, kar kaka oseba ali reč presega, kar za njo zaostaja: über; on mu je nad vse, ihm setzt er alle andern nach; to mu je nad vse, das geht ihm über alles; ni meštra nad potrebo, Npreg.-Jan. (Slovn.); — nad mero, übermäßig; — mehr als: nad sto goldinarjev je zapravil; — 3) to, zoper kar je kako dejanje namerjeno: wider, gegen; Ko bo Pegam šel nad te, Npes.-K.; nad Turka iti, wider die Türken zu Felde ziehen; — nad medvede, zajce iti, auf die Bären-, Hasenjagd gehen; planiti nad koga, auf jemanden losstürzen; — B) c. instr. na vprašanje: kje? kaže 1) to, kar je pod kako rečjo, tako da med ednim in drugim ni dotike: über; nad mizo visi svetilnica; nad mlinom stanuje; Nad mano, pod mano, krog mene je Bog, Levst. (Pes.); — 2) to, črez kar je kedo postavljen, ali ima oblast: über; Ti si kralj nad vsemi kralji; gospodovati nad kom, Met.; — 3) kar provzročuje kakov duševen afekt: über; množice so se zavzele nad njegovim ukom, Met.; jeziti se nad kom; dvomiti nad čim, an etwas zweifeln; pohujšati se nad čim, sich an etwas ärgern; veseliti se nad čim, Freude haben an etwas; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.; — 4) osebo, katere se kako dejanje tiče: an; naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti, Vod.-Jan. (Slovn.); nad kom znositi se, sich an jemandem rächen, Z.; nad kom se pregrešiti, sich an einem versündigen; nad kom se zgledovati, sich an einem spiegeln; nad kom kaj dobrega doživeti, an jemandem etwas Gutes erleben, Cig.; nad otroki kleti, C.; — II. adv. v nekaterih sestavah novejšega knjižnega jezika po zgledu nemščine: Ober-, Erz-; nadučitelj, Oberlehrer; nadvojvoda, Erzherzog; nadškof, Erzbischof, i. t. d.; — III. praef. v nekaterih iz drugih slovanskih jezikov vzetih ali po njih zgledu napravljenih glagolih, n. pr. nadvladati, nadzirati i. t. d., v katerih se pomen vjema s predlogovim pomenom.

nahȗkati, -kam, -čem, vb. pf. anhauchen.

nȃj, I. (skrčeno iz "nehaj"), 1) naj, najta, najmo, najte, z infinitivom, = nikar: naj me žaliti, beleidige mich nicht, Hal.-C.; naj se groziti, drohe nicht, Zora; najte soditi, richtet nicht, Ev. tirn.-Mik.; — 2) naj, najta, najmo, najte, lass, lasst, lassen wir (z "da"): naj da tvoja vest tebi govori, lass dein Gewissen zu dir sprechen, Guts. (Res.); najte da izvemo, lasst uns in Erfahrung bringen, Jarn. (Sadj.); Najmo da voda stoji, lassen wir das Wasser stehen, Npes.-Schein.; najte da ..., machet dass ..., C.; — ("da" je izpuščen): najte se učimo, lasst uns lernen, Trub. (Post.); najte vas vprašam, lasst mich euch fragen, Jarn. (Sadj.); — (z infinitivom): najmo zvon hladiti, lasst uns die Glocke abkühlen, Slom.; najmo se zbirati, C.; najte! nur zu! Cig.; — II. nàj, conj. izraža 1) (v glavnem stavku) zahtevo, ukaz, željo, (lassen, sollen, mögen): naj vidim, lass mich sehen! naj se joče! lass ihn weinen! naj gre! er soll (mag) nur gehen! naj se jezi, kaj je meni za to! er mag immerhin zürnen, was kümmert das mich! naj bo v imenu božjem! es sei in Gottes Namen! naj v miru počiva! naj prideta oba! mlajši naj posluša starejšega; kam naj grem? kaj naj storim? kaj naj dela hlapec? — 2) (v odvisnih stavkih) za izrazi, ki pomenjajo zahtevo, ukaz: rekel mi je, naj počakam; ukazal je, naj se vojaki umaknejo; — (v koncesivnem pomenu): sei es, dass, ob: naj delam ali ne, nikoli nič nimam, ich mag arbeiten oder nicht, ich habe doch nie etwas; naj si, obgleich: naj si je on bil božji sin, naučil se je pokorščine, Kast.

najǫ́kati se, -kam, -čem se, vb. pf. sich ausweinen, sich satt weinen.

nalókati se, -kam, -lǫ́čem se, vb. pf. sich satt schlappen; — sich ansaufen, Cig., Jan.; nažreti in nalokati se, LjZv.; tudi: nalokáti se.

namȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad namočiti; von einer Flüssigkeit durchdringen lassen; bewässern: dež namaka zemljo; potok namaka travnike; im Wasser einweichen: perilo n.; n. grah v vodi; die Erbsen im Wasser aufquellen lassen; šiba se že namaka = die Strafe naht, jvzhŠt.; — beizen; v lugu n., laugen, Jan. (H.); — eintunken; kruh v vino, v kavo n.

namẹ́niti, -im, vb. pf. 1) zudenken, bestimmen: n. komu kaj; to je bilo tebi namenjeno, das war dir zugedacht; namenjena si zaročenca, Jurč.; vsak ima svojo kresnico, ki si jo izbere sam, ali mu jo namenijo mlajši, Navr. (Let.); — namenjeno mi je, es ist mir vom Schicksale bestimmt, beschieden; — 2) bestimmen: n. koga ali kaj za kaj; oče je mlajšega sina namenil za šolo, starejšega pa za dom; jutrišnji dan sem namenil za košnjo; — 3) sich vornehmen, in Aussicht nehmen; Bog je najprvo namenil človeka stvoriti v podobi žabe, Npr.-Kres; kakor namenil, tako storil, Jurč.; tudi: n. si; — 4) n. se, sich vornehmen; namenil sem se doma ostati; — n. se kam, einen Weg o. einen Gang zu machen sich vornehmen; letos sem se na Gorenjsko namenil, heuer gedenke ich nach Oberkrain zu gehen; namenjen biti kam, irgend wohin zu gehen gedenken.

namẹ́stọ, praep. c. gen. anstatt, statt; iti kam ali storiti kaj n. koga.

napéljati, -pę́ljem, in: -peljáti, -ȃm, vb. pf. 1) = navoziti, zusammenfahren, anfahren, Cig., Kr.; — 2) eine Leitung herstellen, leiten; vodo kam n.; n. nit, den Faden einfädeln, C.; n. osepnice, die Pocken einimpfen, vzhŠt.-C.; — n. besedo na kaj, das Gespräch auf etwas lenken; n. govorico, Erj. (Izb. sp.); — einleiten, veranlassen; moja babnica ima tako napeljano, da vse zve, Jurč.; — anleiten, anstiften; n. koga k čemu.

napę́ti, napnèm, vb. pf. 1) spannen; lok, struno, n.; n. petelina na puški; — n. jo kam, irgendwohin eilen, laufen, Cig., C.; — n. vse žile, vse moči, alle Kräfte aufbieten; — n. koga k čemu, jemanden mit Strenge zu etwas vermögen, Cig., Fr.-C.; n. koga k delu, zur Arbeit anhalten, Zilj.-Jarn. (Rok.); — 2) aufblähen, aufschwellen; sapa je napela jadra; trebuh je napet; napelo me je; napet biti, kakor boben; — šobo, mrdo n., eine unwillige Miene machen, zu schmollen anfangen; napeto se držati, eine unwillige, zornige Miene zeigen, schmollen; — n. se, sich aufblähen, aufschwellen; jagoda se je napela; žile se mu napno, Jurč.; vrata so napeta od mokrote; — napeta cesta, eine convexe Straße, Levst. (Cest.); napeta tla, ansteigender Boden, Cig.; napeta ulica, Glas.; napeta pot, Erj. (Izb. sp.); — napeto gledati, stieren, vzhŠt.-C.; — napeta voda, das Hochwasser, Cig. (T.); hohe See, Jes.; viharji valove napno, Jap. (Prid.); — 3) jezo, srd, sovraštvo n. na koga, einen Groll, Hass gegen jemanden fassen, (Rok.); pravdo n., einen Process beginnen, Svet. (Rok.); n. obtožbo, DZ.; — zu besprechen anfangen: napeli smo zdaj to zdaj ono reč, Zora; — 4) n. koga = nabiti, natepsti, Notr.; n. koga s kamenjem, jemanden mit Steinen bewerfen, Z.

naplésti, -plétem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge flechten; veliko jerbasov n.; — eine gewisse Menge stricken; deset parov nogavic n.; — 2) bekränzen: oltar n. z venci; lepo napletena podoba; — 3) zuwege bringen, zustande bringen, anzetteln, anstiften, einfädeln, Cig.; ženitev n., C.; — n. komu, einem arg mitspielen, Cig.; — na to je napleteno, es ist darauf angelegt, Cig.; — 4) durchprügeln, durchpeitschen, Z., Let.; — 5) n. jo kam, irgendwohin enteilen, Kr.

napǫ́titi,* -im, vb. pf. 1) anweisen, weisen; n. koga kam, do koga; n. na pravi pot, auf den rechten Weg bringen; n. blodnega na pravi pot, ogr.-C.; n. na civilno pravdo, auf den Civilrechtsweg weisen, DZ.; — 2) veranlassen, bewegen; to me je napotilo, da ...; — 3) n. se, sich auf den Weg machen, sich begeben; kam si se napotil?

napráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) machen, zustande bringen; n. koga za kaj, jemanden zu etwas machen; — errichten, anlegen; šolo, vrt n.; veranstalten; veselico n.; anschaffen; n. obleko, obutel; n. si denarja, blaga, sich Geld, Güter erwerben; — 2) bewegen, bestimmen, vermögen: n. koga, da kaj stori; — 3) = opraviti, ankleiden, anziehen: n. se, sich völlig ankleiden; — 4) n. se, sich anschicken; n. se kam, sich irgendwohin zu gehen anschicken; n. se na pot, sich reisefertig machen.

napúkati, -kam, -čem, vb. pf. eine gewisse Menge ausraufen, Cig.

nasmúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) eine gewisse Menge abstreifen; n. listja; — 2) n. koga, abprügeln, ohrfeigen.

nasnováti, -snújem, vb. pf. anzetteln (vom Weber); — n. pesem, ein Lied ersinnen, Npes.-Pjk. (Črt.); to se vam je v pijanosti nasnovalo, dieser Gedanke kam euch im Rausch, LjZv.; — n. dnevnik, ein Tagebuch anlegen, DZ.; nasnovano delo, das inaugurierte Werk, Levst. (Močv.); anstiften, anzetteln: n. zaroto, Cig., Jan.

nastrójiti,* -im, vb. pf. 1) eine gewisse Menge gerben; veliko kož n.; — eine gewisse Menge fertig beizen: nastrojil je gobe toliko, da zdaj ne ve kam ž njo, Str.; — 2) n. koga, durchgerben, durchprügeln, Cig.; — 3) n. klobuk, einen Hut aufstaffieren, V.-Cig.; — 4) (im Bergbau) Anstalten machen, dass die Arbeiter die Arbeit beginnen können, anschanzen, V.-Cig.

nasúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) anspulen, aufwinden; n. nit na cevko, prejo na vreteno; aufdrehen, Cig.; — 2) eine gewisse Menge aufspulen, aufwinden; veliko preje n.; — 3) n. se, sich satt winden o. drehen; — 4) in die Enge treiben, ins Bockshorn jagen, Cig., M., Polj.; n. koga s tožbo, Polj.; zwingen: n. koga k miru, Cig.; — 5) nasukan, abgefeimt, durchtrieben, Cig., Polj.

naštúliti, -štȗlim, vb. pf. 1) napraviti kaj, da ima štulo, da je štulasto, aufthürmen: dva klobuka n. na glavo, kako obleko na-se n., Lašče-Levst. (Rok.); — n. se, sich aufputzen, Cig.; naštuljen, (geschmacklos) aufgeputzt, C., Kr.; — 2) n. se kam, sich irgendwohin vordrängen, wo man im Wege ist, Kr.

natȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad natočiti, einschenken; — voll schenken; Kupice vinca se natačejo, Npes.-Vraz.

navíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) ein wenig aufstülpen; — 2) in die Enge treiben, M.; — anspornen, zu etwas vermögen, Jarn.; — 3) n. jo kam, enteilen, Z.; naviše jo proti sosedu, Zora; — 4) navihan, abgefeimt, durchtrieben.

nẹ̑gdẹ, adv. = nekje: negde ga že najdeš, vzhŠt.-C.; — = neki: kam negde? kdo negde? Ščav.-C.; negde je bogat, Zora, Ščav.

neokrę̑ta, f. = neokreten človek: kam sem pa zavozil, neokreta! Gor.-DSv.

nésti, nésem, vb. impf. 1) tragen; v rokah, na hrbtu, v košari nesti kaj; — puška dobro nese, die Flinte schießt gut, Cig.; n. se, sich geberden, Cig.; konj se lepo nese, das Pferd hat eine schöne Haltung, Ig (Dol.); dokler (dokoder) oči neso, soweit das Auge reicht, Cig., LjZv.; — moja pamet nese toliko, da ... = pamet mi govori, uči me, da ..., Podkrnci-Erj. (Torb.); — dahin tragen, treiben; veter listje daleč nese; valovi ladjo neso v tuje kraje; kam te zlodej nese? Kam nese me obup, neznam, Preš.; nese me, es reißt mich fort, Mik.; — 2) eintragen, Nutzen bringen; hiša mi nese veliko; — 3) jajca n., Eier legen; kokoš ne nese več.

njȃvkati, -kam, -čem, vb. impf. miauen, Cig., C., Ravn., ogr.-Valj. (Rad).

òb, (okrajšana oblika: ò), I. praep. A) c. acc. 1) s krajevnim pomenom na vprašanje: kam? um; kača se je ob palico ovila, ob potok (den Fluss entlang) smo vrbe nasadili, Levst. (Sl. Spr.); — pri glagolih, ki pomenjajo zadevanje, udarjanje: an, auf; ob mizo udariti, auf den Tisch schlagen; ob tla treščiti, zuboden schmettern; (fig.) ob tla je, er ist zugrunde gerichtet; ob kamen zadeti ali spotekniti se, an einen Stein stoßen; bodisi z loncem ob kamen ali s kamenom ob lonec, težko je loncu, Npreg.-Jan. (Slovn.); ob grm je obrsnil, es hat ihn der Busch gestreift, Levst. (Sl. Spr.); drgniti se ob kaj, sich an etwas reiben; (fig.) ob mene se briše, = er schiebt die Schuld auf mich, Z.; ob mene se huduje, er ärgert sich über mich, Jurč.; jezike brusiti ob koga, Levst. (Zb. sp.); metati kaj ob zadaj (= vnic, črez glavo nazaj), Navr. (Let.); — ob ono stran, jenseits, Krelj; — 2) s časovnim pomenom: ob dan, bei Tage, Habd.-Mik.; ob noč, bei der Nacht, Mik.; über Nacht, Mur., Zv.; In svet ob noč pozabi kraj, Greg.; — 3) pomenja vzrok: ob to (obto), deshalb, Trub., Dalm.; ob kaj? (obkaj?), warum, Trub.; ob vašo stran, eurethalben, Krelj; — 4) ob glavo mu gre, es geht ihm um den Kopf, Ravn.-Mik.; ob pamet mu gre, er ist in Gefahr, den Verstand zu verlieren, Cv.; — (po nem.) ob kaj priti, um etwas kommen, es verlieren; pripraviti koga ob kaj, jemanden um etwas bringen; ob glavo dejati, enthaupten; krava je ob mleko, die Kuh ist um die Milch gekommen; obenj je, es ist um ihn geschehen, Cig.; — B) c. loc. 1) s krajevnim pomenom: längs, an; Paša stopa o potoci, Npes.-K.; ob potoci (potoku) lovec hodi, Levst. (Sl. Spr.); ob hribu hoditi, am Berge hin gehen, Cig.; ob hiši stoji drevje, Levst. (Sl. Spr.); pesek ob morju, der Sand am Meere, Ravn.-Mik.; ob bedru meč visi, Mik.; ob niti viseti, Mik.; palica ob zidu sloni, Levst. (Sl. Spr.); strah je v sredi otel, ob krajih ga pa nič ni, Npreg.-Jan. (Slovn.); težko mi je ob srcu, Vrt.; — 2) s časnim pomenom: zur Zeit, um, zu; o pravem času, zur rechten Zeit; ob nečasu, zur Unzeit, V.-Cig.; o kugi, zur Pestzeit; o lepem vremenu, bei schönem Wetter; o deževju, zur Regenzeit; o žetvi, zur Erntezeit; o božiču, zu Weihnachten; o sv. Juriju, zu Georgi; o kresi se dan obesi, Npreg.-Jan. (Slovn.); — o poldne, o polnoči (o poludne, o polunoči, nk.), zu Mittag, um Mitternacht; ob kolikih? = obkorej? um wieviel Uhr? Mur., vzhŠt.; ob eni (enih), um ein Uhr; ob sedmih, ob sedmi uri, um sieben Uhr; ob pol(u)sedmih, um halb sieben Uhr; — ob enem, zugleich; ob prvem, ob tretjem = prvič, tretjič, C.; — deček ob desetih letih, ein zehnjähriger Knabe, Vrt.; — ob uri, zur bestimmten Stunde; — ob sedmem dnevi, jeden siebenten Tag, Dalm.; — ob petkih, an Freitagen; ob časih, zeitweise, Cig.; — = za, zur Zeit: ob cesarju Avgustu, Levst. (Sl. Spr.); ob Mojzesu, Vrt.; — binnen, in: ob tednu, ob letu; — 3) znači okoliščine: ob zgodnjem trpljenju, o preganjanju in obrekovanju, o tujščini in ječi si delal iz Jožefa tako blazega moža, Ravn.; ob tem takem, unter solchen Umständen, Cig.; ob samotni hoji črez goro premišljevati kaj, Ravn.; — 4) kaže to, česar se dejanje tiče: in Betreff, von, über (lat. de); (v tem pomenu stoji v knjigah nav.: o, redkeje: ob, narod pa rabi: od); o kom (čem) govoriti, pisati, peti, meniti, dvomiti itd.; pesem o Pegamu in Lambergarju; nauk o pesništvu; — kaj se vam zdi ob takem prevzetju? Krelj; veselje ob enem grešniku, Krelj; pravi mi ob edinem sinu mojem, Levst. (Sl. Spr.); — 5) kaže to, iz česar je kaj izdelano, aus: klobuke delati ob svili, Vrt.; ti zidovi so ob opeki, Vrt.; ob suknu je narejeno oblačilo, Levst. (Rok.); — 6) kaže to, kar h kakemu dejanju pomaga: o (ob) palici, o (ob) berglah hoditi, an einem Stocke, auf Krücken gehen; ob kruhu in vodi živeti, von Brot und Wasser leben; o preji ga je živila, sie nährte ihn mit Spinnen, Ravn.-Mik.; ob svojem živeti, von seinen eigenen Mitteln leben; naj le dobro živi, saj ima ob čem, (er hat ja die Mittel dazu); ob svojih, očetovih troških, auf eigene, des Vaters Unkosten; ob tem brašnu ne prideš do Trsta, mit dieser Reisezehrung kommt man nicht bis Triest; izučiti se česa ob nemškem jeziku, mittelst der deutschen Unterrichtssprache etwas erlernen, Levst. (Nauk); ob malem opraviti, mit Wenigem auskommen, Cig.; ti se ob velikem trudiš, du hast viel Mühe, Krelj; ob kratkem kaj povedati, sich kurz fassen; — 7) sam ob sebi, von selbst, aus eigener Macht: kadar je sila, more sam ob sebi dajati zapovedi, Levst. (Nauk); — samo ob sebi se umeje, es versteht sich von selbst, Levst. (Nauk), nk.; — ob svoji glavi, sam ob sebi je storil, er that es aus eigenem Antriebe, von freien Stücken, Levst. (Sl. Spr.), C.; — to ni samo ob sebi, das geht nicht mit rechten Dingen zu, Levst. (Sl. Spr.); — ob sebi an und für sich, C.; — II. adv. v sestavi z adjektivi, katerim slabi pomen: osiv, etwas grau, otemen, etwas finster etwas dunkel, vzhŠt.-C.; — III. praef. znači, 1) da se dejanje vrši okoli predmeta: um-; obviti, umwickeln, obvezati, umbinden, ozreti se, sich umsehen, opasati, umgürten, obstopiti, umringen, objeti, umfassen, umarmen; — 2) da dejanje zadeva predmet, če tudi ne od vseh strani: be-; obiti, beschlagen, obdarovati, beschenken, obrekavati, verleumden, obgovoriti, anreden; — 3) da kdo (kaj) ostane v začetem stanju: obležati, obsedeti, obstati, liegen, sitzen, stehen bleiben; — 4) izgubo: oblistovati se, die Blätter verlieren; — 5) dela iz imperf. glagolov perfektivne: ogreti, oslabeti.

objǫ́kati, -kam, -čem, vb. pf. 1) beweinen, Mur., Cig., Jan.; — 2) objokan, verweint: ves objokan, jvzhŠt.; objokane oči, Cig., C.

obljúbiti, -im, vb. pf. 1) versprechen, verheißen; o. komu hčer za ženo; — geloben; obljubljena dežela, das gelobte Land; o. se kam (n. pr. na božjo pot), das Gelübde thun, irgendwohin zu wallfahrten; obljubljen praznik (katerega si kaka soseska izvoli), der Votivfeiertag, Ig (Dol.); — (beim Kaufe) anbieten; koliko si cenil, in koliko je obljubil? — 2) versichern: obljubim, da je bilo tako, Cig.; mislili so si, obljubim, gewiss dachten sie, Ravn.; — 3) obljubljen = priljubljen, beliebt, nk.

obŕniti, -nem, vb. pf. 1) umwenden, umkehren; voz o., den Wagen umkehren; obrniti, mit Wagen und Zugvieh umkehren; obrni! pojdemo nazaj; živinče o. (na paši, kadar hoče v škodo); o. seno. umharken (o sušilu); o. kaj na robe, naopak, verkehren; hrbet o. komu, jemandem den Rücken kehren; — o. se, sich umkehren, sich umwenden; sich umdrehen: kolo se je trikrat obrnilo, das Rad that drei Umgänge; — 2) wenden: na levo, na desno o.; oči o. proti nebu; o. se, sich wenden; o. se na kako stran; obrnjen v kako mer (math.), gerichtet, Cig. (T.); — na se o. kaj, auf sich beziehen, Cig.; — vse je obrnjeno na to, alles zielt dahin; drugače se o., eine andere Richtung nehmen; — na se o. oči vsega ljudstva, aller Augen an sich ziehen, Cig.; — lenken: vse k dobremu o.; — besedo na kaj o., das Gespräch auf einen Gegenstand lenken, Cig.; — o. se, eine Wendung nehmen: na dobro, na boljše se o.; — o. se, sich mit einem Anliegen wenden, seine Zuflucht nehmen: kam se hočem o.? o. se do višje oblasti, eine höhere Behörde anrufen, Cig.; o. se na koga za svet, sich an jemanden um Rath wenden, Cig.; — 3) anwenden: dobro o. denar, čas; v prid o. kaj, nutzbar machen, Cig.; na svoj hasek obrniti, ogr.; o. kako reč v (na) kaj, von einer Sache zu einem Zwecke Anwendung machen, sie zu etwas verwenden; veliko denarja obrniti na cerkvene posode, viel Geld auf kirchliche Gefäße verwenden, Burg.; — 4) verfahren: tako bi bil prav obrnil s hudobnimi angeli, Bas.

obsíkati, -kam, -čem, vb. pf. umzischen, Cig.; — bespritzen, Cig.

obskákati, -kam, -čem, vb. pf. o. kaj, springend um etwas herumkommen.

odcẹ́pljati, -am, vb. impf. ad odcepiti: wegspalten; — abzweigen: strelna konica kaže, kam se odceplja stranska koleja, DZ.

odlókati, -kam, -lǫ́čem, vb. pf. wegschlappen, Cig.

odmȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad odmočiti; aufweichen, M.; v vodi kaj o., Z.; — o. se, aufgeweicht werden (um losgetrennt werden zu können), jvzhŠt.

odmíkati, -mȋkam, -čem, I. vb. impf. ad odmekniti; wegrücken; entziehen, M.; — o. se, wegrücken (intr.); o. se od mize; gozd se odmiče, der Wald tritt immer weiter zurück, C.; sich zurückziehen, weichen, C.; nachgeben, Kras-M.; — II. odmȋkati, -kam, -čem, vb. pf. mit dem Hecheln fertig werden, Z., M.

odníkati, -kam, -čem, vb. pf. verneinen, Z.; kaznjivost o., die Strafbarkeit ausschließen, DZ.

odpǫ́titi, -im, vb. pf. verweisen, entfernen: o. koga kam, C.; — abweisen, C.; — o. se, sich auf den Weg machen, abreisen, ogr.-C., Vrt.; sich aus dem Staube machen, C.; — o. se čemu, auf etwas verzichten: o. se zemeljski dobroti, Danj. (Posv. p.).

odpúkati, -kam, -čem, vb. pf. wegrupfen, abzupfen, Cig.

odskákati, -kam, -čem, I. vb. pf. springend sich entfernen, davonspringen; — II. odskȃkati, -am, vb. impf. ad odskočiti, M.

odsmúkati, -kam, -čem, vb. pf. durch Abstreifen entfernen, wegstreifen, Cig.

odsúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) abdrehen, losdrehen, abschrauben, Mur., Cig., Jan.; — 2) (das Gedrehte) aufdrehen, zurückdrehen, Cig., Jan.

odtẹ́kati, -tẹ̑kam, -čem, vb. impf. ad odteči; weg-, dahinlaufen, Cig.; — weg-, abfließen; voda odteka, das Wasser verliert sich nach und nach; = o. se, abfließen: voda se nima kam o., das Wasser hat keinen Abfluss, Cig.

ohȗkati, -kam, -čem, vb. pf. behauchen, Cig.

okọ̑, očę̑sa, n. 1) das Auge; pl. očę̑sa (oka, ogr., kajk.); očȋ, f. pl. das Augenpaar lebender Wesen, die Augen; več vidijo oči od očesa, Jan. (Slovn.); medlo oko, ein müdes Auge, Cig.; debelo o., das Glotzauge, Cig.; bistro o., ein lebhaftes Auge; vdrte oči, hohle Augen; krvavo oko, das Blutauge, Cig., C.; solzne oči, thränenfeuchte Augen; z vprtimi očmi, mit unverwandten Augen, Cig.; z golim očesom, z golimi očmi, mit bloßen, unbewaffneten Augen; = s praznimi očmi, jvzhŠt.; na oči, dem Augenscheine nach, Vrt.; na oči je kakor novo, LjZv.; = na oko, C.; na ọ̑kọ, Valj. (Rad); = po očeh, Cig.; na oko, nach dem Augenmaße: na o. preceniti, DZ.; = na oči, Cig.; = kakor oči kažejo, Cig.; na prve oči, auf den ersten Anblick, C.; na oko vzeti (dejati) koga, einen aufs Korn fassen, Cig.; na očesu imeti, auf dem Korne haben, Cig.; pod oči dobiti koga, jemanden zu Gesichte bekommen, Danj. (Posv. p.); pred očmi biti komu, jemandem vorschweben; izpred oči izginiti, aus den Augen schwinden; oko se je prijelo česa, das Auge haftet an etwas, Cig.; povsod oči imeti, auf alles achtgeben; oko (oči) imeti na kaj, ein Augenmerk auf etwas haben, Cig. (T.), DZ.; oči obračati v koga, jemandem Blicke zuwerfen, Cig.; o. vpreti v koga, jemanden mit den Augen fixieren, Cig. (T.); očesa ne zgeniti, mit unverwandtem Auge hinblicken; oči pasti, die Augen weiden; oči pobesiti, den Blick senken; = oči po sebi vreči, Ravn.; oči kam vreči, einen Blick irgendwohin werfen, jvzhŠt.; A mladenič na devico, Ona meče nanj oči, Levst. (Zb. sp.); z očmi streljati, feurige Blicke werfen, C.; vse se godi pod njegovim očesom (unter seiner Controle), Levst. (Močv.); oči komu obrniti na kaj, jemanden auf etwas aufmerksam machen, DZ.; oko imeti obrnjeno na kaj, einer Sache Aufmerksamkeit schenken, Levst. (Nauk); v oči biti, hervortreten, Cig. (T.); zelene rože preveč v oči mahajo, Jurč.; to je preveč na očeh, das ist zu auffallend, Svet. (Rok.); blisk oči vzame (jemlje), der Blitz blendet, C., Vrt.; svetloba oči jemljoča, Ravn.; iz oči v oči, von Angesicht zu Angesicht, Cig., Jan., C.; niti iz ọ̑či v ọ̑či nikogar ne pogleda, Jurč.; v oči povedati komu kaj, jemandem etwas offen, ins Gesicht sagen, C.; iz oči v oči povedati, offen sagen, V.-Cig., Jan.; iz oči (z oči) v oči psovati koga, Mik.; povedimo si resnico iz oči v oči, Levst. (Zb. sp.); dokoder oči neso, so weit das Auge reicht, LjZv.; za oči se zgrabiti, = zu weinen anfangen, C.; oči tiščati = weinen, Bas.; na oči komu kaj reči = v obraz povedati, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); imeti večje oči kakor želodec = mehr verzehren wollen, als der Magen verträgt, Cig.; dal bi mu oko iz glave = er gäbe ihm das Herz aus dem Leibe, Cig.; ne da mu več lepega očesa, er gönnt ihm keinen freundlichen Blick mehr, Ravn., LjZv.; ne dado jim dobrega očesa, Jap. (Prid.); imeti malo očesa za koga, jemanden ziemlich gerne sehen, Jurč.; — 2) slepa oka, die Schläfe, Mur.; — 3) kurje oko, das Hühnerauge (am Fuße); kurja očesa imeti na nogi; = žabje oko, Mur.; — 4) das Auge (auf der Karte, dem Würfel), Cig.; — 5) der Fingerringstein, C.; — rakova oka, die Krebssteine, C. (Vest.); — 6) das Auge (an den Reben, Bäumen u. dgl.), die Blatt- o. Blütenknospe; pl. očesa: vinska trta je pognala očesa, Ravn.-Mik.; (tudi: oka, trsova, drevesna oka, C. [Vest.]); — 7) die Narbe (im Ei), der Hahnentritt, Cig. (T.); — die Narbe (bei Hülsenfrüchten), der schwarze Keim (an den Bohnen), Cig.; — der Spiegel (zool.), Cig. (T.); — 8) die Masche (in Netzen, im Strickwerk), die Schlinge am Seil, V.-Cig.; oka v mreži, Zv.; — 9) rastline: volovsko o., die weiße Wucherblume o. Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), Cig., Jan., Tuš. (R.); — pasje o., das Flohkraut (pulicaria), Dict.; tudi: das Mückenkraut (inula conyza), C.; — hudičevo o., die Einbeere (paris quadrifolia), Z., C.; — kurje o., das Gauchheil (anagallis), Pjk. (Črt.); — ptičja očesa, die Becherblume (poterium polygamum), Josch; — mačje oči, das Sumpf-Vergissmeinnicht (myosotis palustris), Cig., Jan., Tuš. (R.).

omȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad omočiti; netzen, Jarn.; — tunken, eintauchen, Cig., Jan.; v skledi o. kaj, Trub., Dalm.; — durch Eintauchen weich machen, Jan.

omȋkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) abhecheln, auskrämpeln; konoplje o., Let.; — 2) (das Getreide beim Messen) streichen, C.; — 3) bilden, civilisieren, omikan, gebildet, civilisiert, Cig., Jan., nk.

òn 1., óna, onọ̑ (ónọ), pron. er, sie, es; on, der Mann, ona, das Eheweib (tako med prostim narodom drug o drugem govorita mož in žena); on, das Männchen, ona, das Weibchen bei Thieren (bes. Vögeln); acc. n. sing. "je": storite je tretjič, Dalm.; vzemi le-to dete in je doji, Dalm.; brzdam svoje telo in je v hlapčevanje silim, Schönl.-Met.; tako tudi nk. (sicer nav. "ga"); — v nikalnih stavkih more genitiv tega zaimena spremljati samostalnik, katerega se tiče zanikavanje: ni ga jezika, ni je besede, Ravn.-Mik.; Ni ga lasu na glavi več, Preš.; nimam ga človeka, ki bi me v jezero dejal, Ravn.-Mik.; tako tudi pri akuzativu v vzklikih: da jo nevoščljivost! da ga napuh! Ravn.-Mik.; (gen.: da je sestre! Met.-Mik.); — acc. f. sing. "jo" izraža nekak nedoločen objekt pri mnogih glagolih; potegniti jo kam, uganiti jo; Štirje jo godejo, Eden jo trobi, Npes.-K.; (menda po vplivu italijanščine; prim. capirla, Mik. (V. Gr. IV. 30.)); — stari acc. m. sing. "i(jъ)" se združuje z nekaterimi predlogi: predenj, nadenj, (= pred njega, nad njega) in: vanj, zanj, nanj, ponj (= v njega, za njega, na njega, po njega); (pomni: gre nad i, pade pred-i, Met.).

opíčiti, -pȋčim, vb. pf. o. kaj v kako reč, (etwas Spitziges) in irgend etwas hineinstecken, Mur.; — o. se, sich anspießen, Z.; — sich setzen: nimam se kam o., Z.

opúkati, -kam, -čem, vb. pf. beraufen, abraufen, Cig.; opukan kopič, ein abgeraufter Schober, Z.

osíkati, -kam, -čem, vb. pf. (mit dünnen Strahlen) bespritzen, Cig., Jan.

oskákati, -kam, -čem, vb. pf. = obskakati, Jan. (H.).

osmúkati, -kam, -čem, vb. pf. abstreifen; o. perje z vej; — veje o., die Äste entlauben; o. lan, den Flachs abriffeln, Cig.; — o. koga, jemanden mit einer Peitsche o. Ruthe schlagen, Levst. (Rok.).

osúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) zusammendrehen, abdrehen, Mur.; — 2) o. se, sich umdrehen, C.

ovȋnkati, -kam, -čem, vb. impf. hin- und herspringen: zajec ovinče, C.; — herumschwärmen (von jungen Leuten), Fr.-C.

ozrẹ́ti se, -zrèm se, vb. pf. den Blick wenden, sich umsehen; o. se kam, na koga; o. se po sobi, das Zimmer durchblicken, Cig.; — zurückblicken; ozri se! — o. se na kaj, etwas in Betracht nehmen, berücksichtigen, Cig., Jan., Cig. (T.).

ožmíkati, -kam, -čem, vb. pf. ausdrücken, auspressen, Z., C.; — perilo o., die Wäsche auswinden, ausringen, Cig., Jan.

pásti, pásem, vb. impf. 1) p. koga (kaj), auszuspähen suchen, belauern, beobachten, Cig., Jan., Šol., C., Vrt.; tako dolgo ga je pasel, da ga je izpasel, so lange gab er auf ihn Obacht, bis er ihn ertappte, Guts.; kokoš p., (kam hodi jajca nest), tatvine sumnega človeka p., Otaleže (Tolm.)-Štrek. (Let.); zajca p., Cig.; p. na besedo, C.; — 2) Vieh hüten, weiden; ne more v šolo, ker mora p.; ovce, krave p.; p. se, weiden (intr.); živina se rada pase; — pren. megla se pase po tleh, megle se pasejo po hribih, po nebu, t. j. dolgočasno se vlačijo, Cig., Z., Tolm.-Štrek. (Let.); — p. koga, füttern, Cig.; da bi te pasla sama kisla repa! Jurč.; z želodom p., eicheln, Cig.; p. se, schmausen, Cig.; — oči p. po čem, eine Augenweide haben, Z.; — p. koga s čim, jemandem etwas vorrücken, Cig.; — glad pasti, am Hungertuche nagen, Jan. (H.); — lenobo p., auf der faulen Haut liegen, faulenzen; = vmanjuhe p., Mur., Cig., Jan.; norce p., Possen treiben, spassen, Cig., C.; bolezen se pase po meni, ich habe einen Krankheitsstoff in mir, Cig.

páščiti se, -im se, vb. impf. sich bestreben, Dict., Jan.; sich bemühen, trachten, Krelj; p. se za kaj, sich um etwas kümmern, ogr.-C.; — sich sputen, sich beeilen, Dol.-Cig., Glas., vzhŠt., BlKr.; p. se kam, irgendwohin eilen, ogr.-C.

pẹ̑hati 1., -am, vb. impf. 1) abmüden, Cig., Jan.; p. se, sich abmüden, Cig., Jan., C., ZgD.; sich außer Athem laufen, Cig., C.; pehati se je moral, kakor črna živina, p. se za tuje ljudi, LjZv.; — 2) gehen: kam pehaš? Valj. (Rad); — prim. 1. peh.

péljati, pę́ljem in: peljáti, -ȃm, vb. impf. führen; za roko koga p.; za podpazduho se p., eingehängt gehen, Cig.; — leiten, Cig., Jan.; kamor srce pelje, nach Herzenslust, Jan.; umeti, kako svet pelja, Lebensart verstehen, Jurč.; — mittelst eines Fahrzeuges fortbringen, fahren (trans.); gospodo p. v mesto; (brez objekta): kam pa peljaš? — p. se, mittelst eines Fahrzeuges weiter befördert werden, fahren (intr.); s pošto, po železnici, v ladji, v čolnu se p.; — prim. it. pigliare, nehmen, Mik. (Et.).

pə̀s, psà, m. 1) der Hund; lovski, ovčarski, mesarski p., der Jagd-, Schäfer-, Fleischerhund; psu zvoniti, sitzend die Beine hin und her schwanken lassen; gledata se ali dobra sta si, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; naj se pes obesi! sei es! es komme, was da wolle! lačen je kakor p.; še pes ga ne povoha, = niemand schert sich um ihn; vem, kam pes nogo (taco) moli = ich weiß, wohin das abzielt; po zelene pse hoditi, = Vergebliches unternehmen, Z.; pes v cerkev, pes iz cerkve, = er ist unverbesserlich, Cig.; danes z betom, jutri s psom, = heut ein Braus, morgen ein Graus, V.-Cig., Kr.; dober je krajcar, če ga pes na repu prinese, jvzhŠt.; — 2) leteči p., der fliegende Hund (pteropus edulis), morski p., der gewöhnliche Seehund (phoca vitulina), Erj. (Ž.); — 3) daljši bukov čok, iz katerega režejo žaganice, Notr.; — tudi: gen. pəsà, Dol., pə̀sa, Notr., Št.

pəsíkati, -kam, -čem, vb. impf. = 1. bzikati, Fr.-C.

petpedíkati, -kam, -čem, vb. impf. peti: petpedi, schlagen (von der Wachtel), Zv.

pȋvkati 2., -kam, -čem, vb. impf. glas "piv" od sebe dajati, piepen, piepsen, ogr.-C., Valj. (Rad), Dol.-Mik.; piščeta pivkajo po koklji, BlKr.

plákati 1., -kam, -čem, vb. impf. weinen, wehklagen, Cig., Jan., Mik., Trub., nk.; tudi: p. se, Meg., Guts., Jarn., Mur., Cig., Mik., Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr.; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; od veselja se p., Trub.; — plakati koga, jemanden bejammern, beweinen, C.; p. grehe, beweinen, ogr.-C.

plamíkati, -kam, -čem, vb. impf. flammen, flackern, Jan., Zora, Bes.; plamika, es wetterleuchtet, Jan.; — blinken, funkeln, Jan., C.; zvezde plamičejo, Zv.; — z očmi p., flammende Blicke werfen, Let.

plasíkati, -kam, -čem, vb. impf. lodern, flammen, Valj. (Rad); (plajzikati, BlKr.).

pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.-Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).

podȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad podati; 1) reichen, darreichen; p. snopje, vodo; roke si p.; an die Hand geben, bieten; to nam podaja dokaze za našo trditev, nk.; — überreichen, Cig., Jan.; prošnje p., Bittschriften einreichen, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; mesta se podajajo; — nachgeben: veje se podajajo pod snežno težo, LjZv.; — p. se v kaj, sich in etwas einlassen; — p. se na kaj, einer Sache obliegen, V.-Cig.; — 3) p. koga, jemandem mit Worten zusetzen, ihn durch die Hechel ziehen, Cig.; p. se s kom, mit jemandem einen Streit, eine Hetze haben, Cig.; dolgo sta se podajala, sie stritten lange mit einander, Z.; — 4) konj podaje, das Pferd galoppiert, Podkrnci-Erj. (Torb.); — 5) p. se, passen, Jan.; kako se mi podaje ta obleka? Cig.; — 6) podaje se mi, ich empfinde einen Brechreiz, Z., Bolc-Erj. (Torb.); — 7) p. se kam, sich irgendwohin begeben, verfügen, Cig., nk.; (po nem.); — podájem, kajk.-Valj. (Rad).

podáti 1., -dám, vb. pf. 1) reichen: podajmo si roke! — überreichen; tožbo p. zoper koga, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; — nachgeben; p. se poželenju, Kast.-Valj. (Rad); p. se grehu, sich der Sünde ergeben, Jsvkr.; podal se je, er gab sich darein, er fügte sich; nekaj časa ni se hotel ničesar učiti, sedaj se je pa podal, DSv.; tudi: er hat eingestanden; — p. se v kaj, eingehen, sich in etwas einlassen; v to se ne podam, Cig.; v pogovor se p., Glas.; — p. se na kaj, sich auf etwas verlegen, Cig.; p. se na tatvino ali ropanje, Jap. (Prid.)-Valj. (Rad); on je znal lepo govoriti, kadar se je podal, Jurč.; — 3) p. se, sich begeben: p. se kam (po nem.), Jurč.; Mur., Cig., Jan., nk.; — 4) p. se, vb. impf. = podajati se, passen; poda se mu kakor svinji sedlo, kakor zajcu boben.

podhúliti, -hȗlim, vb. pf. 1) schnipfen, C., LjZv.; — 2) p. se, sich ducken, Dol.-Mik.; pes se podhuli, ogr.-C.; podhulil se je in legel v posteljo, LjZv.; — p. se kam, sich wegstehlen: od dela se p., C.; den Kopf hängen lassen, C.; eine trotzige Miene machen (von Schmollenden), Mur., Dol.; podhuljeno gledati, Z., Dol.; — p. se, sich verstellen, sich verleugnen, Cig., Gor.; podhuljen pes, konj, ein Hund, ein Pferd, dem man nicht trauen darf, vzhŠt.; (nav. potuliti se, toda prim. Mik. (V. Gr. I. 328.)).

podskȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad podskočiti, Z., M.

podsúkati, -kam, -čem, vb. pf. unten eindrehen, jvzhŠt.; p. si rokave, sich die Ärmel aufstreifen, Danj. (Posv. p.).

poglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) die Augen aufthun; — einen Blick thun; debelo p., die Augen aufreißen oder aufsperren; temno p., eine finstere Miene machen; p. kam, skozi okno, kvišku, v stran; p. na koga, kaj, den Blick nach jemandem, nach etwas richten; na uro p.; p. po mestu, sich in der Stadt umsehen; p. po sobi, das Zimmer durchblicken; p. po živini, beim Vieh nachsehen; na vse kraje p.; p. v knjigo; če prav pogledamo, im Grunde genommen, Cig.; — p. koga, kaj, anblicken, ansehen; po strani p. koga, jemanden schief ansehen; grdo, jezno p. koga, finster, zornig ansehen; p. koga kakor hudo vreme, jemanden anblitzen, Cig.; s koncem p. koga, scharf ins Auge fassen, Cig.; — p. česa, einen Blick auf etwas werfen: solnca poglej! Ravn.-Mik.; pogledajte mojih rok in mojih nog, Krelj; pogledajte lilij na polju, Krelj; Ran pogledaj moje glave, Npes.-K.; (prim. Mik. (V. Gr. IV. 487., 493.)); — 2) hervorgucken, zum Vorschein kommen: ogenj je iz strehe pogledal, Z.; izderi komarju nogo, in čreva ven pogledajo, Z., jvzhŠt.

pogŕkati, -kam, vb. pf. einige Gurgellaute hervorbringen, Z.; etwas durch die Kehle aussprechen, Cig.

pohitẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) sich irgendwohin eilend begeben; p. kam; — 2) ereilen: če koga kakšen greh pohiti, vi ga posvarite! Ravn.; mladike mraz pohiti, Pirc.

pojẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. 1) niederreiten, zusammenreiten: p. otroka, Cig., Jan.; durch Reiten zerstören, vrata p., Cig.; — abreiten, Mur.; — poježen črevelj, ein plattgetretener Schuh, Z.; — schwächen: bolezen me je pojezdila, Glas.; — 2) ein wenig reiten, einen Ritt machen; pojezdim kam, ich werde irgendwohin reiten; — Ko pojdem v vas, pojezdim ga (konjička), Npes.-LjZv.

pojǫ́kati, -kam, -čem, vb. pf. 1) verweinen: p. vse solze, Cig.; — 2) ein wenig weinen; = p. se.

połčetŕti, num. vierthalb; p. goldinar dati za kaj, 3 1/2 Gulden für etwas geben; v polčetrti uri kam priti; tudi: pọ̑łčetrti; (pọ̑łštrti, jvzhŠt.).

polȋkati, -kam, -čem, vb. pf. glätten, Mur., Cig., Jan.; pot p., den Weg bahnen, Mur.; perilo p., die Wäsche auf-, ausbügeln, Cig., Jan.; — glänzend machen, C.

polókati, -kam, -lǫ́čem, vb. pf. schlappernd auffressen; — aufsaufen, Cig., Jan.

pomȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad pomočiti; eintunken.

pomę́riti, -mę̑rim, vb. pf. 1) messen; visieren, V.-Cig.; p. na oči, das Augenmaß nehmen; p. komu kako oblačilo, jemandem das Maß zu einem Kleidungsstück nehmen; p. si kako oblačilo, ein Kleid anprobieren; hlače komu p., jemandem Schläge auf den Hinteren geben, BlKr.-M.; = beschädigen, verletzen: beži, da ti junec (pes) hlač ne pomeri! Z., Gor.; — 2) das Geschoss richten, zielen; p. s puško; pomeril je in ustrelil; v koga, na koga, kam p.; — p. jo kam, irgendwohin den Weg einschlagen, SlN.-C.

popúkati, -kam, -čem, vb. pf. nacheinander o. allmählich ausraufen, auszupfen, Cig., C.; repo p., Z.; konoplje p., Let.

posadíti, -ím, vb. pf. 1) sitzen machen, setzen; otroka na stol, goste za mizo p.; na konja p. koga, jemanden aufs Pferd heben; konj je jezdeca posadil, das Pferd hat den Reiter abgeworfen, Cig.; p. koga v ječo, jemanden gefänglich einziehen, Cig., Jan.; p. na led, = in den Sack schieben, Mur.; betrügen, Cig.; p. na koprive, trnje = misslaunig machen, Z.; — p. se kam, irgendwo seinen Sitz nehmen; p. se na mehki sedež, Jurč.; — 2) pflanzen: p. mlada drevesca, rože; — 3) p. se, abrutschen, einstürzen, Polj.

posíkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) verspritzen: vso vodo p., Cig.; — 2) ein wenig zischen, nk.

poskákati, -kam, -čem, vb. pf. 1) nacheinander springen; žabe so v mlako poskakale; — 2) ein wenig herumspringen.

posmúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) abstreifen; perje p. s trt; — p. britvo, das Rasiermesser abziehen, Cig.; — 2) nacheinander huschen: vsi so posmukali skozi vrata.

postáviti, -stȃvim, vb. pf. stellen, hinstellen; p. kaj ali koga kam; p. jed na mizo, kupico pred gosta; kvas p., den Sauerteig für das Brotbacken ansetzen; p. stražnika pred ječo; p. pred sodnika, vor Gericht ziehen, Cig.; na ogled p. kaj, etwas zur Schau stellen; na prodaj p., zum Verkaufe aufstellen; besede prav p.; on zna besedo p., er spricht gut; v račun p., in die Rechnung einstellen; pred oči p., darstellen, Cig., Jan., Cig. (T.); = veranschaulichen, vergegenwärtigen, Cig.; na odgovor p. koga, zur Verantwortung ziehen, Cig.; — stehen machen, aufstellen, errichten; mejnike p., Grenzsteine aufstellen; na noge p. koga, jemandem auf die Beine helfen; tabor p., ein Lager aufschlagen; — p. hišo, ein Haus bauen; p. streho, ein Dach aufsetzen; — errichten (math.), Cig. (T.); p. pravokotnico, Cel. (Geom.); — festsetzen, feststellen; p. dan, einen Tag anberaumen; ob postavljenem času, Dalm.; p. ceno, den Preis ansetzen; — einführen, begründen: nov nauk p., Cig.; — aufstellen, einsetzen: p. komu skrbnika, über jemanden die Curatel verhängen; p. koga za dediča, jemanden zum Erben einsetzen; — mit einem Amte bekleiden: p. koga za poveljnika, za kralja, zum Befehlshaber, zum Könige machen; — in einen Zustand versetzen: v prejšnji stan p.; p. v nevarnost, der Gefahr aussetzen; — den Fall setzen: postavim, (-viva, -vimo), gesetzt, zum Beispiel; nekaj iz novega zakona, postavim, iz apostolskega dejanja, Burg.; (postavi, da se bo zgodilo, nimm an, es werde geschehen! Kast.); — eine Wette eingehen, Cig.; — p. se, sich aufstellen; kaj si se moral ravno tu sem postaviti? pred oltar se p.; p. se v red; — za poroka se p., Bürgschaft leisten, Cig.; v besede p. se s kom, sich mit jemandem in ein Gespräch einlassen, Krelj; — eine Stellung annehmen: p. se v bran, sich zur Wehr stellen; p. se po koncu, sich bäumen, Cig.; na glavo se p., sich auf den Kopf stellen; — p. se na daljno pot, sich zu einer weiten Reise anschicken, Jsvkr.; — p. se, energisch auftreten; p. se komu, einem die Hörner bieten, sich ihm widersetzen.

posúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) durch Drehen (Zwirnen) aufbrauchen: p. vso prejo, Cig.; — 2) (ein wenig) drehen; brada s posukano dlako, Glas.; — ein wenig quirlen, abrühren: posukana juha, posukan močnik, Kr.

poškíliti, -škȋlim, vb. pf. einen schielenden Blick werfen, hinschielen: p. kam, na koga (kaj); (poškileti, -im, LjZv.).

pǫ́t 1., f. et m. der Weg; po strmi poti hoditi, einen steilen Weg wandeln; na poti biti komu, jemandem im Wege, hinderlich sein; na pot priti, in den Weg treten; s poti (s pota) iti, dejati, aus dem Wege gehen, räumen; s poti (pota) mi je, es ist mir abwegs, es ist mir ein Umweg; s prave poti biti, irre sein, Cig.; svoj pot, in einem fort, Gor.; po bližnjem potu, auf dem nähern Wege; pot zgrešiti (grešiti), irre gehen, fehl gehen; p. pokazati, den Weg weisen; iti svojo pot, seines Weges gehen; hiteti kam z gladkim potom (direct), Levst. (Močv.); pot posoditi komu, jemanden begleiten (preprosto), Mur.-Cig., C.; pot pod noge vzeti, ubrati, sich auf den Weg machen (šaljivo); ta pot je na potok, na Savo, dieser Weg geht nach dem Bache, nach der Save, Cig.; vozna pot, der Fahrweg; stranska p., der Nebenweg; — po krivih potih, auf krummen Wegen (fig.); — druzega nema kakor pot, po kateri hodi, pa še tista ni njegova (največje siromaštvo), Kras-Erj. (Torb.); — poti, die Communicationsmittel, Cig. (T.); — die Bahn; solnčna p., die Sonnenbahn, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Route, Cig.; prisilno odkazani p., die gebundene Marschroute, DZ.; — der Weg, den man macht, die Reise, der Marsch; na pot iti, verreisen: na poti biti, auf der Reise oder dem Marsche sein; srečen pot! glückliche Reise! vso pot, während der ganzen Reise, Ravn.; zmeraj je na potu, kakor sv. Jurij na konju, Dol.; po poti, mej potjo, s potjo, unterwegs; — božja (božji) pot, die Wallfahrt, die Kirchfahrt; iti na božjo (božji) pot, eine Wallfahrt unternehmen; tudi: der Wallfahrtsort: slavna božja pot; — križev pot, der Kreuzweg (eine kirchl. Andacht); — rakovo pot iti (hoditi), den Krebsgang gehen; — das Mal; ta (to) pot, diesmal; pet potov, fünfmal; — der Weg, der Ausweg, das Mittel; pot bom že našel, Cig.; upravni pot, der administrative Weg, DZ.; po tem potu, auf diese Art; po nobenem potu, auf keine Weise; po vsak pot, jedenfalls, C.; z gladkim potom odgovoriti, unumwunden antworten, Levst. (Zb. sp.); (pomni: krivim potem peljati = po krivem potu p., gre svojim potem, tem istim potem, Krelj-Mik.; z ravnim potem, Trub.-Mik.; pustil je ovce krivičnimi poti hoditi, Krelj; — pl. n. pǫ̑ta; pota grešiti, Dalm.; — pl. f. potȋ, ogr.-Valj. [Rad]).

potȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad potočiti; 1) rollen machen: krogle, kolesa p., Mur., Cig.; — zibko p., wiegen, Npes.-Vraz, Npes.-Schein.; — p. se, in rollender Bewegung sein, Jan.; zvezde se potakajo, die Sterne putzen sich, Cig.; — 2) = potuho dajati, Unterschleif gewähren: mati potače sina, Malhinje-Erj. (Torb.); — 3) abschenken.

potalǫ́kati, -kam, -čem, vb. pf. = potakljati, Jan.

potéči, -téčem, vb. pf. 1) ein wenig laufen; proč p., Dalm.; — 2) potečem, ich werde laufen: kam potečem? ajdi poteko k tebi, Dalm.; — voljno potečeš po potu zapovedi božjih, Bas.; — 3) abfließen, ablaufen; voda je potekla; čas je potekel; — auslaufen, ausrinnen: vino je poteklo, der Wein ist aufgebraucht worden; — 4) dahinfließen, hervorfließen; Denite mi truplo Pod kap od pipe, Da ravno poteče V usta moja, Npes.-K.; potoki po celem svetu poteko, Jsvkr.; — hervorgehen, C.; p. iz ust naroda samega, Let.

potę́gniti, -nem, vb. pf. einen Zug thun, ziehen; konj neče p.; iz kupice dvakrat p., zwei Züge aus dem Glase thun; iz vode koga p.; vina p. iz soda, Wein (mit dem Heber) aufheben; — koren p., eine Wurzel ausziehen (math.), Cel. (Ar.); — meč p., das Schwert ziehen; — denar p., Geld beziehen; p. britev po kamenu (abziehen); z roko p. črez kaj, mit der Hand etwas überfahren, Cig.; p. črto, eine Linie ziehen; — sapa potegne, ein Windhauch erfolgt; kakor veter potegne, wie der Wind bläst; — ausstrecken, dehnen, Cig., Jan.; dan se je potegnil, der Tag ist länger geworden, Z., jvzhŠt.; — wiegen, Cig. (T.); koliko potegne to blago? Z.; močno p., schwer in die Wagschale fallen, Cig.; = dosti p., C.; — ako letina dobro potegne (gut ausfällt), SlN.; — na kislo p., sauer zu schmecken anfangen, zicken, Cig.; — p. jo, Reißaus nehmen, sich davon machen; kam jo je neki potegnil? — p. se kam, sich davonschleichen, Cig., M.; bolezen se kam potegne (versetzt sich), Cig.; — p. s kom, auf jemandes Seite treten, jemandes Partei nehmen; z nasprotniki je potegnil; — p. se za koga, kaj, sich jemandes, einer Sache annehmen; p. se za prijatelja, za resnico; p. se za svojo kožo, sich seiner Haut wehren, Cig.

potúhniti, -tȗhnem, vb. pf. 1) verlöschen (trans.): ogenj p., C.; p. se, erlöschen, C.; — 2) stille werden, Mik.; (= p. se, Mur., C.); — 3) verheimlichen, vertuschen, C.; — p. se, sich ducken, Cig., Jan.; sich verstecken: p. se kam, C.; — p. se, sich verstellen, sich verleugnen; bes. sich gefühllos stellen; potuhnjeno gledati, verstohlen blicken; potuhnjen, tückisch.

povę́kati, -kam, -čem, vb. pf. ein wenig schreien oder weinen, M.; dekleta povečejo, die Mädchen werden weinen, Npes.-Kor.

prátiti, -im, vb. impf. 1) = spremljati, begleiten, Cig., Mik.; — 2) schaffen: strani p. kaj, BlKr.; — p. se, sich auf den Weg machen: kam se pratiš? BlKr.

preíti, preídem, ali: préjti, préjdem, vb. pf. 1) durchgehen, durchwandeln, durchwandern; veliko dežel p.; kako pot p., einen Weg zurücklegen, Cig.; človek v enem dnevu veliko prejde, jvzhŠt.; Nocoj bode prešel tri črne gore, Npes.-Mik.; prešla sva vrtec, Zora; — anwandeln, ergreifen, Jan. (H.); otožnost me preide, Z.; — 2) hinüber gehen; p. na ono stran, Cig.; ne morem p. črez blato, Cig., jvzhŠt.; kadar so bili že vsi prešli, so jih rekli s šibami tepsti, Kast.; — p. komu v roke, in jemandes Hände übergehen, DZ.; bolezen preide na koga (versetzt sich), Cig., (vererbt sich), Jan.; — 3) die Form ändern, übergehen: v hribce p., sich hügeln, Cig.; p. v kaj, sich in etwas auflösen, Cig.; — 4) vorübergehen; ni več videti vojakov, so že prešli, jvzhŠt.; — fortgehen, verschwinden; nekam je prešel, da nihče ne ve, kam = er ist verschollen, Cig., jvzhŠt.; prejde tako, kakor je prišel, Navr. (Let.); moje reči so mi nekam prešle, meine Sachen sind mir abhanden gekommen; — verloren gehen, zugrunde gehen, ogr.-C.; vergehen; dan za dnevom prejde; leto je prešlo, ein Jahr ist vorüber; čas mi je prešel, da sam nisem vedel, kako; (čas življenja) preide, kakor senca, Škrinj.-Valj. (Rad); veličanstvo hudobnih prejde enako jutranjemu oblaku, Ravn.-Valj. (Rad); to samo od sebe preide, kakor je prišlo, das heilt von selbst, Cig., jvzhŠt.; — še prejde, es lässt sich noch halten, Cig.; es geht noch an, jvzhŠt.; — 5) im Gehen zuvorkommen, Cig., C.; p. koga: prešel ga je, er ließ ihn hinter sich, Cig.; tebe lahko prejdem, jvzhŠt.

prejádrati, -jȃdram, vb. pf. 1) durchsegeln; p. morje; — 2) hinübersegeln; p. kam, Cig.; — 3) segelnd zuvorkommen, übersegeln; p. drugo ladjo, Cig.

prejȃvkati, -kam, -čem, vb. pf. durchjammern: celo noč p., Z., jvzhŠt.

prejǫ́kati, -kam, -čem, vb. pf. 1) mit Weinen zubringen, durchweinen; p. cele noči; — 2) p. se, zuviel weinen, sich überweinen, Cig.

prekrǫ̑kati, -kam, -čem, vb. pf. 1) mit Gekrächze einen Raum durchdringen, Cig.; — 2) eine gewisse Zeit hindurch krächzen; — 3) = užugati s krokanjem: überkrächzen, Cig.

premȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad premočiti; durchnässen, durchdringen (von einer Feuchtigkeit); dež nas je premakal, jvzhŠt.; — tukaj premaka, hier rinnt es, jvzhŠt.; sod premaka, das Fass rinnt, jvzhŠt.; papir premaka, das Papier schlägt durch, Cig.

preməkníti, -máknem, vb. pf. 1) von der Stelle rücken, verrücken; ne premakne se z mesta; bewegen (phys.), Cig. (T.); — p. kam drugam, transferieren, Levst. (Nauk); p. se kam, sich wegbewegen, Cig.; eine andere Wohnung beziehen, Z.; — 2) schnipfen, C.

premijȃvkati, -kam, -čem, vb. pf. durch eine gewisse Zeit hindurch miauen: cele noči p., Cig.

premíkati, -mȋkam, -čem, I. vb. impf. ad premekniti; verrücken, rücken; mize, omare p.; reke kamenje premikajo (schieben fort), Cig.; — schnipfen, C.; — p. se, sich von der Stelle bewegen; p. se kam iz prejšnjega stanovališča, den Wohnort wechseln, Levst. (Nauk); — p. se, locker, beweglich sein, C.; verschiebbar sein, C.; — II. premȋkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) durchhecheln; — 2) noch einmal hecheln, nachhecheln, Cig.

preminíti, -mínem, vb. pf. vorübergehen, vergehen, Cig.; čakaj, da premine dež! Dol.-Levst. (Rok.); (Sedem let je preminolo, Npes.-Vraz); — verschwinden: nista vedela, kam je preminila hči, Npr.-Kres; — verscheiden, sterben, Jan., ogr.-C., kajk.-Valj. (Rad), nk.

premúkati, -kam, -čem, vb. pf. durchmuhen: vso noč p., Cig.

preplákati, -kam, -čem, vb. pf. durchweinen: ves dan p., Mur., Cig.

preskȃkati, -kam, -čem, I. vb. impf. ad preskočiti, = preskakovati, Z.; — II. preskákati, -kam, -čem, vb. pf. 1) springend übersetzen, überspringen, durchspringen: jarke, polje so preskakali, Cig.; — 2) springend zubringen: ves dan p., Cig.

prestáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) von einem Orte an einen andern stellen, überstellen; p. mizo, posteljo; mejnike p., die Grenzsteine versetzen; p. nogo, einen Tritt oder Schritt machen, C.; — permutieren (math.), Cig. (T.); — versetzen, transferieren, dislocieren; — p. se, den Ort, die Wohnung, das Lager, das Nest etc. ändern, C.; v duhu se kam p., sich im Geiste irgendwohin versetzen; — p. se, verscheiden, sterben, Mur., Vrt.; — 2) umbauen, Cig.; — 3) (in eine andere Sprache) übersetzen; prim. prevesti, preložiti, pretolmačiti.

presúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) drehend hindurchbringen: p. se skozi kaj, sich durchdrehen, Cig.; — 2) durch und durch gehörig drehen: dobro p. nit; — presukan, durchtrieben, pfiffig, Jan., C., Gor., Dol.; — 3) drehend anders wenden; — abändern, modificieren, Jan.; — p. se, sich ändern, Z.; — 4) zu viel drehen, Z.

pretę́gniti, -nem, vb. pf. 1) hindurchziehen, Cig.; — darüber ziehen: mrežo p., C.; — 2) ausstrecken, C.; roko p., kajk.-Valj. (Rad); telo na križ p., kajk.-Valj. (Rad); ude si malo p., Glas.; — pretegnjen, dünnleibig, schlank, Cig.; pretegnjeni berači, DSv.; — 3) das Übergewicht bekommen, überwiegen, Cig. (T.), SlN.-C.; — 4) zu sehr dehnen oder strecken, überrecken, verdehnen, Cig., M.; roko si p., jvzhŠt.; — überanstrengen, Cig., Jan.; p. konje, Cig.; — p. se, seine Muskeln zu sehr anspannen, sich zu sehr anstrengen, Cig., Jan.; živina se je pretegnila, Cig.; človek naj svoj stan opravlja, ne da bi se kaj presilil ali pretegnil, Vrtov. (Km. k.); — 5) p. se, vorüberziehen, sich verziehen: oblaki so se pretegnili, Cig.; bolezen se kam pretegne (versetzt sich), Cig.

prežmíkati, -kam, -čem, vb. pf. durchquetschen; grozdje p., Z.; (rak) ne neha mleti, dokler ni vse pretrto, zdrobljeno in prežmikano, Erj. (Izb. sp.).

prežvekáti, -kȃm, -žvę́čem, I. vb. pf. = prežvečiti, Mur., Cig., Jan.; — II. prežvẹ̑kati, -kam, -čem vb. impf. wiederkäuen, Valj. (Rad).

pribȃvkati, -kam, -čem, vb. pf. bellend herankommen.

pribẹ́žati, -ím, vb. pf. fliehend kommen, sich flüchten, seine Zuflucht nehmen; p. kam, h komu.

pribíčati, -bȋčam, vb. pf. peitschend herantreiben: p. koga kam, Cig.

pricigániti, -ȃnim, vb. pf. 1) nach Zigeunerart (durch Zudringlichkeit, Trug u. dgl.) erwerben, Z., jvzhŠt.; — 2) p. se kam, als Lump, Vagabund irgendwohin kommen, Cig., M.

prigáziti, -gȃzim, vb. pf. watend herankommen: po snegu, po blatu p. kam.

prijǫ́kati, -kam, -čem, vb. pf. weinend herbeikommen; = p. se.

prikokodȃkati, -kam, -čem, vb. pf. gackernd kommen.

prikrȃdenəc, -nca, m. = kdor se kam prikrade: der sich unbefugt unter andere Handelsleute u. in Handelssachen mischt, der Unterläufer, Cig.

prikrȃkati, -kam, -čem, vb. pf. = prikrokati, Z.

prikrǫ̑kati, -kam, -čem, vb. pf. krächzend kommen.

prikupnína, f. die Einkaufsumme: svota, s katero se kdo kam prikupi, Pjk. (Črt.); — prim. prikupiti 3).

prikvȃkati, -kam, -čem, vb. pf. quakend kommen.

primȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad primočiti; befeuchten, Cig.; dež setvam dobro primače, C.

primožíti, -ím, vb. pf. 1) durch Heirat erwerben, erheiraten (o ženski); primožena otroka, Npr.-Krek; — 2) p. se kam, h komu, zuheiraten (o ženski).

primúkati, -kam, -čem, vb. pf. muhend kommen.

pripetíti se, -ím se, vb. pf. 1) zufällig kommen: p. se kam, C.; — 2) sich ereignen, zustoßen, geschehen; često se pripeti, da —; nesreča se mu je pripetila.

pripíhati, -ham, -šem, vb. pf. blasend, wehend herankommen o. heranbringen; veter je pripihal, es kam ein Wind; — stark athmend, pustend kommen, jvzhŠt.

priplákati, -kam, -čem, vb. pf. 1) weinend kommen, Z.; — 2) durch Weinen erlangen, Cig.

pripotẹ́pati se, -tẹ̑pam, -pljem se, vb. pf. vagierend kommen: p. se kam, C.

prisíliti, -sȋlim, vb. pf. 1) durch Zwang dazubringen, zwingen; p. koga k čemu, da kaj stori; ne stori, če ni prisiljen (wenn er nicht muss); p. koga na plesišče, Jurč.; — p. iz koga kaj, jemandem etwas abdrängen, Cig.; — prisiljen, gezwungen, nothgedrungen, erzwungen; prisiljena obramba, die Nothwehr, Cig.; p. smeh, Cig.; — affectiert, Jan. (H.); — Zwangs-, Cig.; — 2) mit Gewalt dringen, herandringen: p. kam, sovražnik je do nas prisilil, Cig., C.; — 3) p. se, sich herbeidrängen, Jan.; sich aufdrängen: ta človek se je k nam prisilil, Cig.

priskákati, -kam, -čem, I. vb. pf. springend herankommen; zajčki priskačejo k hlapcu; — II. priskȃkati, vb. impf. ad priskočiti; priskakaje, gelegentlich, nebenher, Cig.; priskakaje delam, ich springe nur zeitweise zur Arbeit, Z., Lašče-Levst. (M.).

prislíniti, -slȋnim, vb. pf. 1) mit Speichel ankleben, Cig.; — 2) p. se komu, sich bei jemandem einschmeicheln, Cig., Jan.; schmeichelnd sich beigesellen: zapeljivec se pastirjem prislini, Slom.; — p. se kam, als Schmarotzer sich beigesellen, Cig.; (na svatovščino) se prislinijo vlačugarji od vseh krajev, Erj. (Izb. sp.); prislinjen, schmarotzerisch, Cig.

prislóniti, -slǫ́nim, vb. pf. hinzulehnen, anlehnen; lestvico k steni p.; — p. komu zaušnico, eine Ohrfeige geben, Cig.; — p. se, sich hinzulehnen, sich anlehnen; prislonjen biti, lehnen, Cig.; — p. se kam, irgendwo Schutz suchen, ogr.-C.; — p. se, sich schmarotzend beigesellen, Dol.

prismúkati, -kam, -čem, vb. pf. = prismučati; auf einem Schlitten angefahren kommen, Z.; — schleichend herankommen, Volk.

pristǫ́piti, -stǫ̑pim, vb. pf. 1) hinzutreten; p. h komu in ga pozdraviti; p. na pomoč, zu Hilfe kommen, Cig.; k delu p., Hand mit anlegen, Cig.; zu Hilfe kommen: bližnjemu p., Bas.; da bi mu sv. Duh pristopil, Burg.; die Messe beginnen: duhovnik je že pristopil; za botra p. pri krstu, Gevatter stehen, jvzhŠt.; — prisad je pristopil, der Brand ist zugeschlagen, Cig.; — 2) beitreten; k veri, k društvu p.; — beipflichten: p. h komu, k čemu, Cig.; p. h komu, jemandes Partei nehmen, Jan.; — p. kam, irgendwohin zuheiraten, Cig.

prisúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) drehend an etwas anfügen, andrehen, Cig.; odtrgano nit p. (anzwirnen), Cig.; s klinom p., knebeln, Cig.; — 2) p. do —, drehend bis zu einer Stelle bringen; p. se, sich drehend gelangen; — 3) ein wenig zudrehen, fester drehen.

pritȃkati, -kam, -čem, I. vb. impf. ad pritočiti; dazuschenken: vode p. k vinu; — II. vb. pf. heranwälzen, Cig.; p. se, rollend herankommen, Cig.

pritẹ́kati, -tẹ̑kam, -čem, vb. impf. ad priteči; hinzulaufen; pritekali so iz bližnjih mest v Jeruzalem, Trub.; p. kam, sich irgendwohin zu retten pflegen, Cig.; — zufließen, zuströmen; voda priteka po žlebu; pot licem priteka, Čb.-Valj. (Rad); — (ubožnicam) zaloga priteka iz blagovernih oporok, Levst. (Nauk).

pritəkníti, -táknem, vb. pf. 1) dazustecken, beistecken; — anstecken: z iglo p. kaj, Cig.; — anfügen, hinzufügen, Cig., Jan., M.; beiflicken, Cig.; — pritaknjen, subjunctiv (gramm.), Jan. (H.); — p. komu kaj, jemandem etwas anhängen (fig.), andichten, Cig., M.; p. komu madež, C.; — einstreuen, einfließen lassen (in eine Rede), Cig., Jan., Zora; hudo besedo p., Z.; — p. se, (unwillkommenerweise) sich zugesellen, sich anflicken, Cig.; hudoba se je priteknila, der Böse hat dabei Einfluss gehabt, Z.; prisad se je priteknil, der Brand ist zugeschlagen, Cig.; — p. se kam, irgendwo eine Unterkunft sich verschaffen, Z.; — dazwischen kommen, mit unterlaufen, Cig.; nekaj se je priteknilo, Cig.; — 2) p. se česa, etwas anrühren, Cig., C., M., jvzhŠt.

pritísniti, -tȋsnem, vb. pf. 1) andrücken; prijatelja k sebi, puško k licu, k steni koga p.; p. se k zidu; p. se kam, irgendwo eine Unterkunft finden, Z., jvzhŠt.; p. pečat, kolek na pismo; p. komu zaušnico, einem eine Ohrfeige geben; — p. k bregu, h kraju, landen; — 2) einen Druck bewirken, drücken; p. kljuko; p. na kaj; roko, prst si p., sich die Hand, den Finger klemmen, einzwängen; p. se, sich klemmen; — zwingen: p. v delo, zu einer Arbeit anhalten, Levst. (Pril.); — p. koga; jemandem einen Schlag versetzen, Cig., C.; — pritisnjen = prismojen, hirnverbrannt, Ben.-Štrek. (Let.); — einen moralischen Druck, Zwang ausüben: p. koga; upniki so me pritisnili, Z.; — betrügen: p. koga, C.; — 3) sich herandrängen, herandringen; vsa množica je pritisnila: sovražniki pritisnejo od vseh strani; p. za kom, jemandem nachstürzen, nachdringen; — hereinbrechen, mit Macht eintreten, mraz, suša, bolezen pritisne; velika draginja pritisne, Ravn.; kadar sila pritisne, wenn die Noth eintritt; hujše p., sich verschlimmern.

privábiti, -im, vb. pf. herbeilocken; p. ptice v nastave; p. koga kam, jemanden irgendwohin locken.

prósiti, prǫ́sim, vb. impf. 1) bitten; milo p., flehentlich bitten; ponižno p., demüthig bitten; p. koga kake reči; tega prosim od vas, Npr.-Erj. (Torb.); p. daru božjega, Npes.-Mik.; odpusta p., um Urlaub bitten, Levst. (LjZv.); kake službe p., Cig.; po svetu kruha p., betteln; tudi: p. za kaj, "um" etwas bitten (po nem.); odpuščenja, za odpuščenje (odpuščanje, Cig.) p., um Verzeihung bitten; = za zamero p. (to je: p., da bi ne zameril, Cig.); p., da bi kdo kaj storil; p. za koga, für jemanden eine Fürbitte einlegen; bodi prošen! sei gebeten! C.; kdor kak zadržek ve, nam ga je prošen razodeti (wird gebeten), Met.; — zur Arbeit bitten: pojdi delavcev, težakov prosit! — werben: Dajte, dajte, mati, hčerko, Ker možje jo prosijo, Npes.-K.; — Bitten, Wünsche für jemanden aussprechen: p. komu česa (kaj): smrti si p., BlKr.; Boste sreče nam prosili, Npes.-K.; nam vso dobroto prose in žele, Krelj; Lysias prosi Judom srečo, (entbietet den Juden seinen Gruß), Dalm.; začno mu prositi zdravje: bodi zdrav, ti judovski kralj! Trub.; dobro komu p. od Boga, C.; — 2) p. se, mittelst eines Gesuches bitten: p. se kam, proč, C.; p. se od vojaščine, um Befreiung vom Militärdienst bitten, Levst. (Nauk); tudi: p. si česa, Levst. (Podk.); — 3) verlangen: Bog bode račun prosil, C.; luknja (v strehi) krovca prosi, Jurč.

prọ̑ti, I. adv. 1) entgegen: p. iti komu, Krelj, Polj.; pridi meni proti! Trub.; (prim. naproti); — 2) dagegen; p. govoriti, dagegen sprechen, Cig.; — 3) den einzelnen Fällen entsprechend, einzelnweise: p. plačevati, jede Lieferung besonders bezahlen, Cig.; p. si kaj napravljati, sich etwas für jeden einzelnen Bedarfsfall anschaffen (sich nicht für eine längere Zeit mit einem Vorrath davon versorgen); (prim. sproti); — II. prọ̀ti, praep. c. dat. kaže 1), kam je kaj namerjeno: in der Richtung nach, -wärts; proti domu iti, heimwärts gehen; proti Ljubljani se peljati; proti nebu pogledati; proti severu, proti jugu; proti solncu, mittagwärts, V.-Cig.; ima roke proti sebi (obrnjene) = er ist habsüchtig, C.; — proti koncu iti, zuende, auf die Neige gehen; — proti komu kaj reči, jemandem gegenüber eine Äußerung thun; proti tebi nimam skrivnosti, für dich habe ich keine Geheimnisse; proti komu se grdo obnašati; — 2) bližino v časnem pomenu: gegen; proti večeru, proti mraku, proti koncu leta; — 3) razmerje: im Vergleich mit —; kaj sem jaz proti tebi! kaj je 10 let proti večnosti! — im Verhältnis zu —: vsak proti svoji moči, Levst. (Rok.); proti svoji potrebi, Levst. (Nauk); proti sebi, gegen einander gehalten, Jan.; verhältnismäßig: proti sebi je mleko draže prodal od masla, Polj.; proti sebi velika vsota, eine verhältnismäßig große Summe, Levst. (Pril.); eno proti drugemu, relativ, C.; dve proti štirim je kakor šest proti dvanajstim, zwei zu vier verhält sich wie sechs zu zwölf, Met.; — proti temu, unter der Bedingung, Podkrnci-Erj. (Torb.) i. dr.; — 4) nasprotno mer: in der Richtung gegen, wider: proti vetru, wider den Wind; proti vodi, wider den Strom, stromaufwärts; — na proti = naproti: na proti iti, entgegengehen; — proti moji volji, wider meinen Willen; proti zapovedi, gegen das Gebot; — (c. gen.: proti česa, ogr.-C.); — III. praef. (v novejšem knjištvu po nem.): Gegen-: proticesar, protikandidat.

pŕtiti 1., pȓtim, vb. impf. 1) heften: (das Vieh auf der Weide) anzubinden pflegen, Jarn.; — 2) p. se, eine Last auf den Rücken laden, Fr.-C.; p. se k čemu, sich zu etwas anschicken, C., Notr.; — sich abmühen, sich anstrengen, Cig., Jan., C., Lašče-Erj. (Torb.), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); s pesmijo se p., Glas.; jeziti in p. se, ohnmächtig zürnen, Cig., C.; — p. se kam = nerodno lesti, vleči se kam, BlKr.-Let.; — prtíti se, -ím se, Vreme (Notr.)-Erj. (Torb.).

psíkati, -kam, -čem, vb. impf. = sikati, zischen, Mur., V.-Cig., Jan., Valj. (Rad).

púhniti, pȗhnem, vb. pf. hauchend o. wehend stoßen; oblaček dima kvišku p.; veter je puhnil, es kam ein Windstoß; smradljivi zrak je v mene puhnil, ko sem v sobo stopil; — sich schnell bewegen, huschen, schießen, schnellen, Cig., Jan.; kvišku p., aufspringen, Šol.; — v glavo mu puhne misel, LjZv.

puhtẹ́ti, -ím, vb. impf. in Gestalt eines Dunstes o. Duftes entströmen, dunsten, duften; vse puhti iz njega, tako je vroč; vročina od peči puhti, Levst. (Rok.); smrad ali vonjava puhti iz česa; — (fig.) puhti k tebi, o Bog, naj naša molitev, Ravn.-Valj. (Rad); — stark athmen: prsi puhtijo, Dol.; — cvetlice puhtijo (hauchen Düfte aus), Cig., Jan.; — p. kam, irgendwohin eilen, Z.

púkati, -kam, -čem, vb. impf. ausraufen; repo p., Dol.; sv. Luka repo puka, Lašče-Levst. (M.); travo, lase p., C.; lan p., den Flachs raufen, Cig.; klasovje p., Trub.; rupfen, Jan., C.; — zupfend herausziehen (z. B. die Fäden aus einem Gewebe), Cig., Jan.; niti iz platna p., Polj.; p. nogavico, den Strumpf auftrennen, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); pukana svila, die Zupfseide, Cig.; — p. se, sich in Fäden absondern, sich fädeln, Cig.; — p. se, sich raufen, C.; — púkati, pȗkam, -čem, Valj. (Rad).

pȗrkati, -kam, -čem, vb. impf. girren: golob purka, C.

ravnáti, -ȃm, vb. impf. 1) eben machen, ebnen; grudje v vinogradu r., C.; perilo r., die Wäsche vor dem Plätten flach zusammenlegen, vzhŠt., BlKr.; sukno v pole r., Cig.; — (pren.) r. se, sich gütlich vergleichen, Svet. (Rok.); — 2) gerade richten: palice r.; — gehen heißen: k maši, h kosilu r. koga, Npes.-K.; r. se kam, sich zu gehen anschicken; r. se na pot; Marija se od nas ravna, Npes.-Jan. (Slovn.); r. se na ples, sich zum Tanze anschicken, Preš.; k dežju se ravna, es ist ein Regen im Anzuge, Met.; r. se k smrti, C.; — lenken: konje, ladjo r.; plug r., Danj. (Posv. p.); leiten; Vse ravna le božja moč, Danj. (Posv. p.); ljudi k Bogu r., Ravn.; počutke od pozemeljskega k nebeškemu življenju r., Kast.; — r. se, sich richten; r. se po kom (čem); mlajši se ravnajo po starejših; po postavah se r.; kazen naj se ravna po pregrehi; — 3) aufziehen, züchten; r. kokoši, krave itd., Goriš.-Erj. (Torb.), Štrek.; koliko živine ravnate? Kras-Štrek. (Let.); r. trto, den Weinbau treiben, Cig.; — r. truplo, für den Leib sorgen, Jsvkr.; — r. se, gedeihen, Gor.; to otroče se ne bo ravnalo = umrlo bo, Goriš.-Erj. (Torb.); — 4) in Ordnung bringen: gredo ženitovansko pismo ravnat, Glas.; — bereiten: gosti r., Jsvkr.; — 5) žito r., t. j. z rešetom čistiti, Cig., Dalm., Kras, Goriš.-Štrek. (Let.); — 6) thun: kaj ravnaš? was machst du? Polj., Tolm.-Štrek. (Let.); handeln; prav, pošteno, krivično r.; — umgehen: grdo, lepo r. s kom.

razjǫ́kati se, -kam, -čem se, vb. pf. zu weinen anfangen.

razmȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad razmočiti; in einer Flüssigkeit weich machen, zerweichen, aufweichen.

razplákati se, -kam, -čem se, vb. pf. = razjokati se, Jan. (H.).

razsúkati, -kam, -čem, vb. pf. auseinanderdrehen; aufdrehen, Cig.

razvę́kati se, -kam, -čem se, vb. pf. sich abschreien, sich zerschreien, Cig.

rẹ́šiti, -im, vb. pf. 1) lösen, losmachen; vozel r., Cv.; zamotano štreno r., volu roge rešiti, kadar jih kam zaplete, Levst. (Rok.); — auflösen; uganko r.; (math., phil.), Cig. (T.); — 2) erledigen, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) auslösen: zastavljeno reč r.; — loskaufen: otroci, kadar tepežkajo, pravijo temu, katerega s korobačem tepejo: reši se, reši se! ali: rešite se, rešite se! Navr. (Let.); — 4) erlösen, befreien; reši nas hudega! (tudi: reši nas od hudega, Met.-Mik.); reši me tega sitneža! nisem se ga mogel rešiti, ich konnte ihn nicht los werden; — 5) retten; živino sem rešil, drugo je vse zgorelo; r. dušo večnega pogubljenja; r. se, sich retten; pet se jih je rešilo, drugi so vsi utonili.

rẹ́zati, rẹ̑žem, vb. impf. 1) schneiden; kosa dobro reže; zelje se reže na nožih; r. obleko (zuschneiden), Levst. (Rok.); iz platna se srajce režejo, Ravn. (Abc.), Valj. (Rad); — schnitzen: podobe r., Cig. (T.); — sägen, Jan.; dile r., Levst. (Rok.); — behauen: kamen r.; mojster, kateri kamene reže, Kast.; rezan kamen; v kamen r., in Stein hauen oder graben, Cig., Jan.; v baker r. podobo, ein Bild in Kupfer stechen, nk.; — mraz, burja reže (v lica); — v trebuhu ga reže, er hat einen schneidenden Schmerz im Bauch, Cig.; — 2) castrieren; rezan konj; — 3) r. jo kam, irgendwohin rasch gehen, Cig., Jan., nk.

ríniti, rȋnem, vb. impf. 1) schieben, drängen; voz r.; — 2) sich drängen, dringen; kam rineš? wohin drängst du dich? rastlina rine iz zemlje; mozoljček rine izpod kože; — tako rinemo naprej, so fretten wir uns durch, Z.; — 3) r. se, sich drängen, dringen; kam se rineš? r. se na koga, jemanden anfallen, ogr.-C.

rǫ̑dba, f. = rodovina, Vrt.; blagosrčnost je bila delež vse njegove rodbe, Levst. (Zb. sp.); jaz sem iz te rodbe, Svet. (Rok.); — die Verwandtschaft: k rodbi je kam šla, Jurč.

rúkati, -kam, -čem, vb. impf. brüllen: krave, voli rukajo, Vrt., Lašče-Levst. (M.); jelen ruka, der Hirsch schreit, röhrt, V.-Cig., Lašče-Levst. (M.); — brunften (o jelenu), Cig., Jan., M.

s 2., (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. c. instr. znači 1) družbo, združbo, skupnost: mit; potovati s kom; kdor se z volkovi pajdaši, primoran je ž njimi tuliti, Mik.; pogovarjati se, tepsti se s kom; — ko bi jaz bil s tabo, wenn ich an deiner Stelle wäre; s — vred, sammt: lase s kožo vred z glave potegniti; umorili so mater z detetom vred; — 2) čas, s katerim se vjema kako dejanje: mit; pridna gospodinja je s prvim svitom na nogah (mit Tagesanbruch), Mik.; s solncem vstajati, Dol., jvzhŠt.; — 3) znači, kar kdo ima pri sebi, na sebi: mit; z jednim očesom iti v božje kraljevstvo; s praznimi rokami priti; s puško čakati koga; z vinom grem, ich führe Wein; videl je nož, pa je šel ž njim (nahm das Messer mit); — s tem namenom, in dieser Absicht; — 4) način: mit; z velikim veseljem kaj storiti; s strahom pogledati kam; s krepkim glasom zakričati; — 5) sredstvo, pripomoček: mit; s kolom udariti koga; igrati se s prstanom; lepo ravnati s kom; — 6) znači to, glede na kar se kaj izreka: an; Salomon je veči postal z blagom in z modrostjo, kakor vsi kralji, Dalm.; bogat z žitom, Met.; — 7) nam. starega instrumentala brez predloga: naj eto kamenje s kruhom postane, ogr.-Mik.; — II. praef. 1) znači raznotero združbo več predmetov po dejanju, izraženem z glagolom: zbrati, zvezati, sprijeti se; — 2) dela iz nedovršnih glagolov dovršne: zgniti, snesti.

sátvara, f. (krava) škododelka: kam greš, ti satvara! BlKr.

sébe, pron. seiner, ihrer, sich; 1) rabi se, kadar se dejanje obrača na subjekt istega stavka; za sebe skrbiš; k sebi jih vabimo; tudi poleg infinitiva, kateri ima drug subjekt, ako ne nastane zmisel nejasen: kralj jim ga ukaže pred sebe pripeljati; (toda: dovoli mi vprašati te), Mik. (V. Gr. IV. 104.); redkeje tako pri participu: ima vse rešiti v odkazanem si področju, DZ.; — nekako po nepotrebnem stoji časih si poleg nekaterih glagolov: on si sede, leže, vzhŠt.; od kod ste si vi? Trub.; on si ne ve mere, Ravn.-Mik. (V. Gr. IV. 602.); ni vedel, kaj si je (was es gäbe), Vrt.; počivati si, leči si, SlGor.-C.; Bog si ga bodi zahvaljen! Levst. (M.); pojdi si kam = warum nicht gar! Levst. (M.); lejte si! ei ei! glejte si groze! Jurč.; blagor si je človeku, kir (ki) mene posluša! Schönl.; blagor si tebi! wohl dir! Ljub.; gorje si je temu človeku! Schönl.; — 2) pomenja vzajemnost: einander: tepeta se; saj sva si brata; seznanila sva se; — ljubite se med seboj; — 3) enklitični si daje stavku splošnejši pomen: da si, obgleich; kadar si bodi, wann immer; bodi si, naj si je, es mag nun sein; kakor si je kod navada, wie es eben irgendwo Sitte ist, Levst. (Nauk); grmi si ali ne grmi si, jaz pojdem v gozd, Lašče-Levst. (Rok.); on si reci ali stori, kar hoče, Trub.; — 4) "se" pri povratnih (refleksivnih) glagolih; smejati se, veseliti se; — povratno se rabijo prehajalni glagoli za pasivno obliko, ali da se izraža nem. man: žito se mlati na podu; časniki se raznašajo po vsem mestu; govori se: — (taki refleksivni izrazi se rabijo, zlasti na italijanski meji, tudi z objektom; kmete se vidi na polju, boljšega daru bi se ne moglo dati, Mik. (V. Gr. IV. 363.); toda knjižni jezik se te rabe ogiblje).

síkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) zischen; kače sičejo, ogr.-Mik.; gos siče, ogr.-Valj. (Rad); — 2) mit feinen Strahlen spritzen, Cig., Jan., Polj., Notr.; — hervorspritzen, Soška dol.-Erj. (Torb.); kri iz rane sika, Cig.; — 3) mit dem Heber eine Flüssigkeit aus einem Gefäße ziehen, C.

síkniti, sȋknem, vb. pf. 1) einen Zischlaut von sich geben; olovnica je siknila mimo ušes (sauste vorüber), Let.; — vor Zorn zischend aussprechen, LjZv.; — 2) in einem feinen Strahl spritzen: s. kaj kam, Cig., C., Polj.; — hervorspritzen (intr.), hervorschießen, Cig., C.; kri je siknila, Soška dol.-Erj. (Torb.).

skákati, -kam, -čem, vb. impf. ad skočiti; springen; po travnikih s., auf den Wiesen herumspringen; po eni nogi s., auf einem Fuße herumhüpfen; — belegen: žrebec skače, Cig.; — srce mi skače od veselja, Cig.

skę́kati, -kam, -čem, vb. impf. vor Anstrengung ächzen, kreißen, Mur., Jan., C.; tako težko je nesel, da je skekal, SlGor.; — keuchen, C.; — winseln, Mik.

sklę́kati, -kam, -čem, vb. impf. ad sklekniti; 1) wanken, ogr.-M., C.; wackeln: miza skleče, C.; — hinken, vzhŠt.-C.; — Fehltritte machen, C.; — 2) zusammensinken, zusammenstürzen, C.

skomúkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) schluchzen, Št.-Cig., C.; — 2) munkeln, Z.; od nje so začeli skomukati, da je samodruga, Dol.-Mik.

skovíkati, -kam, -čem, vb. impf. schreien (v. der Eule): sova skoviče.

skrę́kati, -kam, -čem, vb. impf. keuchen, husten (z. B. wie ein alter Mann), Z.; kreischen (wie ein Kranker), C.

slȋvkati, -kam, -čem, vb. impf. kleinlaut weinen, schluchzen, C., Vest.; = v bolesti milo ječati, Valj. (Rad).

smúkati 1., -kam, -čem, vb. impf. 1) huschen, schlüpfen, schießen; miši smukajo po hiši; — 2) abstreifen: listje, perje s. z vej; brinovice s.; s. zelenje, Jurč.; lanene glavice s., den Flachs riffeln, Cig.; — durch Abstreifen der Blätter, der Beeren u. s. w. berauben: s. veje, Cig., Mik., Dol.; — prügeln, Nov.-C.; ohrfeigen, Cig.; — 3) s. se, streifen: s. se okoli koga, um jemanden herum scherwenzeln, ihm hofieren, schmeicheln; — = drstiti se: ribe se smučejo, C.; — = drsati se, Savinska dol.

smúkati 2., -kam, -čem, vb. impf. 1) schluchzen, winseln, Rez.-C.; — 2) schwatzen, Rez.-C.; — pogl. skomukati.

sobíkati, -kam, -čem, vb. impf. = razbijati, z jezo delati, Fr.-C.; (morda nam. sovikati; prim. sovati = suvati, C.).

spahljáti, -ȃm, vb. pf. leise wegwehen, wegfächeln: s. kaj kam, Cig.

spéljati 1., spę́ljem, -ljáti, -ȃm, vb. pf. 1) herabführen, herableiten; s. kaj navdol, Cig.; vodo s travnika s., eine Wiese abwässern; reko kam s., den Fluss irgendwohin leiten, Cig.; speljal se je (z gore v ravnico), er glitt hinab, Pjk. (Črt.); — 2) s. koga kam, jemanden irgendwohin wegführen, Cig.; s. koga na led, jemanden aufs Eis führen, Cig.; verleiten, verlocken, Mur., Cig.; — prim. izpeljati.

spẹ̑njati se, -am se, vb. impf. ad speti se; sich emporstrecken; koze se spenjajo po mladih drevesih; konj se spenja, das Pferd bäumt sich; s. se kam, sich irgendwo hinaufmühen, Cig.; — sich emporranken, Jan.; — aufstreben, Cig.; — prahlen, Cig.; — zanken, Jarn.; — (nam. vzp-).

splákati se, -kam, -čem se, vb. pf. zu weinen anfangen, Kast. (Rož.); Petrus je šel vunkaj in se je premilo splakal, Schönl.; (nam. vzpl-).

srę́čən, -čna, adj. glücklich; srečen človek; srečno življenje; srečnega storiti koga, jemanden glücklich machen; srečno potovati, priti kam; srečen (-čno) pot! glückliche Reise! = srečno hodi! C.; srečno! lebe(t) wohl! (pozdrav pri razhodu); srečne oči! = ich bin glücklich dich zu sehen! srečne oči, ki četveroperesno deteljo vidijo, nesrečne roke, ki jo trgajo! Erj. (Torb.).

stȃkati (dodatek k slovarju), -kam, -čem (nam. -am).

stẹ́pati 2., -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad 2. stepsti; 1) zusammenschlagen: jajca s., Eier klopfen, Cig.; presno maslo s., Butter rühren, C.; — 2) s. se, sich begatten (von Fischen), C.; — 3) s. se, = potepati se, C.; (prim. hs. stepsti se kam, sich verschlagen).

strašílọ, n. die Schreckgestalt; das Schreckbild; die Scheuche; sovo kam za strašilo pribiti; tako si razkuštrana kakor strašilo.

súkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) drehen; s. niti, zwirnen, Cig.; sukan, gezwirnt, DZ.; sukana svila, die Zwirnseide, Cig.; s. si brke, sich den Schnurbart drehen; sukano črevo, der Krummdarm (zool.), Cig. (T.); s. se, sich drehen; s. se v krog; dekle se urno suče pri plesu; s. na kaj, aufdrehen, Cig.; na cevko s., aufspulen, Cig.; — s. meč, den Säbel schwingen; — herumtreiben, herumtummeln, Cig., Jan.; s. se, sich herumtummeln; kaj se sučeš vedno okoli mene? urno s. se po hiši, sich flink im Hause herum bewegen; — drillen, quälen, vexieren, Cig.; — 2) hin und her fahren: bliski sukajo po nebu, Vrt.

suvíkati, -kam, -čem, vb. impf. = suvati, C.

svẹtlíkati se, -kam, -čem se, vb. impf. schimmern, C., Žnid., nk.; (min.), Cig. (T.); morje se svetlika, das Meer phosphoresciert, Cig. (T.), Jes.; — mej vrsticami se svetlika, es ist zwischen den Zeilen zu lesen, Levst. (Zb. sp.).

svȓkati, -kam, vb. impf. 1) zusammenschrumpfen machen; s. se, zusammenschrumpfen: listje se je svrkalo, C.; svrkana beračica, Ravn.; — 2) sengen, V.-Cig.; ropali, svrkali in požigali so, Ravn.; — 3) (mit Worten) verspotten, sticheln, C., Z.; smeh imajo ž njim in ga zaničujejo in svrkajo, Ravn.; Judje so jih svrkali in zaničevali, Ravn.; — prim. svrkniti.

šantáti, -ȃm, vb. impf. hinken, hinkend gehen; kam šantaš?

šátra, f. 1) = šatora, die Markthütte, Jan.; — 2) = otrok, dokler je še nizek ter hodi razkoračen, posebno dokler ima še dolgo suknjico: šatra! kam šatraš? Lašče-Erj. (Torb.).

šatráti 2., -ȃm, vb. impf. = razkoračeno hoditi, Z.; "šatra! kam šatraš?" tako vele šatrastemu otroku, Lašče-Erj. (Torb.); grätscheln (šajt-), Jan., vzhŠt.; stark hinkend gehen, (šajt-) Mur.

šę̑ntaj, interj. kletvica: da bi te šentaj! Polj.; šentaj smo leteli! LjZv.; kam te je šentaj nesel! Levst. (Rok.).

šę̑ntanəc, -nca, m. kletvica: = šentan človek ali žival: kam greš, šentanec? Levst. (Rok.).

škatláti, -ȃm, vb. impf. in lose anliegenden Schuhen einhergehen: kam škatlaš? Levst. (Rok.).

štúliti, štȗlim, vb. impf. 1) abstutzen: š. konju rep, Cig., Jan.; — 2) (Unpassendes) anfügen, einmengen, aufdrängen: tuje besede v jezik š., Cig.; kam to štuliš? Levst. (Rok.); — š. se, sich aufdringlich einmengen, sich aufdrängen, Cig., Jan., C., Kr., Št.; v vsako reč se štuli, M.; za župana se štuli, pa ga nečemo; star je, pa se mej fante štuli; v gnečo se š., Lašče-Levst. (Rok.); š. se krog koga, jemandem zudringlich den Hof machen, C.; — š. se, sich brüsten, Jan., C.; š. se za koga, sich für jemanden ausgeben, Cig., M.; — 3) štuli se mi = preseda mi, BlKr.-Let.

táca 2., f. 1) die Tatze, die Pfote; vem, kam pes taco moli = ich weiß, wo das hinaus will; zastonj pasjo taco na mizo vlečeš = die Natur lässt sich nicht verleugnen, Npreg.-Mariborska ok.-C.; — 2) medvedova t., eine Art Bärenklau: gemeines Heilkraut (heracleum sphondylium), C., Strp.; — mačje tace, das Katzenpfötchen (gnaphalium dioicum), Josch.

tȃkati, -kam, -čem, vb. impf. 1) rollen machen, Mur., Cig., Jan., M., C., Vas Krn-Erj. (Torb.), Gor.; kolesca t. v dolino, Navr. (Let.); krogle t. na kegljišču, Gor.; t. se, rollen, sich wälzen, Cig. (T.); — 2) schaukeln, wiegen, Jan., M., C.; V zibki smo te takali, Npes.-Mik.; K letu bom zibko takala, Npes.-K.; — 3) = prelivati, vergießen, M., C.; Ljubica jokala, Solze je takala, Npes.-K.; Svetle solzice takala, Npes.-Schein.

talíkati, -kam, -čem, vb. impf. = takljati: jajca talikati, kolo se talika navzdol, Navr. (Let.).

téči, téčem, vb. impf. 1) laufen; teci po vode! — voz, ura, kolo na osi teče, C.; vrata tečejo, die Thüre bewegt sich leicht um die Thürangel; — koder solnce teče, povsod kruh se peče, Npreg.-Jan. (Slovn.); — in Umlauf sein: leseni denarji so tekli, Jsvkr.; tekoči denar, das Courantgeld, Cig., Jan.; — fließen: voda teče; tekoča voda; solze mu teko; — jed mi teče (schmeckt), C.; — čas teče, die Zeit vergeht; uže teče tretje leto, kar je umrl, es ist schon das dritte Jahr seit seinem Tode; tekoče leto, das laufende Jahr; tekoči račun, die laufende Rechnung; — jezik, beseda mu gladko teče, er spricht geläufig, fließend; vse popoldne jim je jezik tekel, Jurč.; beseda, razgovor teče o čem, etwas ist Gegenstand des Gespräches, LjZv.; — opravki teko (werden verrichtet) v redu, Levst. (Nauk); — pritožba teče (geht) do občinskega odbora, Levst. (Nauk); — pravda, preiskava teče, der Process, die Untersuchung ist im Zuge, ist anhängig; — sin je tekel v dvajseto leto (war im 20. Jahre), Npr.-Krek; kam teče zajec, kadar je eno leto star? — v drugo, jvzhŠt.; osemnajsto leto tečem (nam. v o. l.), Podkrnci-Erj. (Torb.); 10. leto mi teče, ich gehe ins 10. Jahr, Cig.; — 2) t. se = goniti se, läufig sein, Bolc-Štrek. [Let.].

tíkati 1., -kam, -čem, vb. impf. dutzen.

tíščati, -ím, vb. impf. 1) drücken; vrata t., die Thüre zugedrückt halten; t. koga ob steno, ob tla (k tlom); denar t. (nicht gerne hergeben); obutel, obleka me tišči; — tišči me v želodcu, v prsih; — tišči me na potrebo, es drängt mich zur Nothdurft; — njega krajcar tišči (= ne more ga obdržati, nego hitro ga potroši); — pest t., die Faust geschlossen halten; — pene t. (o človeku, psu), schäumen, Lašče-Levst. (Rok.); slino tišči bolna žival, Levst. (Nauk); — svojo t., seine Behauptung aufrecht zu erhalten suchen; — 2) t. kam. sich irgendwohin drängen; kri mi tišči v glavo; muhe (Launen) nam v glavo tišče, Jap. (Prid.); t. v koga, in jemanden dringen, ihm anliegen, ihn unaufhörlich belästigen; tako dolgo vanj tišči, da mora vzeti, Ravn.-Valj. (Rad); tišči v moje posestvo, er behelligt mich in meinem Besitz, Dol.; — 3) t. se česa, hart, knapp an etwas sein, anliegen; obleka se me tišči; hiša se hiše tišči, ein Haus steht neben dem andern; t. se peči, immer beim Ofen sein; — t. se koga, sich an jemanden klammern; ne hodite od matere, tiščite se matere! Jsvkr.

tláčiti, tlȃčim, vb. impf. 1) drücken, niederdrücken; mora ga tlači, der Alp drückt ihn; hineindrücken, stopfen; v vrečo kaj t.; t. se kam, sich irgendwo hineindrängen; (z nogami) t., treten; ilovico t.; zelje t., Kraut eintreten; grozdje t., Trauben austreten, keltern; — ne bode dolgo zemlje, trave tlačil = ne bode dolgo živel; — 2) bedrücken, unterdrücken; — z lakoto in žejo koga t. (plagen), Krelj.

ubrísati, -brȋšem, vb. pf. 1) wegwischen, abwischen; — 2) u. se, sich schnell klären (vom Weine), Cig., M.; vino se ubriše, ako natočeno hitro neha se peniti, Levst. (Zb. sp.), Dol.; ubrisan, geklärt, klar: ubrisano vino, Cig.; — sich schnell ausheitern (vom Himmel), Jan., M., Dol.; — ubrisane glave biti, einen hellen Kopf haben, Jurč.; — 3) u. koga, jemandem einen Schlag versetzen, Cig., M., Notr.; — 4) u. jo kam, irgendwohin enteilen, entfliehen, Cig., Jan., C.

udáriti, -dȃrim, vb. pf. 1) einen Schlag führen, schlagen; u. ob mizo, ob tla; u. koga po glavi, po roki, za uho; u. z roko v roko, u. si v roke, einander den Handschlag geben; — anprallen; u. z glavo ob kamen, mit dem Kopfe an einen Stein anschlagen; u. se, sich anschlagen; u. se z glavo ob kamen; u. se v nogo, v glavo; — u. pečat, das Siegel aufdrücken; u. podobo na svinec, einen Stich in Blei abschlagen, Cig.; u. na kalup, aufformen, Cig. (T.); — mrtvoud ga je udaril (= zadel), Cig.; — einschlagen (vom Blitze); strela je udarila v hišo; udarilo je nekam; — u. koga s slepoto, jemanden mit Blindheit schlagen; treffen, Cig.; kmeta bridko udari goveja kuga, Levst. (Nauk); — udarjen, verrückt, rappelig, Cig.; — 2) losschlagen, angreifen: u. na sovražnika, na trdnjavo; na volke u., ogr.-Valj. (Rad); u. z vojsko v deželo, ins Land einfallen; u. se, aneinander gerathen, in Kampf gerathen, ein Treffen liefern; — bolezen udari med ljudi, eine Krankheit beginnt zu grassieren, Dict.; — 3) u. jo kam, den Weg irgendwohin einschlagen; u. jo za kom, jemandem nachstürzen, jemanden zu verfolgen anfangen, Cig.; u. na stran: sich vom Wege abschlagen oder entfernen, Cig.; — 4) dringen: voda je črez bregove udarila, das Wasser ist ausgetreten; močno vino udari v glavo, starker Wein steigt zu Kopfe; kri mu je udarila v lica; Izza nohta udari črna kri, Npes.-Jan. (Slovn.); mokrota udari skozi zid; ogenj udari skozi streho; bolezen udari na pljuča, v glavo, die Krankheit geht auf die Lunge, den Kopf über; duh udari v nos, der Geruch sticht in die Nase; — 5) einen Geruch bekommen o. annehmen: vino je udarilo po sodu, Levst. (M.); vino udari po zemlji, Z.

udrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. stürzen (intr.): u. jo kam, za kom; — u. se, entstürzen, hervorbrechen: solze so se mu udrle po licu.

ugəníti 2., -gánem, vb. pf. 1) wegrücken, M.; wegräumen, aus dem Wege räumen, C.; u. kvar, den Schaden abwenden, C.; — 2) u. se = ogniti se, ausweichen, Cig., Trub., Dalm.-M.; — entweichen: u. se kam, Krelj.

ugodíti, -ím, vb. pf. 1) Gefallen finden, Cig., Jan.; — wohl thun, dienen, Cig., Jan.; — 2) willfahren, zu Gefallen thun, befriedigen, Alas., Cig., Jan., Cig. (T.), M., C., nk.; — 3) = pogoditi, treffen, Mur., Danj.-M.; u. koga s strelom, Npes.-Vraz; u. priliko, C.; u. jo, es treffen, Jan.; — errathen, C.; u. uganko, ein Räthsel lösen, C.; — u. se, gerade recht kommen, C.; ugodilo se mi je, es kam mir eben recht = prileglo se mi je, Cig.; — 4) zeitigen, reif machen, C., M.; — u. se, reif werden, C.; sadje se ugodi, das Obst liegt ab, Cig.; konoplje se ugodijo, der Hanf wird gar, fertig, Cig.

uhȃjati, -am, vb. impf. ad uiti; durchgehen; otroci uhajajo materam na cesto; učenec uhaja iz šole; konj uhaja; — entschlüpfen: smeh mi uhaja, ne morem ga udržati; — entfliehen: misli mi uhajajo kam drugam; — uhajaš, du suchst Ausflüchte, Cig.

úkati, -kam, vb. impf. jauchzen.

ukrásti, -krádem, vb. pf. 1) stehlen, entwenden; — 2) u. se, sich heimlich davonmachen, sich wegstehlen; u. se kam, sich irgendwohin einschleichen, unbemerkt hineinkommen.

ulíti, -líjem, vb. pf. 1) abgießen, gießen: u. iz brona kip, zvon; — suknja, kakor bi jo bil ulil, kakor bi bila ulita, ein sehr gut passender Rock; — 2) u. se, sich ergießen, zu strömen anfangen; dež se je ulil, es kam ein Regenguss; solze se ulijejo po licu, Thränen ergießen sich über die Wangen; kri se mu je ulila, er bekam einen Blutsturz; — 3) u. se, das Abweichen bekommen, M.; — 4) u. jo, enteilen, Cig., M., C.; u. jo za kom, Cig.

uskȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad uskočiti; entspringen, Cig.

ustáviti, -stȃvim, vb. pf. 1) zum Stehen bringen, anhalten, im Fortgang unterbrechen, hemmen; u. kolo, uro; u. kam (namr. ladjo), irgendwo landen, V.-Cig.; u. komu kri (da mu ne teče več), jemandem das Blut stillen; u. komu govorjenje, besedo, jemandem das Wort nehmen, Levst. (Nauk, Zb. sp.); u. sklep, den Beschluss sistieren, DZkr.; — u. se, stehen bleiben; u. se pri kom, bei jemandem einkehren; — kri se mu je ustavila = nehala mu je teči; — 2) u. se komu, sich jemandem widersetzen; u. se biriču; — jed se mi je ustavila, das Essen widersteht mir.

usúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) drehend etwas zustande bringen: nit u., einen Faden drehen; močnik u., das Mehlmus durch Rühren bereiten; moko z mlekom u., Mehl mit Milch anrühren, Cig.; — 2) u. se, durch Drehen kürzer werden; — u. se z delom, sich durch die Arbeit ermüden o. schwächen, Blc.-C.

v, I. praep. A) c. acc. 1) kaže na vprašanje: kam? pri glagolih, ki pomenjajo premikanje, in drugih, kam je dejanje namerjeno: in (nach, gegen); iti v cerkev; pasti v jamo; nima kaj va-se, er hat nichts zu essen, Dol., Gor.; gledati v knjigo; v tarčo streljati; kamen v koga vreči; v cesarja (= proti cesarju) se puntati, Burg.; iti v stran, seitwärts gehen; v kraj iti, spraviti, weggehen, wegschaffen; omahovati v dve plati, nach zwei Seiten hin schwanken, Ravn.; v leta iti, alt werden; v misel vzeti, erwähnen; — (kraj je izražen po dejanju): iti v mlat, v prejo, dreschen, spinnen gehen; — v gobe hoditi = hoditi gob brat, LjZv.; — (kraj je izražen po osebah): v svate iti, vabiti, zur Hochzeit gehen, laden; v kmete iti, aufs Land gehen, C.; v Lahe iti, in die Furlanei gehen, Goriš.; v Nemce iti, nach Deutschland gehen, C., nk.; — dati koga v krojače, jemanden das Schneiderhandwerk lernen lassen, Glas.; — na vprašanje: kje? biti v katero faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Dol.; v nekatere kraje, v nekatera, ena mesta, in einigen Gegenden, an einigen Stellen, Kr.; — 2) kaže dele, v katere se deli kaka reč: in; v štiri dele razdeliti; Zreže v koscev jo (popotnico) deset, Npes.-K.; — 3) kaže obleko, v katero se kdo oblači: in; oblačiti se v svilo, v volno; v škrlat oblečen; — 4) kaže pri glagolih: zadeti, udariti, raniti itd. prizadeti del: in, an; v nogo, v obraz udariti, raniti; v lice poljubiti; — 5) stoji v časnem pomenu na vprašanje: kedaj? an; v nedeljo, v ponedeljek, v petek in svetek; v praznike; v 5. dan avgusta meseca, nk.; ti boš mutast do tega dne, v kateri le-to storjeno bode, Krelj; v večer ali v jutro, Krelj; v stare čase je bilo dovoljeno, LjZv.; v prvo, v drugo, zum erstenmal, zweitenmal; v tretjič, zum drittenmal; v novič, neuerdings; — v jesen, im Herbste; v bratvo, zur Zeit der Weinlese, Danj. (Posv. p.); v prijazni čas popoludne, Levst. (Zb. sp.); — 6) kaže namen, nasledek: zu; v ta namen, zu diesem Zwecke; v dar dati, schenken, v dar dobiti, zum Geschenke bekommen; v dokaz biti, zum Beweise dienen, Cig., nk.; v to opravilo odločen, zu diesem Geschäfte bestimmt, Burg.; v strah prijeti koga, jemanden scharf zur Rede stellen; v zakon vzeti, zur Ehe nehmen; v najem, v zakup dati, vzeti, in Miethe, Pacht geben, nehmen; v posest vzeti, in Besitz nehmen, Cig., Levst. (Nauk), nk.; v last imeti, zueigen haben, Cig., nk.; = v svoje imeti, Cig.; v smeh obrniti, lächerlich machen; v hudo obrniti, missdeuten; v rop jim bodo naše žene (zum Raube), Ravn.-Mik.; — biti v kaj, zu etwas gereichen: v korist, v dobiček, v škodo, v nesrečo, v čast, v sramoto, v veselje, v žalost biti komu; v čast si šteti; v zlo, v greh šteti (anrechnen) komu kaj; v posmeh biti, zum Gelächter sein; v denar spraviti, zu Geld machen; v nič devati, herabwürdigen, mit Verachtung behandeln; v navado priti, zur Gewohnheit werden; — 7) kaže to, v kar se kaj izpremeni: in, zu; kačo izpremeniti v človeka; izpremeniti se v kačo; — kronati koga v cesarja, Vrtov.-Jan. (Slovn.); v kralja izbrati, Levst. (Rok.); v tajnika postaviti, Levst. (LjZv.); — 8) kaže, v kar kdo veruje: an; v Boga verovati, an Gott glauben; — 9) kaže način: v dober kup, billig, wohlfeil, Jan., nk.; = v ceno, Cig., Gor.; v noben kup, um keinen Preis, auf keine Weise, durchaus nicht, Jan.; V dir (= dirjaje) je Ravbar tekel, Npes.-Mik.; V šatorje dirja v skok (im Galopp), Npes.-K.; jesti v slast (mit Appetit); v mehko, v trdo kuhana jajca, weich, hart gekochte Eier, Ravn. (Abc.); v dve nadstropji zidano poslopje, ein zweistöckig gebautes Haus, LjZv.; v dva cepa, nach zwei Seiten: zweideutig, Cig.; v tri pramene spletena kita; v živo opomniti, dringend mahnen, Burg.; v živo čutiti, lebhaft fühlen, Ravn., Mik.; v čisto (rein) pomesti; v čisto popiti, ganz austrinken, Gor.; — 10) kaže natančnejše določilo: in (an, von); v čelo tri pedi širok; v obraz je lepa, sie ist schön von Angesicht; v obče, im allgemeinen, Jan., nk.; — 11) nam. stsl. vъzъ: v hrib iti, bergauf gehen; v dol, bergab, Dict., C.; (nav. navdol); — B) c. loc. 1) kaže na vprašanje kje? prostor, v katerem kaj je ali se godi: in; v cerkvi biti; v vasi stanovati; v Lahih, in der Furlanei, Goriš.; v Nemcih, in Deutschland, bei den Deutschen, C., Rec., Levst. (Nauk); v kmetih, auf dem Lande, C.; — v svilnati opravi, in seidenem Gewande; — molil je sam v sebi (bei sich selbst) le-tako, Krelj; sami v sebi so govorili, Krelj; v sanjah, im Traume; v strahu biti, živeti; v nesreči, v nadlogah in težavah; — v resnici, in der That, wirklich; — 2) v časnem pomenu: in; v pretekli noči; v starosti, v mladosti; v sili, in der Noth; v deževju, zur Regenzeit, v košnji, zur Zeit der Mahd, Levst. (Zb. sp.); — in, binnen; v dveh dneh, tednih, mesecih, letih; v tem, indessen; — 3) kaže način: in; v podobi belega goloba; v podobi kruha; govoriti v podobah, in Bildern sprechen; gredo v trumah (scharenweise); — v gotovem denarju izplačati; — 4) kaže to, glede na kar se o kom ali čem kaj pove: in; učen biti v čem; imeniten biti v čem; — II. praef. ein-, hinein-; vtekniti, hineinstecken, vrezati, einschneiden.

vabíkati, -kam, -čem, vb. impf. zudringlich einladen, C.

vabljíkati, -kam, -čem, vb. impf. zudringlich einladen, C.

vẹ́dẹti, vẹ́m, vb. impf. 1) wissen; vẹdę́, vẹdèč, wissentlich; vedeč ali ne vedeč, Alas.; vede, selbstverständlich, Erj. (Torb.); v. kaj, veliko v.; vedi! wisse! — v. komu, čemu ime, den Namen jemandes, einer Sache wissen, zu nennen wissen; — v. kaki reči glas, etwas verstehen, sich auskennen, Bescheid wissen, kundig sein, Cig., Jan., nk.; ta človek vsaki reči glas ve, Mik.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, wer keinen Spass versteht, soll nicht unter Leute gehen, Mik.; — v. komu katero dolgo časa, jemandem etwas lange nachtragen o. zum Vorwurfe machen, Cig.; to mu bom vedel, das will ich ihm merken, Cig.; — v. si mero, sich mäßigen: ne ve si mere, er weiß sich nicht zu mäßigen, Cig.; vedi ga Bog! der Himmel mag es wissen! vedi si ga čuk (vran, vrag)! — to se ve da, se ve da (seveda), freilich; — kdo ve kaj, überaus viel, Cig., Bohinj (Gor.); ni kdo ve kako bogat, er ist nicht gar so reich, jvzhŠt.; — ne vẹ́di, ohne zu wissen; govoriš ne vedi kaj, du sprichst ohne zu wissen, was du sprichst, Dol.-Levst. (Sl. Spr.); gre sam ne vedi kam, Vrt.; — 2) vem = saj, ja, doch, ogr.-C., Dol.; vem sem mu dal, ich habe ihm ja gegeben, Mik.; vem razumete, ihr versteht ja, C.; vem si bolan, C.; vem si moj, du bist ja mein, C.; vem nisi neumen, du bist doch nicht dumm, Dol.; — vem — ali, zwar — aber, ogr.-C.

vę́kati, -kam, -čem, vb. impf. laut weinen, jammern, schreien; Vsi tarnajo, zdihavajo, Solzice toč'jo, vekajo, Npes.-K.; silno so jokali in vekali, Jap. (Sv. p.); Tam dekle že vse večejo, Npes.-Schein.

vihráti, -ȃm, vb. impf. 1) flattern; zastava vihra; s perutnicami po zraku v.; — sich ungestüm bewegen, mit Hast etwas thun; kam vihraš? wohin stürmst du? — od jeze v., toben, Cig.; — obenhin thun, schleudern, schleuderisch arbeiten; — 2) schnell aufschießen u. lose wachsen (von Pflanzen): zelje vihra, Cig., Dol.; — 3) schränken: žago v., Cig.; koso v., die Schneide der Sense verbiegen, C., Dol.

víkati 1., -kam, -čem, vb. impf. ihrzen; mlajši ljudje starejše vičejo.

víkati 2., -kam, -čem, vb. impf. schreien, C., Levst. (M.), kajk.-Valj. (Rad).

vštúliti, -štȗlim, vb. pf. einschieben, eindrängen, Jan.; hineinzwängen: kam si to vštulil? Lašče-Levst. (Rok.); — v. se, sich einschieben, sich eindrängen, Cig., Jan.

zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.-Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.-Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.-Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.-Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.-Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar-Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.-Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.-C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj (nav. zakaj?) warum? za to, deshalb (nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.-Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.-Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče-Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.-C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.-Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.-Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. (Št.)-Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.-Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.-Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči (eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, (opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.

zabȃvkati, -kam, -čem, vb. pf. = zalajati, Z., jvzhŠt.

zabrlę́žiti se, -ę̑žim se, vb. pf. z. se kam = brez potrebe kje obtičati, Svet. (Rok.).

zadegáti, -ȃm, vb. pf. 1) schleudern, werfen: z. kaj kam, Cig., Jan., C., M., Kr.; David vzame kamen, ga dene v fračo in ga v Filiščana zadega ("zadga"), Ravn.; — 2) verschleudern, verthun, Cig., ZgD., UčT.; (zadę́gati, Mur.).

zadrẹvíti, -ím, vb. pf. hinschleudern, (zadrv-) M., C.; zurückschlagen, zurücktreiben, Slom.-C.; (zadrv-), Hip.-C.; sovražnika z., Cig., Jan.; kralj Matjaž bo vse druge premagal in zadrevil, Jurč.; — verschlagen: z. kam ladjo, Cig., Jan.; — z. se proti komu, gegen jemanden losstürzen, Let.; z. se za kom, jemandem nachstürzen, Jan. (H.).

zagȃnjati, -am, vb. impf. ad zagnati; 1) öfters in schnelle Bewegung versetzen; kolo z., uro z., die Uhr in Gang zu setzen suchen (pflegen), Cig.; — schleudern, Jarn.; glas z., öfters eine Stimme von sich geben, Cig.; z. se, sich öfters in schnelle Bewegung versetzen: riba se iz vode kvišku zaganja, der Fisch schnellt empor; val se zaganja na breg, v skalo, (schlägt ans Ufer, an den Felsen, brandet); z. se v koga, jemanden öfters anrennen; (fig.) mit Worten angreifen; kaj se vedno v mene zaganjaš? — še se mu zaganja pri čitanju, er liest noch holperig, Cig.; — 2) auf die Weide treiben: živino kam z., DSv.

zagnésti, -gnétem, vb. pf. 1) den Teig festkneten, Gor.; — zagneten, compact, Cig.; — 2) verlegen: z. kaj kam, Cig.

zagovę́diti se, -ę̑dim se, vb. pf. 1) verthieren, ZgD.; verwildern, roh oder dumm werden, C., Ig (Dol.); — sich vergessen, irren, C.; — 2) sich verschauen, Cig., C.; z. se kam, v kaj kakor tepec, Fr.-C.; — = zamisliti se, C.

zagrábiti, -grȃbim, vb. pf. 1) einen Griff thun, ergreifen; z. na debelo, einen großen Griff thun, Šol.; z. pest denarjev, leščnikov; erfassen, packen; z. koga, kaj; z. z rokami, s kremplji, z grabljami; — 2) hinrechen; z. kam seno; — 3) = zagrebsti, Rez.-C.

zagrébsti, -grébem, vb. pf. verscharren; — begraben, beerdigen, Cig., Npes.-C.; (pren.) z. se v posteljo, Glas.; z. se kam, sich irgendwohin verbergen, Cig. (T.); — zuscharren: z. jamo.

zahȗkati, -kam, -čem, vb. pf. einen Hauch thun, hauchen: v roko z. od mraza, Z., Levst. (M.).

zajádrati, -jȃdram, vb. pf. 1) ansegeln: z. kam; — 2) segelnd verschlagen werden, versegeln, Cig.

zajȃvkati, -kam, -čem, vb. pf. anfangen zu jammern; aufjammern.

zajẹ́zditi, -jẹ̑zdim, vb. pf. 1) besteigen, (um zu reiten): z. konja; — 2) fehlreiten; s pota kam z., Cig.; In zajezdi v gosto drevje lesa, Levst. (Zb. sp.); — z. v kaj, na kaj, an etwas anreiten, Cig.; z. h komu, bei jemandem anreiten, Cig.

zajǫ́kati, -kam, -čem, vb. pf. 1) zu weinen anfangen; = z. se; z. se na ves glas; — 2) zajokan, verweint; ves zajokan.

zakikiríkati, -kam, -čem, vb. pf. zu krähen anfangen (vom Hahne).

zakokodȃkati, -kam, -čem, vb. pf. zu gackern anfangen, aufgackern.

zakrę́titi 1., -im, vb. pf. fehllenken: kam sem pa zakretil (= zavozil)? Gor.-DSv.

zakrǫ̑kati, -kam, -čem, vb. pf. zu krächzen anfangen; aufkrächzen.

zakúkati, -kam, -čem, vb. pf. das Kuckuckgeschrei erheben: kukavica je zakukala.

zakukuríkati, -kam, -čem, vb. pf. zu krähen anfangen (von Hähnen), vzhŠt., ogr.-C.

zakvȃkati, -kam, -čem, vb. pf. zu quaken anfangen, aufquaken, Cig.

zakvǫ̑kati, -kam, -čem, vb. pf. zu glucken anfangen, einen Glucklaut hören lassen, (o kokoši).

zalókati 1., -kam, -lǫ́čem, vb. pf. versaufen, Cig.; ves petak z., LjZv.

založíti, -ím, vb. pf. 1) z. komu eno, jemandem eine Ohrfeige geben; za uho z., unbeachtet lassen, Z.; kar se pri igri dobi, se za uho založi, = kar pri igri skupiš, ne smeš zameriti, Glas.; — hinterlegen: z. čudno moč v čem, Burg.; — daransetzen, Cig.; einlegen: z. dobro besedo za koga, Jurč.; z. priprošnjo, SlN.; — 2) verlegen, verräumen, verrammeln; cesto, pot z. s čim, Cig.; vrata s koli z., Nov.; z deskami kaj z., etwas mit Brettern zulegen, Cig.; z. pote in izhode, SlN.; z. jez, einen Damm abflachen, Cig.; (einen Raum) ausfüllen: peč z drvi z.; z. kopo z drobnimi drvi, Cig.; — = ograditi: z. vinograd, Ravn.; — 3) einen Imbiss nehmen, etwas essen; založi prej kaj, preden boš pil! jvzhŠt.; založi z nami! iss mit uns! Kras-Erj. (Torb.); — 4) mit einem Vorrath von einer Sache versehen; z. koga z blagom, z denarji, z živežem; z. se s čim, sich mit einer Sache versorgen; založen biti s čim, einen Vorrath von etwas haben; obilno založen biti z blagom, ein starkes Lager haben; izvrstno založena knjižnica, LjZv.; — dotieren, Cig., Jan.; — bedecken, Cig.; z. troške, Levst. (Nauk); založeni državni dolg, die fundierte Staatsschuld, Cig. (T.); — 5) z. knjigo, ein Buch verlegen, Cig., nk.; — 6) begründen, Vrt.; z. si srečo, Šol.; — 7) verpfänden, Mur.; — 8) etwas an einen unrechten Ort legen, verlegen; z. kam kako reč; — 9) z. komu kaj, jemandem etwas auftragen, befehlen, C.

zalučíti, -ím, vb. pf. schleudern, werfen, Jan., Dol.-Levst. (Rok.); z. kaj kam, C.; kamen z., Vrt.; — z. se, sich schwingen: Še se na konjička zaluči, Npes.-K.

zamȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad zamočiti; von Feuchtigkeit durchdrungen werden lassen; einweichen, Mur.; želodec z vinom z., Let.; z. se, Feuchtigkeit in sich aufnehmen.

zamámiti, -mȃmim, vb. pf. verlocken: z. koga kam, Cig.

zamẹ́tati 2., -mẹ̑tam, -čem, vb. impf. I. ad zavreči; 1) verwerfen, wegwerfen, verschmähen; brez potrebe denarje z., Jsvkr.; živina klajo zameta, Cig.; kam sam sebe zamečeš, neumni človek! Kast.; celo posli so ga zametali, Jurč.; ablehnen, abweisen, Cig., Jan.; tožbo z., Jan.; — 2) z. se = samo ob sebi nastajati, Erj. (Torb.); tvori se zamečejo, Blutschwäre bilden sich, Blc.-C., Notr.-Z.; sadje se zameče, die Fruchtknospen bilden sich, Z., C.; — II. ad 2. zamesti; verschneien; sneg zameta pote, gazi, Cig., C.; — stark schneien, stöbern: jelo je zelo z., LjZv.

zamijȃvkati, -kam, -čem, vb. pf. zu miauen anfangen; einmal miauen.

zamísliti, -mȋslim, vb. pf. 1) in der Idee entwerfen, concipieren, Cig. (T.), Zora; z. misel, einen Gedanken fassen, Cig. (T.), nk.; z. naučno knjigo, Navr. (Spom.); pove, kaj je zamislil, er theilte seinen Plan mit, LjZv.; kar je zamislila, storila je vselej brez oklevanja, LjZv.; zamislila je uteči, LjZv.; — sich vorstellen: z. dejanje samo na sebi, Levst. (Zb. sp.); — 2) z. se, in Gedanken versinken, sich in Gedanken vertiefen, sich vergessen; kam si se zopet zamislil? zamišljen, in Gedanken vertieft oder verloren.

zamúkati, -kam, -čem, vb. pf. zu muhen anfangen; aufmuhen: krava je zamukala.

zanésti, -nésem, vb. pf. 1) an einen ungehörigen Ort tragen, vetragen, verschleppen; kavke rade denar zaneso, Cig.; otroka z., ein Kind aussetzen, Cig.; — verschlagen: ladjo kam z., Cig., Jan.; — bolezen z. kam, eine Krankheit irgendwohin verschleppen; z. se, verschleppt werden, Cig.; — hinreißen, Cig. (T.); jeza me je zanesla, Cig.; — 2) hintragen: z. kaj kam; zanesi pisma na pošto! — 3) z. komu, jemandem verzeihen, ihn verschonen; zanesite eden druzemu v ljubezni! Dalm.; z. komu kaj, jemandem etwas nachsehen, Slom.-C.; — 4) z. se, sich verlassen; z. se na koga, na kaj; z. se v kaj: Zanesti se v naglost ne moreva svojo, Levst. (Zb. sp.); — z. se česa, auf etwas rechnen, etwas erwarten, Dalm.; druščina, kolikršne se nista zanesla, Ravn.

zaníkati, -kam, -čem, vb. pf. in Abrede stellen, verneinen, negieren, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

zaobljúbiti, -im, vb. pf. geloben; zaobljubljen praznik, t. j. praznik, kateri se praznuje vsled kake storjene obljube; — mati zaobljubi kam (na kako božjo pot) otroka, t. j. obljubo stori, da ga bo tja nesla ali z njim šla; z. se, sich durch ein Gelübde verpflichten; — prim. bav. sich verloben (v istem pomenu).

zapəkáti 2., -ȃm, vb. pf. zapekan moj cilj! zapekano! tako govori pri igri tisti, ki se oddali kam od svojega mesta, pa se s tem zavaruje, da to nima potem nobenih nasledkov za-nj, Ljub.; (menda nam. zapikán, Levst. [Rok.]; prim. "zapik" in srb. "pik!" ki se nekako enako rabi pri neki otročji igri); — z. kaj, etwas vermachen, verstopfen, verwahren, Dol.; (nav. zapkati).

zapikováti, -ȗjem, vb. impf. ad zapikniti, zapičiti, Z., Bes.; — (pren.) z. se kam = zatekati se kam, seine Zuflucht nehmen, Ig (Dol.).

zaplákati, -kam, -čem, vb. pf. 1) zu weinen anfangen; aufweinen; — 2) zaplakane oči, verweinte Augen, Cig., nk.

zapodíti, -ím, 1) vb. pf. verjagen, fortjagen; z. koga kam; z. tuje svinje; z. koga od hiše kakor psa; — z. v beg, in die Flucht schlagen, Cig., Jan., nk.; — z. se v koga, v kaj, auf jemanden, etwas losstürzen, Cig.; z. se za kom, jemandem nachstürzen, Kr.-M.; — zapojen je = govori tako naglo, kakor bi ga kdo podil, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); — 2) schleudern: kamen z., z. komu kaj pred noge.

zapŕtiti 2., -pȓtim, vb. pf. = pomoči komu (n. pr. da kam zleze), BlKr.-Let.

zapsíkati, -kam, -čem, vb. pf. einen Zischlaut hören lassen, Cig.

zarúkati, -kam, -čem, vb. pf. zu brüllen anfangen, aufbrüllen: zarukale so krave, Vrt.

zasadíti, -ím, vb. pf. 1) bepflanzen; golino z lesom z., Cig.; z grahom z. brazde, ogr.-Valj. (Rad); — 2) einsetzen, pflanzen; drevje z. na kakem mestu; grme na vrt z.; — anlegen: vinograd z.; — 3) hineinstecken; z. kol v steno, Škrinj.-Valj. (Rad); kremplje z. komu v meso, die Klauen ins Fleisch einsetzen; z. komu nož v srce, jemandem das Messer ins Herz stoßen; z. mačka, ankern, Cig.; — z. se, sich einhäkeln: mačka, orel se kam zasadi, Cig.; sulica se zasadi v steno (bleibt in der Wand stecken), Ravn.; — z. jo komu, jemandem einen Schlag versetzen, Cig.

zasíkati, -kam, -čem, vb. pf. zu zischen anfangen, aufzischen.

zasúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) drehen; ("mit Veränderung der Theile drehen", Cig.); vrv, nit z., Cig.; brke si z., sich den Schnurrbart zudrehen, Cig., Lašče-Levst. (M.); rokave si z. (= zavihati), Cig., Lašče-Levst. (M.); — zasukan, geschraubt (stil.), Cig. (T.); — zasukan človek, ein abgedrehter Mensch, Cig.; — 2) eine andere Richtung geben, drehen, wenden; z. se na levo, na desno, sich nach links, nach rechts wenden; z. ladjo drugam, das Schiff umlegen, Cig.; z. se, zu tanzen anfangen; plašč po vetru z., den Mantel nach dem Winde drehen; tu se pot zasuče (na desno, na levo); govorico z., dem Gespräch eine andere Wendung geben, Jurč.; stvar se je drugače zasukala, die Sache hat sich anders gestaltet, hat eine andere Wendung genommen; — schwingen: sulico z., Ravn.-Valj. (Rad); — 3) moko z., das Mehl abrühren, Cig.; zasuka se moka z vodo, z jajci, Vod. (Izb. sp.).

zašáriti, -im, vb. pf. 1) mit allerlei Dingen verlegen, verräumen, Cig.; po hiši je vse zašarjeno, da se ni kam geniti, Polj.; voda travnike zašari, Cig.; — verlegen: z. kako reč, (da je ni moči najti), Polj.; — 2) verpoltern, Cig.; — durch Großthun verlieren, Dol.; — 3) z. nad kom, auf jemanden lospoltern, Polj.

zatȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad zatočiti; 1) rollen machen, Cig.; Pisana skrivna zav'jača, Daleč po svet' se zatače, (= pismo), Vod. (Pes.); — 2) = verfüllen; vino z., Navr. (Let.); — 3) z. se, sich abrunden: zelje se ne zatače, das Kraut bildet keine Köpfe, jvzhŠt.

zatéči, -téčem, vb. pf. 1) verlaufen: z. komu pot, Cig.; besetzen: zatecite jim vodo noter do Bet Bare! Dalm.; — überraschen, ertappen, Cig., Jan., BlKr.; toča me je zatekla, C.; z. koga v kakem dejanju, Cig.; zatekel sem ga, ko je zelje kradel, M.; zatekel jih je speče, er fand sie schlafend, Cig.; z. doma, zuhause antreffen, Navr. (Kop. sp.); — z. kaj, hinter etwas kommen, Cig.; — 2) = doteči, (Versäumtes) einholen, Dol.-BlKr.; — 3) = doteči, verfallen: obresti dotečejo, Gor.; — 4) mit einer Geschwulst bedeckt werden, verschwellen, zuschwellen; zatekel, verschwollen; zateklo lice, C.; — z. se, zuquellen, Cig.; — 5) z. se kam, irgendwo einlaufen, Cig.; sich an jemanden wenden, seine Zuflucht zu jemandem, zu etwas nehmen: z. se h komu, k čemu; — 6) z. se, sich im Laufen verirren, sich verlaufen, Cig.; pes se je kam zatekel, Str.; — z. se v tuje pravice, sich am fremden Rechte vergreifen, Cig.; — 7) z. se, zu laufen anfangen, einen Anlauf nehmen, Cig., Telov.

zatẹ́kati, -tẹ̑kam, -čem, vb. impf. ad zateči; 1) močno je zatekalo skozi streho, Regenwasser sickerte in Menge durchs Dach, SlN.; — 2) überraschen, BlKr.; — 3) einholen: z., kar se je zamudilo, Cig., BlKr.-M.; — 4) mit Geschwulst verdeckt, verstopft werden, verschwellen, zuschwellen: rane zatekajo, Cig., Jan.; — 5) z. se, sich im Laufen verirren: psi se zatekajo, Cig.; — 6) z. se kam, flüchten, seine Zuflucht nehmen.

zatəkníti, -táknem, vb. pf. 1) hinter etwas stecken: z. si kaj za pas, Navr. (Let.); — 2) durch Hineinstecken einer Sache schließen, zustecken, verstopfen; z. cev, luknjo; steklenico z.; okno z. (= zapreti), SKr.; — durch ein vorgestecktes Hindernis versperren: pot z., Cig.; — 3) z. se ob kaj, an etwas stecken o. hangen bleiben, Cig.; — 4) drobec kruha z., einen Bissen Brot in den Mund stecken, Gor.; — s prepovedjo z. koga kam, jemanden internieren, Levst. (Nauk); — 5) verlegen: z. kam kako reč, da je ni moči najti, Jurč.

zatelę́biti, -ę̑bim, vb. pf. 1) zuwerfen, zustoßen; z. vrata, die Thür zuschlagen, C.; z. se kam, irgendwohin stürzen, fallen, C.; — z. se, unüberlegt handeln o. reden, zuplatzen, Cig.; — 2) = zatelebati se, sich vergaffen, Jarn., C.

zatépsti, -tépem, vb. pf. 1) zuschlagen, hartschlagen; z. zemljo, die Erde hart stampfen, C.; zemlja od dežja zatepena, die infolge des Regens nicht mehr lockere Erde, C.; dež zatepe setev, M.; — zatepeno srce, ein verstocktes Herz, Trub.; — zatepen, untersetzt, gedrungen (v. Körperbau), Dict., Ig (Dol.); — 2) mit Koth beschmutzen; z. obleko, Cig., C.; ves zatepen. Cig., BlKr., jvzhŠt.; — 3) durch Schlagen, Klopfen hineinbringen, einklopfen, Cig.; — z. se komu v glavo, sich in jemandes Gedanken festsetzen, Let.; — 4) z. juho z moko, Mehl in die Suppe einrühren, Mur., C.; — 5) verlieren, verlegen, Cig.; penez sem nekam zatepla, vzhŠt.-C.; — verloren gehen machen: nekoliko čebel zatepo dežji in plohe, Levst. (Beč.); — verthun, verschwenden, Cig., C.; z. čas, die Zeit vertändeln, Cig.; — z. se, vagierend sich verlieren, sich verirren, z. se kam, Cig.

zaúkati, -kam, vb. pf. aufjauchzen.

zaváljati, -am, vb. pf. 1) = zavaliti 1), Mur.; — 2) wälzend hinschaffen; sod z. kam; — 3) = povaljati, beschmutzen, Cig., M.; — 4) eig. durch Wälzen verderben: z. (t. j. po rokah preveč valjati) psa, einen Hund verzärteln, Cig.

zavę́kati 1., -kam, -čem, vb. pf. aufschreien, aufquäken, Cig.; zajec je zavekal, Cig.

zavesláti, -ȃm, vb. pf. 1) fehlrudern; kam ste zaveslali? — 2) zu rudern beginnen, rudernd sich begeben; z. na ono stran.

zavíkati, -kam, -čem, vb. pf. zu schreien anfangen, aufschreien, C.

zavíti 1., -víjem, vb. pf. 1) einwickeln, einmachen, einhüllen; z. kaj v papir; otroka v cunje z.; z. se v kožuh; gosenica se zavije v mešiček; kraj je v meglo zavit, Slovan; — 2) verdrehen: z. oči, Cig.; zavit les, windgedrehtes Holz, Cig.; vrat ptiču z., dem Vogel den Hals umdrehen; (pren.) to mu je vrat zavilo, das hat ihn zum Falle gebracht; verwickeln, Cig.; nit se je zavila, der Faden hat sich verschlungen, Cig.; — eine Windung machen; z. (jo) kam, irgendwohin einbiegen, umlenken; z. od pota; z. h komu; z. proti svojemu domu, Jurč.; — krümmen, Cig.; z. se, eine Krümmung machen: pot se tam zavije na desno; — Poslušaj ga, kako jo on zavije! (welche Redewendung er gebraucht), Preš.; — zavit, gewunden, spiral; zavita črta, die Bogenlinie, Cig.; zavita pot, der Krummweg, M.; z. toplomer, das Spiralthermometer, Cig. (T.); verschroben, Cig.; les, če ima zavite letine (imre), se ne da klati, C.; — geschraubt (fig.); zavito izrecilo, eine gewundene Erklärung, Cig. (T.); — 3) zavit = zvit, hinterlistig, Cig.; z. človek, Dalm.; zaviti, hudobni sovražniki, Škrinj.

zavlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. 1) einziehen: z. s telohom ali teloh z. živini, die Nieswurz einem Vieh durch die Haut durchziehen, V.-Cig.; z. trak pod kožo, Strp.; — 2) durch Ziehen verdecken: z. se, sich bewölken, Cig., C.; nebo je zavlečeno, Z.; — 3) = zavlačiti, zueggen, Cig.; eineggen, Cig., Jan.; seme z., Z.; — 4) tesarji so hišo zavlekli, die Zimmerleute haben ein Gebäude zugelegt, d. h. das Zimmerwerk auf der Erde so zugerichtet, wie es nachher aufgerichtet werden soll, V.-Cig.; — 5) an einen abseitigen Ort schleppen, verschleppen, Cig.; kavke rade denar zavlečejo, Cig.; an einen ungehörigen Ort ziehen, in Unordnung bringen: pohišje, po hiši je vse zavlečeno, C.; — verschleppen, hineinschleppen, hinschleppen; z. kaj kam; pes je mrtvega zajca zavlekel v grmovje; prijatelj me je zavlekel v krčmo; zavleklo se je nekam drugam, das Gewitter ist irgendwohin anders gezogen; — 6) z. se, sich verziehen (z. B. beim Schachspiel), Cig.; — 7) verziehen, in die Länge ziehen; pravdo z., Cig.; to se bo zavleklo, das wird sich in die Länge ziehen.

zavŕniti, -nem, vb. pf. zurücktreiben, wegtreiben: živino z., Cig.; nalašč ni hotela krave z., LjZv.; s krvavimi glavami z., mit blutigen Köpfen abweisen, Cig.; zurückweisen: z. koga, Cig., Jan.; abweisen: z. prošnjo, Cig.; prisego z., den Eid zurückschieben o. referieren, Cig.; z. ponujeno darilo (verschmähen), Cig.; — zurechtweisen, Cig., Jan., nk.; z. koga na pravo pot, Cig., C.; z. ga, (kdor od resnice zajde), Ravn.; z lepo, z grdo z. koga, M.; — einen Einwurf machen, Cig.; z. bi me utegnil kdo, es könnte mir jemand den Einwurf machen, Levst. (Zb. sp.); krepko z. koga, jemanden abtrumpfen, Cig.; — z. koga kam, jemanden irgendwohin verweisen, Cig.; z. koga domov, k božji službi, Burg.

zgȏłč, m. = zgovor, die Besprechung: na z. kam iti, C.

zijáti, -jȃm, vb. impf. 1) den Mund (das Maul, den Rachen) offen halten; od žeje z.; — klaffen; zemlja od suše zija, Cig.; — 2) gaffen; z. kam, v koga; na kaj z., etwas begaffen, Cig.; če več ima, na več zija, je mehr man hat, desto mehr verlangt man, Z.; z vsemi tremi z. = Maulaffen feil haben, C.; — 3) schreien, plärren, Mur., Dol., Gor., jvzhŠt.; — = lachen, C.; — zȋjati, -am, jvzhŠt.; praes. tudi: zȋjem, Levst. (Sl. Spr.).

zjǫ́kati se, -kam, -čem se, vb. pf. zu weinen anfangen, in Thränen ausbrechen; zjokal bi se človek, taka revščina je tam; — (nam. vzj-).

zmȃkati, -kam, -čem, vb. impf. ad zmočiti.

zvalíti 1., -ím, vb. pf. herabwälzen; sod z voza z.; kamen se mi je zvalil s srca, ein Stein ist mir vom Herzen gefallen, Cig.; — wegwälzen, hinwälzen, kako reč kam z.; vse na en kup z., Cig.; z. se, ins Rollen kommen, hinrollen, sich hinwälzen; — z. koga na tla, jemanden zu Boden strecken, auf den Boden hinstürzen machen, Cig.; z. koga s konja, Cig.; z. se, hinstürzen, Cig.; na tla z. se, über den Haufen fallen, Cig.

želẹ́ti, -ím, vb. impf. wünschen, verlangen; ž. česa (kaj); Marija hladne vodice želi, Npes.-Mik.; ž. si bogastva, denarjev; česa (kaj) želite? še enkrat ga videti želim; ž. si kam, irgendwohin zu kommen wünschen, tja si želi, kjer ni nadlog; domov si želi; želim, da bi se ti vse po sreči izšlo; ž. komu vsega hudega (vse hudo), jemandem alles Schlechte aufwünschen, Cig.; dobro jutro ž. komu, jemandem einen guten Morgen wünschen, Cig.; — (želẹ̑m, ogr., kajk.-Valj. (Rad); želẹ̑jem, kajk.-Valj. (Rad), ob gorenji Soči-Glas.).

žmíkati, -kam, -čem, vb. impf. pressen, auspressen, ausdrücken; seske ž., Dalm.; grozdje ž., BlKr.; perilo ž., die Wäsche ringen, Cig., Kras, Soška dol., Lašče-Erj. (Torb.); povesma ž., Z.; sir ž., den Käse in Klumpen auspressen, Z.; — (pren.) bearbeiten: nemilo ga je lužil in žmikal, Erj. (Izb. sp.); — prim. -žeti, (-žmem).

žnjekáti, -ȃm, vb. impf. = s kako mokro, opolzlo, debelejšo stvarjo imeti posel, prijemati jo ali kam devati, Lašče-Erj. (Torb.); — prim. žnjek.

žvekáti, -kȃm, žvę́čem, vb. impf. 1) kauen; — 2) schwätzen, C.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

dòli sǘnoti ~ -em dov. suniti, s sunkom spraviti kam: I potom sze z-rümom sümom doliszühne z-rêberja KAJ 1870, 86; ino je doli szühni, o Goszpodne TA 1848, 47; na vrih brigá, da bi ga doli ſzünoli KŠ 1771, 177

dráščiti -im nedov. dražiti, razvnemati: da more kam Czaszara kam Pápo dráscsiti KOJ 1845, 62; eden drügomi nacsiso voro v-oucsi metsajo, 'snyouv sze dráscsijo KOJ 1845, 82; Nikoga niti nedráscsi ovim za szmej KOJ 1845, 32; Plebanuse je sz tem dráscso, da je KOJ (1914), 114; Vougri szo ga pa z-tém dráscsili KOJ 1848, 85; Pápince szo dráscsili v vszako dob KOJ (1914), 134

držínče -ta s služabnik, hlapec ali dekla: Nikse dr'zincse nemre dvöma goſzpoudoma ſzlü'ziti KŠ 1771, 225; Drsincse more vszelé vöszprosziti, gda kam scsé KOJ 1845, 52; ka ſzoudis drügoga dr'zincse KŠ 1771, 479; Vö je poszlo goszpôd edno dr'zincse KAJ 1870, 55

ednáko prisl.
1. enako: Radoſzt i 'zaloſzt ednáko trpeti KŠ 1754, 133; Tej ſzo vſzi bili ſztálni ednáko vmolitvaj i vproſnyaj KŠ 1771, 342; ár vſze ednáko lübis KM 1783, 18; ino bi ednáko dvorili Grkom i 'Sidovom KM 1796, 121; bogate kam nevolne ednáko kraj jemlé SŠ 1796, 52; teskoucso ednáko vkup trpeti SIZ 1807, 24; na hüdo i dobro ednáko brecsijo KOJ 1833, V
2. prav: gúcsao je ednáko KŠ 1771, 125; známo, kaj ednáko gucsis i vcsis KŠ 1771, 239
3. naravnost: Paveo pa ednáko na tanács glédajoucsi ercsé KŠ 1771, 413; ednáko bej'zajoucsi prisli ſzmo vu Kous KŠ 1771, 407; Piroska je pa ednáko k-materi szvojoj bê'zala KAJ 1870, 62

glédati -am nedov.
1. gledati, usmerjati pogled kam: i veli nyemi gori glédati KŠ 1771, 127; nej v-krcsmi plész glédati KOJ 1845, 10; Nezáj glédati nej vüpo AI 1875, kaz. br.; glédati AIN 1876, 18; mujo ſzam ſte i tak glédam KŠ 1771, 297; glédam AIN 1876, 18; kai ſztoite, ino glédate vNébo SM 1747, 15; Naj gledoucsi glédajo i ne vidijo KŠ 1771, 112; i pred ſzé je nej glédao, ſzpadno je KM 1790, 20; On pa gda bi vu nébo glédao, vido je KŠ 1771, 363; Gda bi za nyim glédali, Na nébo vucseniczi BKM 1789, 111; pren. I té zláte palacse: Nemrem zdaj glédati KŠ 1754, 262; tvoje ſz. licze na vsze veke glédati KM 1783, 6; Boug Na mé gléda ſzvoimi ocsmi SM 1747, 76; Ocsa tvoj, ki vu ſzkrivno gléda, povrné ti vu ocsiveſznom KŠ 1771, 19; Goszpod gléda na tô, ka je prav TA 1848, 9; zbritkimi ſzkuzami glédamo KŠ 1754, 4a; Vſzeih ſztvári ocſi, na Tebe glédajo Goſzpodne Boſe TF 1715, 47; na tébe glédajo Goszpodne bosie ABC 1725, A6a; Ocsi moie vſzigdár na Goſzpodna glédaio SM 1747, 94; Angyelje glédajo obráz Ocsé mojega KŠ 1771, 58; Goſzpodne glédai tvojega ſzvétoga ſzina moko SM 1747, 61; Ne glédaj na moje grejhe KŠ 1754, 254; glédaimo na Jesussa SM 1747, 2; da Boug nái negléda naſſe vnouge greihe TF 1715, 29; te veſzel bom glédal, Jeſus SM 1747, 69; zGoſzpodnam bodemo Nyega zdüſevnimi i telovnimi ocſmi od licza do licza glédali KŠ 1754, 143; Gde mo te vu szvetloszti glédali KAJ 1848, 10; i ocsih moje bodo nyega glédale SM 1747, 32; i moje ocsi bodo ga glédale KŠ 1754, 139; bi zoucſi voucſi glédao Trojſztvo KŠ 1754, 274
2. ogledovati: prisla je Mária glédat grob KŠ 1771, 97; Margêca sztráhom glédala szêm-tam, AI 1875, kaz. br. 7; Maria pa .. glédale ſzo, gde je polo'zeni KŠ 1771, 154
3. skrbeti, paziti: Steri hodi ktomi ſztoli, Té naj gléda kſzvojmi deli KŠ 1754, 257; Ne glédajte edenvſzáki li ta ſzvoja, nego i ta drügi edenvſzáki glédaj KŠ 1754, 52; glédajte, naj váſz to ne zapela KŠ 1771, 79; pren. glédajte i varte ſze od kvaſzá Farizeuskoga KŠ 1771, 53
4. preiskovati: Ka pa glédas trouho vouki brata tvojega KŠ 1771, 21; ár ne glédas oſzobo lüdi KŠ 1771, 73; Bogátoga ne glédajte BKM 1789, 270; Glédajte na fticze nebeſzke BKM 1789, 20
5. nanašati se: te poſzleidnye pak ſtiri proſnye, na naſſ ſzveczki ſitek glédajo TF 1715, 26
glédati se -am se skrbeti, paziti: Glédajte ſze, naj ne zgibimo, ſtera ſmo delali KŠ 1771, 737
gledajóuči -a -e gledajoč: liki vgledali glédajoucsi vtiſzti obráz KŠ 1771, 534; 'zene vnouge ouzdalecs glédajoucse KŠ 1771, 96; prorokivanya i na naſe blá'zenſztvo glédajoucsa nazcescsávanya KŠ 1771, A7b
gledéči tudi gledóuči -a -e gledajoč: vnynga gledécsa ercsé KŠ 1771, 248; mujo ſze je i priſao je gledécsi KŠ 1771, 296; mo'zjé Galileánſzki, ka ſztojite gledécsi vu nebéſza KŠ 1771, 342; Na ſzvo vrejdnoſzt gledécſi BKM 1789, 108; Ka ſztojite gledécsi, Vu viſzoka nebéſza BKM 1789, 111; Mi tebé, v-szvetloszti gledécs, Zvisávamo KAJ 1848, 11; Gledécs na praviczo, Stera mi vödá nájem moj KAJ 1848, 239; Naj gledoucsi glédajo i ne vidijo KŠ 1771, 112; I okouli gledoucsi, da bi vido, ono, ſtera je tou vcsinila KŠ 1771, 116

ìnam tudi ìnan prisl. drugam: i odiſſao je inam KŠ 1771, 70; idem vö napolé, ali kam inam SIZ 1807, 27; zdaj z-Marka pejnezi inan je odfükno KOJ 1845, 115; Nyihovo pászko inan zavinoti setüje KOJ 1848, 50

jàboko -a s
1. jabolko, sad jablane: Jaboko KM 1790, A2b; Alma; jaboko KOJ 1833, 150; vſzi ſztem prvim cslovekom, Jaboko ſzmo jeli BKM 1789, 105; ki vecs-krát li edno jaboko vkrádne KM 1790, 52; kam ſzmo prisli po jaboki ocsév SŠ 1796, 147; Vino, lêpi szád, jáboka KAJ 1870, 28
2. jabolku podoben predmet: Obari me, liki jaboki vu ôki TA 1848, 12

kàm prisl.
1. kam, izraža vprašanje po kraju, proti kateremu je dejanje usmerjeno: hová? (kam?) AIN 1876, 26; Oh kam ſzmo prisli po jaboki ocsév SŠ 1796, 147
2. izraža usmerjenost v nedoločen kraj: Csi bi odleto dalecs kam, Vejm bi me ti najso i tam BKM 1789, 220
3. v oziralnih odvisnikih kamor, za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je dejanje usmerjeno: na czejlom ſzvejti kam ſzo vö poſzlani predgat KŠ 1771, 338; Kam pride, tam je vsze na pobegi, ka lih odbej'sati more KOJ 1848, 4
4. delno: Vnougi ſzvoj fundamentom kam ſzvojega blá'senſztva, Kam ſzojga priſeſztnoga tú'snoga dugoványa Zdaj je polo'so SIZ 1807, 55; szo namejnili piszati: kám záto, da sze potrejbna skér more szpraviti KOJ 1833, V; kám záto, ár szo oni rodjeni kám záto, da sze potrejbna skér more szpraviti KOJ 1833, IIII; vszáki genitivus casus je vugibliv vu vogrszkom jeziki kám v jedninszkom, kám vno'sinszkom racsúni KOJ 1833, 20; kam záto, ka szo szkoro ne zmogli, kam záto, ka szo sze tak bojali KOJ 1914, 102; Csi kam ládavcov, kam ládanya vecs jeszte AIN 1876, 17

kàma prisl.
1. kam, izraža vprašanje po kraju, proti kateremu je dejanje usmerjeno: Kama je po ſzvojem gori ſztánenyi ſou KŠ 1754, 112; Oh ſzvetlo ſzuncze, kama KŠ 1754, 250; Kama ido po ſzmrti vörnih düſe KMS 1780, B2; Celi sereg fticsov, kama dalecs, kama KAJ 1870, 26; hová? kama? AIN 1876, 35
2. izraža usmerjenost v nedoločen kraj: ali neznas, odkud ide, i kama odhája KŠ 1771, 271; Nej so znali, kama bi legli BJ 1886, 9
3. v oziralnih odvisnikih kamor, za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je dejanje usmerjeno: Ino Evangelium ... Kama ſze racsuna Vucſenye Nebeſzkoga Orſzága Klücſov SM 1747, 36; Ah bár dabi 'ze ednouk tá, Kama 'zelejm priti KŠ 1754, 274; poſzlao je je vu meſzto, kama je on bio idoucsi KŠ 1771, 202; Oh kak je lejp’ orſzág tam kama jaſz idem SŠ 1796, 61; ga pelajo tá, kama ovak ne more pridti KOJ 1833, VI; je vu šolo hodila, kama je nigdár nej kesno prišla BJ 1886, 4
4. čim, izraža stopnjevanje časa dogajanja: Kama dale na törszkoj zemlji je szpletanca tak velika, ka sze vövdárjênye boja mámo csakati AIP 1876, br. 6, 3

kòma prisl. kam: Koma bom sla SIZ 1807, 60

kóutkàm prisl. kod kam: ſzlab ſzam, Nevejm kout kam BKM 1789, 106; Da ſze nebos obrnouti znao koutkam BKM 1789, 439

kr̀čavka -e ž rovnica: Kam du'ze pa logôv vszigdár menye, krcsávke jáko nahitroma delajo AIP 1876, br. 7, 7

ládavec -vca m
1. lastnik: Kám ládavecz, kám ládanye je szamo eden, dp. késem KOJ 1833, 39; az én ház-am: én (-am) znamenüje ládavca, ház pa ládanye AIN 1876, 16
2. vladar, gospodar: tak nyim je nyihov goszpoud i ládavecz Ferdinand zapovedao KOJ 1914, 123; gda szo Ausztrijanszki ino stajerszki ládavci na bo'so pout v Jerusálem odisli KOJ 1914, 104

máli -a -o prid.
1. majhen, mali: Nyegov ſereg je máli KŠ 1754, 11b; Ne boj ſze máli ſereg KŠ 1771, 213; Li máli csaſz trpi nyeg’vo odhájanye BKM 1789, 406; da bi eden máli csaſz po ſzvojem trudi KM 1783, 216; moj lübléni máli Zemlák KOJ 1833, VI; Máli vucsenik knige neszé KAJ 1870, 6; Máli vért AI 1875, kaz. br. 8; máli dervár neprehenjano klüka AI 1878, 3; ſlab sem ino máli BJ 1886, 7; Dokecs je decza mála bila KM 1790, 84; Eta mála stvár je bole nücliva AI 1878, 10; ki ſzi tüdi edno málo deite poſztano ABC 1725, A6b; bilou je zburkanye nej málo med vitézmi KŠ 1771, 380; je i máloga gucsa bio KŠ 1771, 431; Molitev za obdr'zánye toga máloga serega TA 1848, 9; ka je vu šoli od máloga Jezuša zaslišala BJ 1886, 4; neili leprai drügi nábosni knig, nego eſche i ete mále kniſicze, velika je ſzükesina TF 1715, 8; záto tákſim vámje potreibno biti, kako toi máloi Deczi TF 1715, 8; záto jako máli ali berſei nikakvi haſen ſztoga nevolna Decza neima TF 1715, 5; ino povéksávai tvoi mali sereg ABC 1725, A7a; vzemi záto ete máli dár KŠ 1754, 12a; ino bi eden máli csaſz li ſzám prebivao na zemli SIZ 1807, 7; Edna mati je ednoga máloga sziná mela KAJ 1870, 187; kágda bi mogli vto málo Deczo noter vczepiti TF 1715, 6; steri zdai edno malo vreime ſaloſzni jeſzte vu vnoge féle nevoljái SM 1747, 29; csi za kaksté málo delo Bogá zezávamo KŠ 1754, 21; ka nebi prikázao toti málo iszkro KOJ 1833, IIII; Po malom vrejmeni pa, priſztoupili ſzo niki KŠ 1771, 92; ka bodes cſinécſi cſi de ti po malom császi pravo KM 1783, 205; po malom vrejmeni i vám je ſzem priti SŠ 1796, 78; pa gvüsno domá osztáne pri szvojem málom pojbeci AI 1875, kaz. br. 7; vu máloj hüdoubi ſztári ino moudri lüdje boimo TF 1715, 8; neboidi náz ſzrám ſztov malov Deczov navküpe katechiſmus ſze vcſiti TF 1715, 8; naj bi kotrige, 'ſile, i csütejnya majoucse velike, i mále ſztvári z-nicseſza naprej ſztanole KM 1796, 5; Zrok, ſteri me je na piſzanye i vö ſtámpanye eti máli ali dönok puni kni'zicz podigno KŠ 1754, 3a; Vučitel si zdecov vnogo zgučáva od máli ino veliki stvár BJ 1886, 3; ka nebi mojim málim Zemlyákom prikázao KOJ 1833, IIII; na vogrszki Jezik vcsiti szvoje mále vucsenike KOJ 1833, III; či tem nemérnim gostom mále krühšne drobtinice mečemo AI 1878, 3; odzvüna se povékša z obsednjom spodobnimi málimi táli AI 1878, 4; dobro delnikom, velikim i malim SM 1747, 2; Vſzejm lidém, velikim ino málim KŠ 1754, 4; Proſzimo obarui náſz tve verne, velike ino male SM 1747, 87; Steri nász pomágaj velike i mále KŠ 1754, 267;
2. mali: ſzem pa pouleg D. L. M. máloga Katekizmusa czejli návuk razdejlo KŠ 1754, 5b
3. v zvezi mala meša praznik Marijinega rojstva 8. septembra: Na mále Meſſe, ali Márie narodjenyá, dén KŠ 1771, 849; Evangy. na Mále Meſe, ali Devicze Márie rodjenyá dén KŠ 1771, 4
nájménši -a -e najmanjši: Kakda bi tak mogao kraj vzéti te naj ménſi grejh KŠ 1771, 445; kám záto, da sze potrejbna skér z-náj ménsim sztroskom more szpraviti KOJ 1833, V; Ár ſzam jaſz te naj ménſi med Apoſztolmi KŠ 1771, 521; steroga najménsi táo toga celoga imé noszi AIN 1876, 10; I ti Betlehem ſzi nej náj ménſa KŠ 1771, 7; da ſze je ni te naj ménſe piknyicze nyé nej dotekno KŠ 1754, 114; Nikaj, ni to naj ménſo rejcs KŠ 1754, 48; ki naj ménſe zvünejsnye delo csini KŠ 1771, 446; da vnaj ménsem dugoványi KŠ 1754, 233
máli -a -o sam. mali: vſzi navküpe od máloga do vélikoga zaverſeni TF 1715, 19; Ali vnogo sze more escse vcsiti, ka naj vsze eno do máloga pozna, stero znati csészt nyagova 'zelê AI 1875, br. 2, 5; ti szvéti szo na malo prisli TA 1848, 9; nad málim ſzi bio veren KŠ 1771, 84; Vidite, da ne zavr'zrete ni ednoga zeti máli KŠ 1771, 58; dopüſztite te mále k-meni prihájati KMK 1780, AB (2); k-tomi czili te mále pomágajoucsi áldov KOJ 1833, IIII; za malo dr'sécsi ſzvojo zgübleno veliko praviczo KM 1796, 19; Ki pa ne zna, csini pa kaſtige vrejdna dela, bit bode zmalim KŠ 1771, 214; Kaj je po oznanenyej meni na znánye dáo ſzkrovnoſzt: liki ſzam pred tejm zmalim piſzao KŠ 1771, 578
nájménši -a -e sam. najmanjši: ſterie nei naiménſi TF 1715, 5; Ar me vſzi ſzpoznajo, od naj ménſega 'znyih KŠ 1771, 684; Vidis, ne zdr'závas Li náj ménſega tála BKM 1789, 261; Drügoucs náj ménsega kaj ne vzemi KM 1790, 54; liki ka bi ſzpácso ednoga eti naj ménſi KŠ 1771, 227

milostìven -vna -o prid. milostljiv, usmiljen, prizanesljiv: miloſztivni Goſzpodin Boug, dáunamje TF 1715, 3; Dai nam mir milosztivni Goszpodne Bosie ABC 1725, A7a; hráni, kak Otecz miloſztivni SM 1747, 86; da bi miloſztiven bio KŠ 1754, 101; Goſzpoud miloſztiven je bio KŠ 1771, 259; Jezus, bojdi meni milosztiven KM 1783, 55; Oh Boug Ocsa miloſztivni BKM 1789, 129; Tvoj Jezus Miloſztiven ti bode BKM 1789, 15; boj mi milosztiven TA 1848, 20; Bosja dobra ino miloſztivna vola TF 1715, 28; Dobra ino miloſztivna vola Bo'za KŠ 1754, 162; Miloſztivna tá rejcs bo'sa SŠ 1796, 17; sze je Maria csudapuna i milosztivna szkazivala KOJ 1914, 106; vu ſztopái Miloſztivnoga odküpitela SM 1747, 49; Bo'zega miloſztivnoga licza KŠ 1754, 145; Od tébe, milosztivnoga Szem vzéo KAJ 1848, 225; ka ſzi nám ſztvoje miloſztivne dobroute podejlo KŠ 1754, 224; Hválo zdaimo miloſztivnomi Oczi SM 1747, 86; Bojdi dika Ocſi milosztivnomi BKM 1789, 14; i tebé, miloſztivnoga Otso mojega KŠ 1754, 225; oberni kám ſzvoie milosztivno licze ABC 1725, A7a; nego bolie tvoie miloſztivno licze oberni knyemu SM 1747, 63; Bojdite miloſztivni KŠ 1754, 88; Záto bojdite miloſztivni KŠ 1771, 185; Sztvoimi miloſztivnimi ocsmi ſze na me zgledni SM 1747, 59; i csüdivali ſzo ſze nad timi miloſztivnimi ricsmi KŠ 1771, 176
milostìvnejši -a -e milostljivejši: mojega naj bougſega i miloſztivnejsega Otso prouti ſzebi gori nadigno KŠ 1754, 231
milostìvni -a -o sam. milostljivi: Blá'zeni ſzo ti miloſztivni KŠ 1771, 13

nárasni -a -o prid. rastlinski: csloveka 'zalodec kam mészno, kam pa náraszno hráno zná obdelati AIP 1876, br. 5, 7

navèrnoti se -ém se dov. napotiti se, zaviti kam: Pokój dobra ſzte ſze ſzem navernoli SIZ 1807, 17

nesnájžen -žna -o tudi nesnájšen -šna -o prid.
1. umazan, nesnažen: Nesznájsna vértinya je odürna KOJ 1845, 41; Jáko ne snajšna stvár AI 1878, 28
2. nespodoben: Naj ſto ne bode práznik, ali neſznáj'zni KŠ 1771, 695; Peklénſzke kmicze neznájsno lüblejnye BKM 1789, 127; i geto bi Kám nyegovo neſznáj'sno nágocso v-pamet vzéo KM 1796, 13; ſze prepovidávajo vſza neſznáj'sna po'selejnya KMK 1780, 43
nesnájžna -ih sam. nespodobnost: i ta neſznáj'zna naſa vékſo ſznájgo májo KŠ 1771, 515

pelàti pèlam nedov.
1. peljati, spravljati koga ali kaj z enega mesta na drugo: zapovedao ga je med vojſzkov pelati KŠ 1771, 410; ne odvé'ze gyüncza ſzvojga i pela ga napájat KŠ 1771, 216; primte ga i pelajte ga ſzlobodno KŠ 1771, 149; ka ga vszepovszéd kamkoli de nyé pelao naszledüvali KOJ 1848, 7; Gda bodo pa váſz pelali vu ſzpráviſcse KŠ 1771, 211; I, gda bi ga pelao vrág na edno viſziko gorou KŠ 1771, 175; I, gda bi notri pelali roditelje to dejte KŠ 1771, 170; ino je nyou k-tomi prvomi csloveki, k-moskomi pelao SIZ 1807, 7; gori ſzo ga pelali vu zgorányo hi'zo KŠ 1771, 370; Ocsa szo me ze pelali KAJ 1870, 5; Omedléno kralico szo v-hintôvi domô pelali AI 1875, kaz. br. 8; one garicze, vu steri ga pelajo KOJ 1833, VI
2. voditi koga kam: Scséjo oni tebé ſzebom, Vnebéſza li pelati BKM 1789, 106; ino me kfriskim vodám pela ABC 1725, A8b; Vnyega ztezaj hotte. On vnebéſza pela BKM 1789, 12; I po sztezi ſzpravicsanya Pela na sztan zvelicsanya KAJ 1848, 9; Da náſz ne ſzkvarijo Vpekeo ne pelajo BKM 1789, 18; Ki pride Vu nebeſzki Orſzág nász pelat BKM 1789, 9; ſztvoim ſzvétim Dühom pelai mené SM 1747, 46; Hodi, i pelaj me kraj KŠ 1754, 262; Da náſz Pelaj gori vu nebeſzko radoſzt BKM 1789, 56; i zmouk Pelaj náſz vſze gori k-ſzebi SŠ 1796, 144; Pelaj po nyem vsze sztvojrênye, Bog, na tvoji csüd vidênye KAJ 1848, 6; bode .. ino pelal do ſivoucſega ſztüdencza SM 1747, 32; Pelao me bou v'zitek vecsni KŠ 1754, 270; Düjh te iſztine, pelao de váſz vu vſzo iſztino KŠ 1771, 319; Vöri da te bode pelao vu bláj'zenſztvo SŠ 1796, 11; ſtera je nyé na onoga potrdjávanye pelala, ka Moj'zes právi KŠ 1754, 3b; vlovleno je pela vlovlenyé KŠ 1771, 580; naj pokojni i tihi 'zitek pelamo vu vſzoj pobo'znoſzti KŠ 1771, 636
3. voditi, usmerjati: jezik szvoj i pero prav pelati KOJ 1845, 6; Za torke záto tesko prôti hercegovinancom boj pelati AI 1875, kaz. br. 3; Nego podmetávam tejlo moje i vu ſzlü'zbo je pelam KŠ 1771, 508; kabi komi ono skér, ſtera na tou pela, bránili KŠ 1771, A4b; Vsze eta dela ruszkoga vladára rôka pela AI 1875, br. 2, 2; hercegovináncom, ki bojno po szoldacskom pelajo AIP 1876, br. 2, 3
4. biti usmerjen kam, držati: i ſirouka pot pelajo na ſzkvarjenyé KŠ 1754, 143; ktim 'zeleznim vrátam, ſtera vmeſzto pelajo KŠ 1771, 379; tou vouſzko pout nájdejo, ſtera na 'zitek pela KŠ 1754, 11b
pelàti se pèlam se
1. peljati se: I ſztoupo je Jezus vu ládjo, prejk ſze je pelao KŠ 1771, 27
2. opravljati se, potekati: szvoja szedsztva i tanácsivanye sze po vszakoga poszlaniksztva országa jezika pela AI 1875, br. 1, 1; szo tudi szpoznali to, ka vu preminocsih letaj sze vértüvanye lagoje pelalo AI 1875, br. 2, 1; Kapernaitánczi ſze od telovnoga kdühovnomi krühi pelajo KŠ 1771, 282
pelajóuči -a -e vodeč: jeli ſze ſcsé nadale od vſzakovacske prilike na grejh pelajoucse ogibati KŠ 1754, 209
pèlavši -a -e peljaje: Pelavſi ga pa za rokou notri ſzo ga pelali v-Damaskus KŠ 1771, 368; I pelavſi te ládje kzemli, naſzledüvali ſzo ga KŠ 1771, 180; I pelavſi ſze prisli ſzo vzemlo Genezáret KŠ 1771, 49
pèlani -a -o peljan, voden: i pelan je v dühi vu püſcsávo KŠ 1771, 175; Gda bi pa mogao notri pelani biti med vojſzko KŠ 1771, 410; Jezus pred Annása, i Kajfása pelani KM 1783, 72; Vſzáka ſztvár de trpetala, ino pred ſzodcza pelana BKM 1789, 437; Ta skrinya je pa nej pelana na kouli KM 1796, 61; Pelana ſzta pa i dvá drügiva hüdodelnika KŠ 1771, 252; i v robſztvo bodo pelani med vſze pogane KŠ 1771, 243; knejmim bolvanom kak ſzte pelani KŠ 1771, 514; Notri ſzo pelani vu palacso KM 1796, 30; Da je odprávogasztrána pelano vértüvanye za skodlivo kázalo AI 1875, br. 2, 4

podrgàčiti tudi podrügàčiti -im dov. spremeniti, predrugačiti: i podrgacste nyemi ſzpodrgá-csanyem KŠ 1771, 798; Csi pa korén na konczi má litere: s, tiszte more podrügacsiti KOJ 1833, 86; j litero na koréna zádnyo litero podrügacsijo AIN 1876, 51
podrügàčiti se -im se spremeniti se:j litera sze podrügacsiti more AIN 1876, 49; Csi sze ednaiszta litera podrügacsi, ta edna KOJ 1833, 7
podrügàčeni -a -o spremenjen: Zaposztavek sze more tudi kám k-nomeni kakti podrügačeni dejvati KOJ 1833, 143; Nisterim sze bole vidi prilo'seka ty podrügacseno ponüczati KOJ 1833, 42; v-nyimi te podrügacsene litere tudi osztánejo KOJ 1833, 82; Csi sze ednaiszta litera podrügacsi, ta edna med podrügacsenimi k-prvoj szillabi pride KOJ 1833, 7

posadìti -ím dov.
1. posaditi drevje, rastline: Goſzpodár cslovik, ki je poſzádo goricze KŠ 1771, 70
2. narediti, da kdo kam sede: Nej trbej ednoga kre drügoga k sztoli poszáditi KOJ 1845, 34; Zaiſztino velim vám, kaj ſze opáſe i doli je poſzadi KŠ 1771, 213; jeli nebi rávno Nikica bio, koga bi na vladársztva nôvi sztolec poszádili AIP 1876, br. 6, 6; gda ga je gori zbüdo zmrtvi, i poſzádo ga je na deſzniczo ſzvojo KŠ 1771, 575; i vrgla ſzta ſzvoj gvant na nyé, i poſzádila ſzta ga na nyé KŠ 1771, 137; Vucseniczke ſzo ga nájmre vu Koſſaro poſzádili KM 1796, 125
3. postaviti na kako mesto: Nasim lutheránom je pa dopüszto Predikante, Kántore, i soule poszaditi KOJ 1848, 122; je Czaszar steo Petra nazáj na vogerszki trón poszaditi KOJ 1848, 16; Ober toga je v-Büdino 3000 Törkov poszádo krédi za obrámbo KOJ 1848, 78; králeszkoga sztoucza doli, na steroga szo denok Ladiszlava ino Brata Stevana III. poszádili KOJ 1848, 29; pren. i poſzadi, Te vu radoſzt vekivecſno BKM 1789, 106; i poſzadi Tebé vu vekivecsno radoſzt BRM 1823, 76
posádjeni tudi posàjeni -a -o
1. posajen: eden je meo figovo drejvo vu ſzvoji goriczaj poſzajeno KŠ 1771, 215; Té je, liki drêvo pri járki poszadjeno, stero prineszé szád szvoj TA 1848, 3
2. postavljen na kako mesto: i na nyagovo meszto je poszajen V. Murad AIP 1876, br. 7, 2

postàviti -stávim dov.
1. postaviti, narediti, da pride kaj kam: da ſzmerti zroka nemres poſztaviti SM 1747, 82; ove peſzmi i vete nouvi réd poſztaviti BKM 1789, 2b; Jó'ſue zapovedao dvanájſzet kámnov poſztaviti KM 1796, 42; Csi miniszterium kaj za právde 'zelê posztaviti AI 1875, kaz. br. 2; i düjh nouvi poſztávim na ſzrejdo vu váſz KŠ 1754, 96; Zákon, ſteroga poſztávim zhi'zov Izraelſzkov KŠ 1771, 684; Moj 'zitek, düso i tejlo Poſztávim pod tvojo obrámbo BKM 1789, 370; Eti me Po szmrti v-nébo poſztávis BRM 1823, 10; I poſztávi ovczé zdejſzne ſzvoje KŠ 1771, 85; i kvár na meſzto poſztávi KMK 1780, 75; tak zdaj poſztavte kotrige vaſſe na ſzlü'zbo pravicze KŠ 1754, 120; I 'zivincse poſztavte, da gori poſzadite Pavla KŠ 1771, 415; naj po mejſztaj poſztávi preſzbitere KŠ 1771, 655; gori ſzo ga pelali vu Jeru'zálem, da bi ga poſztavila pred Goſzpodna KŠ 1771, 169; krála mojega i poſztavo ſzam ga na Sion KŠ 1754, 105; Ádama je posztavo Vparadi'zom BKM 1789, 13; Poſztavo je Goſzpodin Boug v-Paradi'ſom vſzáke féle drevje KM 1796, 5; ino je tak [žensko] k-tomi moskomi poſztavo SIZ 1807, 3; Kako ſzte poſztavili kotrige vaſſe na ſzlü'zbo necſiſztoucse KŠ 1754, 120; poglávari, i poſztavili ſzo pred nyega Pavla KŠ 1771, 416
2. postaviti koga za kaj, določiti, urediti kaj: da bi váſz csiſzto dévojko poſztaviti mogo Kriſztuſi KŠ 1771, 547; nego iſztino poſztávim pred váſz SIZ 1807, 3; I Goſzpouda ga poſztávi BKM 1789, 168; gizdave zvisávcze v-kastigo posztávi BRM 1823, 7; stájerszkoga Hercega za szvojega nasztopnika posztávi KOJ 1848, 89; Goszpodne, i posztavi me vu csészt TA 1848, 6; naj ga krála poſztávijo KŠ 1771, 283; Da bi jo poſztavo ſzám ſzebi odicseno tákſo czérkev KŠ 1771, 585; vtákſi réd ſzem posztavo vſze eto delo KŠ 1754, 5a; Nej ſzte me vi odébrali nego poſztavo ſzam váſz KŠ 1771, 317; Ár náſz je Boug nej poſztavo na ſzrditoſzt KŠ 1771, 622; Bog je Jesussa rendeluval, (poſztavo) na miloſcso ſztolecz SM 1747, 17; Goszpoda szi ga posztavo nad rok tvoji delom TA 1848, 7; Náſz ſzi pravicsne poſztavo BKM 1789, 109; k-ſzebi jo je vzéla, i vu dober ſztális poſztávila KM 1790, 40; je Czaszar szvoje vojszke na nouge posztavo KOJ 1848, 8
postàviti se -stávim se
1. priti v določen položaj, na določeno mesto, pobahati se: pa sze gizdavo pred nyo posztavo AI 1875, kaz. br. 7; Kama sze pridevnik posztávi AIN 1876, 28; [medved] te se na zádnje nogé postávi AI 1878, 10; med ovczé ſze poſztávimo KŠ 1771, 841; Vu nase ſzi ſze ſzirmastvo poſztavio BRM 1823, 15; gda ſzeje [Pavel] ob drügim pred Nero Czaſzara poſztavo KŠ 1771, 338; na stero meszto sze od krála táksi mô'zi posztávijo AI 1875, kaz. br. 2
2. upreti se: Vnogokrát szo sze prôti posztavili, ka bi teski törszki járem sinyeka dolivrgli AI 1875, kaz. br. 3; Podgan V sili se ešče proti človeki postávi AI 1878, 12
postàvši -a -e ko je postavil: Pripelali ſzo pa edno 'zeno vu práznoſzti zapopádjeno, i poſztávſi jo na ſzrejdo KŠ 1771, 291
postàvivši -a -e ko je postavil: I poſztavivſi je pred voje vitézov govorécsi KŠ 1771, 392; na ſzpoudnyo lampo ga [jezik] poſztávivsi KMK 1780, 65
postávleni -a -o
1. določen, imenovan: Kriſztus je poſztávleni od Bogá ſzodecz KŠ 1754, 113; Kralicze, kamurnik, ki je bio poſztávleni nad vſzejmi nyé kincsi KŠ 1771, 366; Na koj ſzam poſztávlen predgar KŠ 1771, 636; je za dvorſzkoga poſztávleni KM 1790, 44; Da poſztávleno to dejte, v Izraeli bode Vnougim na opádnenyé BKM 1789, 40; znaménye (’) stero zgora kre litere posztávleno znamenüje KOJ 1833, 9; bej'zmo vtom, pred náſz poſztávlenom boji KŠ 1771, 694; pren. je nyegova cſiſztoucsa na ſzvetloſzt poſztávlena KŠ 1771, A3a; Nego pod tutormi i ſzkrbleniki je notri do poſztávlenoga od ocsé dnéva KŠ 1771, 564; ár ſzo od Bogá na tom poſztávleni KŠ 1754, 219; iſtere obláſzti jeſzo, od Bogá ſzo poſztávlene KŠ 1754, 34
2. postavljen, priveden: i pred poglaváre i krále poſztávleni bodete KŠ 1771, 143
3. sezidan, zgrajen: szo tüdi nouve Cérkvi i na nasem szlovenszkom posztávlene KOJ 1848, 112
4. urejen, razvrščen: Ár i Hymnuske, i Hválne peſzmi ſzo po rédi tak poſztávlene, ka ſze lejko nájdejo BKM 1789, 4; Kakoli je pa právo v-oni prvi peſzmaj, tô vſze ſze i v-eti, v-lepsi réd poſztávleno, nahája BRM 1823, II

pozdìgnoti -em dov. povzdigniti: K-Tebi, Goſzpodne, pozdignoti Szrdcze BRM 1823, 313; Kâ je po boji vernoszti Pozdignes na odicsenoszt KAJ 1848, 23; Tak on Pozdigne tebé k-'zitka vretini KAJ 1848, 8; Ali ti Goszpodne pozdigni nad nami szvetloszt licza tvojega TA 1848, 4; Nepozdignite prôti Visesnyemi rogôv vasi TA 1848, 60; I oni ſzo pozdignoli gláſz ſzvoj govorécsi KŠ 1771, 228
pozdìgnoti se -em se dvigniti se: Tá sze mi daj pozdignoti Pri poszvêti vüpanya KAJ 1848, 527; Odnet sze pá pozdignemo I po zráki KAJ 1870, 109; pozdigni ſze i vrzi ſze vu morje KŠ 1771, 138; Pozdigni sze o Bôg vise nebész TA 1848, 45
pozdìgnovši -a -e ko je dvignil: i pozdignovſi roké ſzvoje, blagoſzlovo je je KŠ 1771, 258; i pozdignovſi vötrniczo kvötri, dr'zali ſzo ſze kbrodi KŠ 1771, 426
pozdìgnovši se -a se -e se ko se je dvignil: Té je völeto z-gnêzda szvojega i gori sze pozdignovsi vu zrák, etak je szpêvao KAJ 1870, 100
pozdìgnjeni -a -o
1. dvignjen: Bre'zine szo visziko pozdignjene kumesz okroglin szvoji KAJ 1870, 146
2. povzdignjen: csi sze v-etaksem pripetjê na visisi sztan pozdignyeni z-szvoji nisziki roditelov szpomené KAJ 1870, 54; pren. Domovino vekivecsnoszti, v-stero je Krisztus pozdignyen KAJ 1848, 106
3. stopnjevan: Tou, da kám na drügo, kám na trétyo sztubo pozdignyene recsisze dájo premetávati KOJ 1833, 31

prèdgati tudi préjdgati -am nedov. pridigati, oznanjati: On, Goſzpon Jesus, je zapovedal nám predgati tomi lüſztvi SM 1747, 15; I odiſao je i zácsao je predgati KŠ 1771, 116; Apoſtolov deli na czejlom ſzvejti, kam ſzo vo poſzlani predgat KŠ 1771, 338; rejcs, ſtero prejdgamo KŠ 1771, 470; Filip prejdgao KŠ 1771, 364; Csi pravicsno Bo'zo rejcs prejdgamo KŠ 1754, 22; Vſterom je i vu temniczi bodoucſim dühom idoucſi predgao KŠ 1754, 111; Ar je po Kriſztuſevom vnebozaſztoplenyej Evangyeliom predgao KŠ 1771, 2 (B1b); Steroga je nazvescsávao, Moj'zes, gda je predgao, Bo'zo oblübo BKM 1789, 39; Za tejm je pa taki odiſao vu váras Ninive, i predgao je tam pokouro KM 1796, 81; I vöidoucsi predgali ſzo KŠ 1771, 119; prejdgajte na hi'znom pokrivi KŠ 1771, 33
prèdgati se tudi préjdgati se -am se pridigati se, oznanjati se: ge ſze rejcs Bo'za prejdga KŠ 1754, 135; Jesus Kristus je ſzebé ſzám dál za odküplenye, da bi ſze tou prédgalo vu vreimeni SM 1747, 13; gdekoli ſze bode predgao ete Evangyeliom vu czejlom ſzvejti KŠ 1771, 146; od Goszpodna sze bode predgalo od roda do roda TA 1848, 18
predgajóuči -a -e pridigajoč, oznanjajoč: I odiſao je po czejlom meſzti predgajoucsi, ka je nyemi vcsino Jezus KŠ 1771, 195
prèdgani tudi préjdgani -a -o pridigan, oznanjevan: Jezus Kriſztus, ki je med vami po nami predgani KŠ 1771, 530; geto je Evangyeliom naj prvle prejdgani li vu Izraeli KŠ 1771, 824; je ono nej li po ſzvejti prejdgano KŠ 1754, 9b

prezmòžen -žna -o prid. vsemogočen: Jezus Prezmo'sni KM 1783, 40; Oh ti oroſzlány prezmo'zni BKM 1789, 87; Prezmo'zni Sztvoritel BRM 1823, 42; Edno Prezmo'zno Bo'zánſztvo BKM 1789, 257; Dika Ocsi prezmo'znomi BRM 1823, 6; Kam je Julius ſzprezmo'snim ládanyem SŠ 1796, 88; i nyegove prezmo'sne roké, predrte KM 1783, 64

prijéti prímem dov.
1. prijeti, narediti, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo: Gda jo je vö potégno, mogao jo je Ferencz prijéti KM 1790, 38; ka ga [ježa] ne morejo brez ranjenja prijéti AI 1878, 10; I prime rokou te deklicske KŠ 1771, 117; ſteroga küsnem, té je, primte ga KŠ 1771, 90; I prijo je rokou toga ſzlejpoga KŠ 1771, 127; Oni ſzo ga pa prijali i zdrli KŠ 1771, 139; pren. Zradosztjov primem pero AI 1875, kaz. br. 1
2. prejeti, postati deležen česa: da bi mogli naſſ vſzakdenésnyi kruh prieti TF 1715, 28; Kakda ga pa moremo priéti KŠ 1754, 168; Vnougim dás ſzvoj krüh tam priéti BKM 1789, 360; Oltárſzko ſzveſztvo k-tebi primi KM 1790, 111; Csi ſzi vecs ti prijao dobra KM 1783, 289; Komaj je Stevan III. koróno na szvojo glávo prijao KOJ 1848, 29; Csi ſzmo kaj prevecs kſzebi, Nevrejdno prijali BKM 1789, 359; pren. doklen deſch na nyou prime SM 1747, 28; ako reicsi Bosje neſcheio priéti SM 1747, 80; Primi ſzpouvid mojo KMK 1780, 105; primite, (zgrabte) pays te Vöre SM 1747, 27; Toga krála primte Pomoucs BKM 1789, 12; naj prime vſzákſi, ka je po tejli csinio KŠ 1771, 537; ſtera ſzem 'znyegovi obioni rouk prijao KŠ 1754, 180; náz kſzebi gori priau vu nebeſzko kraleſztvo TF 1715, 30; Kaj je iſztina opominanye rad prijao KŠ 1771, 543
3. sprejeti, narediti, da kdo kam pride: neboiſze kſzebi prijéti Mário KŠ 1771, 6; I kikoli ne primejo váſz KŠ 1771, 118; eto Grammatiko dobrovolno primi KOJ 1833, VI; Primte náſz KŠ 1771, 540; liki angyela Bo'zega ſzte me prijali KŠ 1771, 565; radi ſzo náſz prijali bratje KŠ 1771, 408; Ár ſzo po tom niſteri neznajoucs angyele prijali na ſztán KŠ 1771, 696; nego szo Vogri národe med szébe notri prijali KOJ 1833, X; primi náz kszebi miloſztivno ABC 1725, A6b; ino me kſzebi primi SM 1747, 69; Primi me gori tvojga KŠ 1754, 246; pren. Angele, ki nyegovo Düſso primeio SM 1747, 64; ár ne primejo tvojega ſzvedouſztva od méne KŠ 1771, 412; Tecsáſz oni ne pojdo, Dokecs Dühá ne prim’o BKM 1789, 110; vu tvoje Nebeszko Králesztvo primi KM 1783, 66; Mili Zvelicsiteo! Primi mojo düso KOJ 1845, 127; Primi té áldov dobrovolno KAJ 1848, 1; zapovej tvojim Sz. Angyelom, naj jo primejo KŠ 1754, 244; Záto te jaſz neſcsem 'ze od ſzébe vrcsi, Da ſzem te kſzebi prijao BKM 1789, 337; ali Boug je nyidva ſzprejcsanya gori prijao KM 1796, 7; gda bi ſze povrno Jezus, gori ga je prijalo to lüſztvo KŠ 1771, 195
4. dojeti, razumeti: Ki more prijéti, naj prime KŠ 1771, 62; ki nyegove reicsi neſcheio priéti SM 1747, 80
5. spočeti: Primi vu utrobe, Ti ſzina Bo'zega BKM 1789, 17; vu grejhi je prijéla mené KM 1783, 167; Dejva vutrobi priéla BKM 1789, 26
prijéti se prímem se
1. lotiti se: ki sze prime jezika vcsiti KOJ 1833, 114; nego sze li primi vcsiti kak nájprvo KOJ 1833, XVII–XVIII
2. prijeti se, zapomniti si: Veszeli me, gda koli sze vasega szrczá prime, ka z-mojega szrczá pride KOJ 1845, 89; Prijéla ſze je pa nyih ta rejcs Sz. Petra KM 1796, 118
3. zboleti: Med sztou lüdih jih nej pét bilou, sterih sze nebi prijéla KOJ 1845, 117
4. biti spočet: Vu cſiſztoucsi ſze on prije BKM 1789, 3
prijéči -a -e ko je prijel: I priſztoupivſi gori jo je zdigno prijécsi jo za rokou KŠ 1771, 105
prijémši -a -e ko je sprejel: ka ráj dolizahválijo, kak bi szvojga národa, prijémsi tákso pogodbo, na lagojo pot posztavili AIP 1876, br. 5, 2
príjavši tudi príavši -a -e
1. ko je sprejel: To lüſztvo I prijavſi je kſzebi gúcsao nyim je KŠ 1771, 197
2. ko je prijel: za rokô jo prijavsi KAJ 1870, 71; I priavſi ga za dejſzno rokou gori ga je opravo KŠ 1771, 348
3. ko je ujel: I delavci prijavſi ſzluge nyegove, niſteroga ſzo zbili KŠ 1771, 70
prijéti -a -o spočet: Vu hüdoubi ſzam jasz prijét’ KM 1783, 166

prinášati -am nedov.
1. prinašati, z nošenjem spravljati kam: vucseniczke ſzo pa kárali one, ki ſzo je [otroke] tá prináſali KŠ 1771, 133; Prijéten ti zdâ i nas áldov boj, Steroga ti prinása sereg tvoj KAJ 1848, 216; pren. ſterim nyihovo vreime nepernáſſa tou ſzebov TF 1715, 7; prinása med nami BRM 1823, 1; Szád dobri dejl prináſamo BKM 1789, 179; Prináſajte záto ſzád vrejdni pokoure KŠ 1771, 9; Prinásajte Goszpodni csészt i môcs TA 1848, 22; naj ſzád prináſamo Bougi KŠ 1771, 461; ki ſzo razlocsno ſtejnye Nouvoga Zákona vküpe prináſali KŠ 1771, A3a
2. dajati, ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: Nemore dobro drejvo hüdi ſzád prináſati KŠ 1771, 22; Vſzáko drejvo, ſtero ne prináſa dober ſzád, doli ſze vſzecsé KŠ 1771, 23; V-lejpoj obilnoszti, Szád dober prinásajo BKM 1789, 7b; I csi tak bode ſzád prináſala KŠ 1771, 215; ſtera je doſzta haſzka prináſala goſzpodárom ſzvojim zvujvicsüvanyem KŠ 1771, 392; pren. da je katolicsánsztvo blá'seni szád prinásati zamoglo KOJ 1848, 102; Prinaſſa ino zadobi nám naſſih greihov odpüſchenyé TF 1715, 32;
3. omenjati: i gde zſztároga zákona kaj naprej prináſa KŠ 1771, 2 (B1b)
4. opominjati, spominjati: Postenyé znajôcsi lüdjé vszigdár na pamet prinásajo edendrügomi sztan vrémena KAJ 1848, 158; Eta nyim na pamet prináſaj KŠ 1771, 648; Düjh ſzvéti on na pamet bode vám prináſao vſza, ſtera ſzam vám pravo KŠ 1771, 315
prinašajóuči -a -e prinašajoč: ka ſze kraj vzeme od váſz králeſztvo Bo'ze, i dá ſze poganom prináſajoucsim ſzád nyegov KŠ 1771, 71

prinèsti -nesém dov.
1. prinesti, z nošenjem spraviti kam: Hozni; prineszti KOJ 1833, 160; zapovedao nyemi je prineſzti nyegovo glávo KŠ 1771, 120; z-nicseſza kaj vö prineſzti KMK 1780, 9; ino vsze, ka tü potrebüje, z-szebom prineszti KOJ 1845, 8; pa nema, za koj bi vrásztvo prineszti dao KAJ 1870, 70; Csi záto gori prineſzés dár tvoj na oltár KŠ 1771, 15; Pláſcs, pridoucs ga prineſzi KŠ 1771, 652; I prineſzo ſzam ga vucsenikom tvojim [bolnika] KŠ 1771, 57; prineſzao je zmejſanye myrrhe i aloëſa KŠ 1771, 331; Ár ſzmo nikaj nej prineſzli na ete ſzvejt KŠ 1771, 642; prineſzli ſzmo dvé pinta vina na ádomás SIZ 1807, 5; i prineſzli ſzo knyemi vſze, ki ſzo ſze hüdou meli KŠ 1771, 12; pren. Vougri szo nej szmeli szvoje nousze k-Nemczom prineszti KOJ 1848; i prineſzé Sz. Dühá ſzebom KŠ 1771, 443; teda prineſzi me vu Réd te Pokoure SM 1747, 53; Tak vſzo gyedrnoſzt náto prineſzte KŠ 1771, 717; naj bi obadvá na bougse miſzli prineszao KOJ 1845; od toga glász bode prineszo “Prijátel” AIP 1876, br. 1, 2; dobri od nyih gláſz prineſzla KŠ 1771, 613; liki czejlo Sz. Trojſztvo je ete ſzvejt naprej prineſzlo KŠ 1754, 93
2. dati, ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti: rozga nemore ſzáda prineſzti SM 1747, 23; drevo, stero ſzvoj ſzád prineſzé SM 1747, 92; ſzemen, Stero kre pouti ſzpádne, Ni korenyá ne prineſzé BKM 1789, 179; drêvo, stero prineszé szád szvoj TA 1848, 3
3. povzročiti: on nyemi beteg, v-császi tüdi szmrt prineszé KOJ 1845, 100; ka tak vékſo nevolo prineſzéjo mojmi zvézani KŠ 1771, 592; ka je I ſzmrt prineszlo na vſze KŠ 1754, 251; Ka je pa kriſtuſſa na tou prineſzlo, ka je on umreu TF 1715, 41
4. omeniti: dokecs vam naprej prineſzém ino povejm to ſzvéto hiſtvo SIZ 1807, 3
prinèsti se -nesém se prinesti se: Pred Goſzpodna csi ſze na racsun prineſzés SŠ 1796, 10; Na pitanye ſze ſzvetlo prineſzé SŠ 1796, 8; ſztimi vernimi ſze na vekivecsno blá'zenſztvo prineſzémo KŠ 1771, 841; Od vſze ſzveczke 'saloſzti ſze k-Bougi prineſzémo SŠ 1796, 68; i tvoje cserí od ſzvoji dojk ſze vu nárocsaj ktebi prineſzéjo KŠ 1771, 814; Na prej ſze knige prineſzou SŠ 1796, 47; I, gda ſzvejta preminém, Ktebi ſze naj prineſzém KŠ 1754, 246
prineséči -a -e ko prinese: prineſzécsi nikſi táo, djáo ga je k-Apoſtolovim nogám KŠ 1771, 353
prinèšeni -a -o
1. prinesen: I prineſena je gláva nyegova KŠ 1771, 48; i gori je prineſſena vu ſzkledi KM 1796, 102; gláva na szto z-szklejci prinessena KOJ 1845, 127; I prejk ſzo prineſeni vu Sichem KŠ 1771, 360; pren. Sztejm je on nám pokázao, ka je 'zitek prineſeni KŠ 1754, 111; I ete gláſz ſzmo csüli znebéſz prineſeni KŠ 1771, 718; i popolno ſze vüpajte na prienſeno vám miloſcso KŠ 1771, 704; Vrêden szi vecsne dike, Za k-nám prinesen vecsnoga 'zitka glász KAJ 1848, 62
2. priveden, pripeljan: prineſen je nyemi eden du'znik KŠ 1771, 601
3. omenjen: Nadale je v-gucs prineseno bilô, ka AI 1875, br. 1, 1; Da ednomi i drügomi naprê prinesenomi dugoványi szojo protivniczke AI 1875, kaz. br. 2

próuška -e ž proščenje, žegnanje: da nyemi ne bode sze bránilo enkrat v leti kam na prousko (proscsenye) iti KOJ 1914, 110; radi k-pápin-szkim Cérkvam na prouske (proscsejnya) pridejo KOJ 1845, 83

püstìti tudi pistìti -ím dov.
1. narediti, da kdo kam pride, se česa udeleži: Püsztimo ga notri BKM 1789, 12; püſztite ete odhájati KŠ 1771, 325; Steri ſze tak morejo ktoj Vecsérji piſztiti KŠ 1754, 208; Drágoga ſzvega ſzina obecsa, Nám doli piſztiti odnot BKM 1789, 45; ár vi notr nejdete, i ſteri bi notr sli, ne piſztite je notr iti KŠ 1754, 163; ne odgovorite mi, niti me ne piſtite KŠ 1771, 249; pren. i püſztili bi csún vu mourje KŠ 1771, 426; vſze návuke je mimo vüh püſzto KM 1790, 36; I vzévſi zadovolſztojnoſzt od Jázona i drugi püſztili ſzo je KŠ 1771, 395; Ni na hüdo pout ne piſzti tve noge BKM 1789, 159; Csi cslovecſo rejcs vſzrczé ne piſztimo KŠ 1754, 25; Gda bi ſze pa vneſzla ládja püſztili ſzmo jo i noſzili ſzmo ſze ſzemo tamo KŠ 1771, 425; Na greha pot náſz nepüſzti BRM 1823, 2
2. narediti, da kdo kje, na kakem položaju ostane: ſcséte, naj vám piſtim krála 'Zidovoſzkoga KŠ 1771, 151; naj nyim bole Barabása piſzti KŠ 1771, 152; ſteroga ſcséte, naj vám ga piſztim KŠ 1771, 93; naj vám piſztim Krála 'Zidovſzkoga KŠ 1771, 327
3. narediti, da je kdo deležen kakega stanja: i ſzuncza ſzmo nej mogli na nyou püſztiti KM 1790, 48; piſztim glád na eto zemlou KŠ 1754, 4b; Radoſzt püſzti na váſz BRM 1823, 5; i zdaj orosjé tecsasz nepüsztijo zrok AI 1875, kaz. br. 3; ne püſzti náſz poganom vroke SM 1747, 85; püszti nám obecsanoga Ocsé Dühá KM 1783, 49; Blagoſzlov na náſz püſzti BKM 1789, 49; záto je i Boug ſztrasne kaſtige na nyé püſzto KM 1796, 46; Naſzlejdnye kak je pogibelno vu hüdo tiváriſtvo ſze zmejſati, i piſztiti KM 1796, 10; Csi gli kai na mé gda piſzti SM 1747, 72; pren. Gda znébe piſztis de'zd'z na czejlo Zemlo BKM 1789, 360; proſzim Bogá, naj náſz na lüczki krüh ne piſzti KŠ 1754, 166; püſzti náſz vte ſzvinyé KŠ 1771, 115; Ali zda ſzi nasz na szramoto püszto TA 1848, 35
4. ne narediti določenega dejanja, da se lahko uresniči drugo dejanje: kaj je mou'zi csi dúge vlaſzé piſzti, nepoſteno KŠ 1771, 512
5. dovoliti: jemogo Kriſztus i predgati püſztiti SM 1747, 20; Tejlo piſztim pokopati SŠ 1796, 73; Apoſtole v-'Zidovcsino piſzti predgat KŠ 1771, 117; I nej je püſzto ni ednoga ſzebé naſzledüvati KŠ 1771, 117; Nyih skodliva naminejnya, Nej je na verne püszto BKM 1789, 16; gda je prázno grátalo edno püspökovo meszto, eto na odajo püszto AI 1875, br. 2, 2
6. izpustiti, dati: Kamenica .. záto je je ne ſzlobodno z-rok püsztiti KAJ 1870, 7; i zdaj orosjé tecsasz nepüsztijo zrok AI 1875, kaz. br. 3; I záto szo nê szilni orosjé zrôk pisztiti AIP 1876, br. 1, 3; pren. je nej z-miszli püszto Králesztva KOJ 1848, 121; i vö je piſztila düſo KŠ 1771, 354; gda je na kri'zi ſzvojga tejla vodou i krv püſzto KŠ 1754, 185
7. zapustiti: Tühe Bogé püſzte ednouk BKM 1789, 353; Pannonio szo v-rouke püsztili szvojim priátelom KOJ 1848, 5; naj poznajo tebé ſzamoga právoga Bogá, i ſteroga ſzi püſzto, Jezuſa Kriſztuſa KŠ 1754, 77
püstìti se tudi pistìti se -ím se dov.
1. začeti kako delo, dejanje: Jánosa pooblászti z-Rákociom vu pogájanye sze püsztiti KOJ 1848, 105; Püsztim sze za nepriátelmi mojimi, i zgrábim je TA 1848, 14; Ali ſteri kráo idoucsi ſze vküp piſzti zdrügim králom vu boj KŠ 1771, 221; ka sze znikim pa vnikso pogodbo nepisztijo AI 1875, kaz. br. 3; pren. Csi kô'zo skrabnemo, krv sze püszti od nyé KAJ 1870, 30; Medtem sze je de'zd'z puszto KAJ 1870, 24
2. oditi: Püſztili ſzo ſze pa od Pátuſa Paveo i ki ſzo okoli nyega bili KŠ 1771, 382; püſztili ſzmo ſze bodoucsi znami Ariſztarchus Maczedonſzki KŠ 1771, 424; goſzpodára ſzvojega, gda ſze piſzti zgoſztüvanya KŠ 1771, 213
3. postati deležen kakega stanja: Zdáj ſze vu pokouro püszti z-dobre voule KM 1783, 258; Püſztoſzi ſze ſzam vu 'zaloſzti BKM 1789, 82; Vu ográczi ſze je vu tak veliko 'ſaloſzt püſzto Goſzpon Jezus KM 1796, 106; csi ſze ſzvoje dobre voule vpogibelnoſzt piſzti KŠ 1754, 36
püstéči -a -e pusteč: da Tim pri miri püsztécs, odned nazáj setüje KOJ 1848, 5
pǜščeni -a -o
1. puščen, spuščen: i po Klaudius Czaſzara ſzmrti pá nazáj püscseni KŠ 1771, 434; I ſzkouſz obloka vu koſari ſzam püſzcsen doli KŠ 1771, 549; Barrabás touvaj je püſcsen BKM 1789, 84; pren. Kri'z od Bogá na náſz püscseni KŠ 1754, 179; ſterih 'zmetna ſiba je na náſz püſcſena KŠ 1754, 34; Da na naſz nede püscsena, Velika Bo'za kaſtiga BKM 1789, 62
2. dovoljen: Vnougi ſzvoj fundamentom .. Zdaj je polo'so – komi je 'senitev püscsena SIZ 1807, 55

rávnič prisl.
1. prav tako: Rávnics sze tüdi vöosztávi, csi pitamo KOJ 1833, 123; i rávnics pouleg substantivuma premenyávanya sze szkládajo vu potrebüváne casusi KOJ 1833, 135
2. ravnokar: Csi rávnics kam prides, dare obedivajo KOJ 1845, 29; Fridrik je rávnics obedivao KOJ 1848, 91; ár je rávnics teda glász priso KOJ 1914, 136

spádnoti spádnem dov.
1. pasti, zaradi izgube ravnotežja, premikanja po zraku priti kam: obá vjamo ſzpádneta KŠ 1771, 50; Teda zacsnete žraviti brigom: ſzpadnite na náſz KŠ 1771, 252; i csi bi ſzpádnola vSzobotto vu jamo [ovca] KŠ 1771, 38; ſzpadno ſzam molit pred nogé angyela KŠ 1771, 807; ſzpadno je medtejmtoga vu edno jamo KM 1790, 20; nyemi je goula szábla z-rouk szpádnila KOJ 1848, 15; Žveplenica je vu slamo spádnola BJ 1886, 9; Stero je pa vto dobro zemlou ſzpadnolo KŠ 1754, 27; názdrt ſzo sli i ſzpadnoli ſzo na zemlo KŠ 1771, 325
2. vreči se: Jaſz Ivan ſzpadno ſzem pred nogé nyegove KŠ 1754, 150; I ſzpadno je na obráſz pred nogé nyegove KŠ 1771, 229
3. podreti se, razpasti: i hi'za na hi'zo ſzpádne KŠ 1771, 207; Po vori je zidina Jerichova ſzpádnola KŠ 1771, 693
4. biti ubit v boju: i szpadnolo ji je eden dén tri dvajſzetijezero KŠ 1771, 509; ka je vnogo Franczúzov szpadnilo KOJ 1848, 120; Pri ednoj táksoj priliki je 1200 törkov szpadnolo AIP 1876, br. 1, 3
5. iziti se, končati se: ka bajajo lidjé, ka nyim vſze dobro ſzpádne KM 1790, 46; Jáko teško nam spádne se razločiti od onoga, koga smo radi meli BJ 1886, 27; Rávno je nyój v-pamet spadnolo keliko dobra so že nyój roditelje včinili BJ 1886, 12; pſzüvanya pſzüvajoucsi tebé ſzo na mé ſzpadnola KŠ 1771, 481
6. spadati, uvrstiti se: Po eto dácso ne szpádnejo: orszácske nyivnepoti AI 1875, br. 1, 5; Tak szo 'selezni i szalaszki Szlovenje tudi v Prvinovo der'sánye szpadnoli KOJ 1914, 99; nai od ſzvoiega pred-szé vzetyá vkrai ſzpadneio ABC 1725, A7b
7. priti v stanje, biti deležen stanja, kot ga določa samostalnik: I dejva vbremen ſzpádne BKM 1789, 6; Gdare je cslovek lacsen, vsze nyemi técsno szpádne KAJ 1870, 44; da je zacsuo neszrecso, vjocs szpadno AIP 1876, br. 11, 3; Anni je bole spadnolo to ménse jaboko KAJ 1870, 18; Záto v-dvojnoſzt nejmamo ſzpádnoti SŠ 1796, 7; Nedaj nam v-grêhe ſzpádnoti BRM 1823, 2; mre'ze polecsene, csi vnyé ſzpádnem KŠ 1754, 177; Teda ponávlam 'zaloszti, I ſzpádnem vglobse blato BKM 1789, 14; Csi glih kris ſzpádne gouſzto krat na mene SM 1747, 78; Z-ſatanom vſzramouto ſzpádne KŠ 1754, 271; Da hüd’ ſzen na náſz ne ſzpádne KM 1783, 225; Razklácsi sze, doli sze vr'ze, i szpádne po szili nyegovoj vszáki nevolák TA 1848, 8; Da vpeklénſzki ogen ne ſzpádnemo KŠ 1754, 117; V vraj'ze mre'ze ne ſzpádnemo BKM 1789, 4; Naj vu dvojnoſzt potom ne ſzpádnemo SŠ 1796, 8; Ki pa ſcséjo obogatiti, ſzpádnejo vu ſzküsávanye KŠ 1771, 642; ár ovak na nász szpádnejo one kárajoucse recsi KOJ 1833, X; Vu neſzrecsi v dvojnoſzt ne ſzpadni KM 1790, 16; Naj jasz vu dvojnoszt ne ſzpádnem KŠ 1754, 255; gda ſze toga hudoga li záto ogiblemo, naj vkastigo ne ſzpádnemo KŠ 1754, 14; gda bi globoki ſzen na nyega ſzpadno KŠ 1771, 404; Vpekeo bi ſzpadno BKM 1789, 29; greiha volj, ſterie od greisnoga Ádama nanáz ſzpadno TF 1715, 19; ſzpadno je Düh ſzvéti na vſze KŠ 1771, 375; grejhov, csi je v-nike pred Krſztom ſzpadno KMK 1780, 58; Sz. Düjh je ſzpadno na vſze KM 1796, 123; Oh keliko ji je na ſzkvárjenye vekivecsno ſzpadnolo KM 1783, 5; Po prvom Ádami, Vſzi ſzmo vgrejh ſzpali BKM 1789, 104; zmiloſcse ſzte ſzpadnoli KŠ 1771, 567; ali ſzo pa ſz-tejla ſzlecseni prejk na vekivecsnoszt ſzpadnoli KM 1783, 103
spadnejóuči -a -e padajoč: vido ſzam Satana, liki bliſzkanyczo, znebéſz ſzpádnejoucsega KŠ 1771, 203
spadévši -a -e pripadajoč, ustrezen: Vu okroglini na edno leto szpadévsega pôva szrêdnya cêna sze vözracsuna AI 1875, br. 2, 3
spàdnovši -a -e ko je padel: i tak ſzpadnovſi na obráz molo bode Bogá KŠ 1771, 519; pren. na tou prekléto bloudnoſzt ſzpadnovsi po Simon Máguſi KŠ 1771, 725
spádnjeni -a -o
1. padel, moralno slab: Ár ſzem Vmrſzke grejhe ſzpádnyen BKM 1789, 191; ſzkvárjenye toga vu greih zpádnyenoga Csloveka SM 1747, 7; ſto ſze vidi tebi bli'zesnyi biti toga ſzpádnyenoga med razbojnike KŠ 1771, 205; Efe'zánczov meſzto ſzlu'zi od Jupitera ſzpádnyenoj Bogiczi Diáni KŠ 1771, 403; Tebi boidi Dika, kai ſzi ſze ti nad tim nevolnim ſzpádnyenim Cslovekom zopet ſzmiluval SM 1747, 51
2. zapadel: na dén nôvoga leta szpádnyeni sznêg hi'ze, vulice zbelim prtom pokrio AIP 1876, br. 1, 8
spádnjeni -a -o sam. padli: nad timi ſzpádnyenimi iſztina trdnoſzt KŠ 1771, 473

spelàti spèlam dov.
1. izpeljati, spraviti od kod: Ja vász zmojom zmo'znom rokom, Odnot ſzpelam zradoſztjom velikom BKM 1789, 412; Odnut ſzpelam z-radoſztjom velkom SŠ 1796, 29; Szpelo ſzi náſz zgrejha BKM 1789, 104; Boug, ki je zmrtvi ſzpelao toga paſztéra ovécz KŠ 1771, 698; Szpelao je potoke z pecsine TA 1848, 63
2. privesti, spraviti kam: Szpelaj kkonczi dobromi BKM 1789, 172; one me naj vodijo i szpelajo k tvojoj szvétoj gori TA 1848, 35
3. zapeljati, zavesti: Te ſzvejt znikakovom jálnoſztyom nebode mogo ſzpelati mené BKM 1789, 162; Toga ſzvêta márna dika Naj me Niti na pôt nevernika Têla haſzek neſzpela BRM 1823, 338
spèlani -a -o izpeljan, izveden: Drügo preporácsanye z-Ocsa naſſa ſzpelano KM 1783, 17

stóupiti -im dov.
1. stopiti, s korakom, koraki začeti biti kje: Sztoupi vpreprouszto hi'ſiczo KM 1783, 229; Či vu šôlo prideš, dostôjno vnyô stôpi BJ 1886, 4; Ali ſztani gori i ſztoupi na nogé tvoje KŠ 1771, 422; Sztoupte procs od méne ABC 1725, A8a; Kriſztus naj ſztoupi zdaj ſzkri'za KŠ 1754, 108; I gda bi on ſtoupo vu ládjo KŠ 1771, 26; I ſztoupo je Jezus vu ládjo KŠ 1771, 27; ka je notri tákše dête stôpilo BJ 1886, 4; Poszlavci .. i szo pred krála sztôpili AI 1875, kaz. br. 1
2. postati član česa: Steri vu ſz hiſtvo ſztoupiti ſcséjo KŠ 1754, 220; ki 'selejo znouva sztoupiti vu Bratovcsino KOJ 1845, 93; szin te odtirane kralice na trônus sztôpo AI 1875, kaz. br. 3
3. začeti biti kje, iti kam: Vutrobe Devicze ſztoupi BKM 1789, 25; i, gda na racsun dávanya ſztoupimo KŠ 1771, 843; Sztoupi kmeni Goſzpodne BKM 1789, 7; Oh da bi 'ze kmeni sztoupo KŠ 1771, 14; dolie na pekeu ſztoupo TF 1715, 22; dolie na pekel sztoupil ABC 1725, A5a; doli je ſztoupo na pekeo KŠ 1754, 98; Sztoupo je v-Nebéſza KMK 1780, 7; Kriſztus vnébo ſztoupil je BKM 1789, 109; Sztoupo je doli na pekle KM 1790, 109; poganov, ki ſzo kcsaſzi vu Kriſztuſſovo Ovcsárniczo ſztoupili KM 1796, 124
4. pojaviti se: Záto je potrejbno bilou tákſemi csloveki naprej ſztoupiti KŠ 1771, A7a; “Prijátel”- a kázajôcsi broj z-etim pred postüvane scsitele sztôpi AI 1875, kaz. br. 8
stopéči -a -e stopajoč: Med poszlavci nasztaresi na predszedníka meszto sztopécsi, szedsztvo za odprêto vöpové AI 1875, kaz. br. 1
stóupivši -a -e stopivši: Sztoupivſi pa vu edno ti ládj proſzo ga je KŠ 1771, 179

strôšek -ška m
1. hrana, prehrana: Dáj, da mi i eta hrána Sztrosek bode i czeringa KŠ 1754, 259; Sztroſek bode i czeringa BKM 1789, 229; dopüſzto nyemi je, ka bi ſou kpriátelom za volo zadoblenyá ſztroska KŠ 1771, 424; Dávid, ki je ſztroſſek prineſzao vu tábori bodoucſim ſzvojim bratom KM 1796, 56; Henrik Czaszar gráde i meszta dao obzidati ino nyé z-sztroskom oszkrbeti KOJ 1848, 8; pren. [obhajilo] ár je poutni ſztroſek na vekivecsno zvelicsanye KMK 1780, 63; Da nász z-ovim Nebeszkim poutnim ſztroskom na ſzmrtnom vrejmeni pokrejpis KM 1783, 59
2. stroški, denarni izdatek: Fárnikom sze je niksi trüd i sztrosek nej vnou'sao za vcsenyé KOJ 1845, 6; Szvojemi szini Béli je tudi menye sztroska odloucso KOJ 1848, 35; Máli národ nezadolej nosziti potrebüvánoga sztroska za razszvecsenyé szvojega Országa KOJ 1833, XIV; ki ſcshé türen czimprati, jeli ſzi prvle ne ſzéde doli i zracsúna ſztroſek, csi má teliko, ka ga zgotovi KŠ 1771, 220; na ete jezik czejli Nouvi Zákon obrnyeni i ſztroskom vnougi vörni düsicz vo zoſtámpani KŠ 1771, A7a; Kniga molitvena sz-pobo'snim sztroskom nikih plemenitih dobrocsinitelov Na ſzvetloſzt dána KM 1783, nasl. str.; naprêplacsárov ſzo escse tudi z-ſztroskom eti pêſzem vö Stampanye naprêpomogli BRM 1823, IV; kám záto, da sze potrejbna skér z-náj ménsim sztroskom more szpraviti KOJ 1833, V; Sztroskom Plemenite 'Seleznoga Vármegyéva Obcsine vöstampani KOJ 1833, I; Stampane z sztroskom i piszkmi Reichard Károla TA 1848, 1; da nebi sztroski ino vojáczke falili KOJ 1848, 70; Verte mi, kâ vasi sztroskov Nemate zgubiti KAJ 1870, 23; i ka potom escse potrêbno bode na glihanye sztroskov AI 1875, kaz. br. 2; od minisztera na prêpolo'zene orszácske v-tanácsivanye vzeme AI 1875, kaz. br. 2; Velikási na szvojih sztroski szo du'zni na szpráviscsi nazôcsi bidti AI 1875, kaz. br. 3

tàm prisl.
1. tam: Nebéſza, tam ſzidi pri Bogi ocſi TF 1715, 22; tam ſzedi pri Boghi Oczi ABC 1725, A5a; tam ſzedi pri Bogi Oczi SM 1747, 44; ſzem Jánosa Ivana zváo tam Grke naſzledüvajoucſi KŠ 1754, 6; i boj tam, dokecs ti poveim KŠ 1771, 8; Tam je nám meſzto ſzpravo BKM 1789, 7; Szamo nikeliko ji má tam meſzto KM 1790, 84; tam je prouti nyemi ſztano KM 1796, 9; tam gda bi ga vujſzpao SIZ 1807, 3; Kam pride, tam je vsze na pobégi KOJ 1848, 4; Tam, gde bom Boga zvisávao KAJ 1848, 4; tam ta edno szrno vido AI 1875, kaz. br. 7
2. v zvezi sem-tam sem in tja: lejče sem-tam AI 1878, 7

v predl.
I. z mest.
1. v, za izražanje mesta, kraja dogajanja: Stámpano vSaxonii TF 1715, 1; naime pak vſolai nasſih TF 1715, 5; Leſal bom vgroubi SM 1747, 74; v-Tarſuſi Cziliczie KŠ 1771, 431; vſzeim, ki ſzo vhi'zi KŠ 1771, 14; Stampana, v-Soproni KM 1783, nasl. str.; V-Betlehemi ſze rodi BRM 1823, 4; Nájde sze v-Körmendini KOJ 1845, 1; náj prvo je 'snyimi v Taliánszkom Krála potuko KOJ 1848, 9; V Köszegi TA 1848, 1; V-Büdini KAJ 1870, 2; V-Kalocsi AI 1875, kaz. br. 8; V-Budimpešti BJ 1886, 1
2. za izražanje dogajanja, stanja: Szvéti Pavel vjednom Szvojem liſzti TF 1715, 3; ſze ne veſzeli vnikaksoj konyſzkoi moucsi ABC 1725, A6a; nai trpim vteili mojem SM 1747, 71; koupeo vkoj ſze odeperémo KŠ 1754, 7a; vlagojem i vdobrom vrejmeni KŠ 1771, 433; I ſzpácsili ſzo ſze vnyem KŠ 1771, 47; Vörjem v-ednom Bougi KMK 1780, 7; Veszélte ſze Vmiloscse vrejmeni BKM 1789, 11; Vörmo, i vKriſztuſi KŠ 1771, 6; i vernoſzt v pozványi BRM 1823, VII; V-'zitki, i v-ſzmrti áldüj náſz BRM 1823, 2; szove v-kmiczi brecsijo KOJ 1833, V; V-ednoj fari KOJ 1845, 3; v-szvetsztvi ga molécsi KAJ 1848, 7; mi v-tebi verjemo KAJ 1848, 10; ali bojdite v-miri TA 1848, 4; v-knigaj szo pa stampani redôvje KAJ 1870, 6; Kak sze tô v-priliki gucsi KAJ 1870, 6; vcséle nadala v'zitki osztáno AI 1875, kaz. br. 8; nê je navajen v-etom táli glavô treti AI 1875, kaz. br. 6; Vu ednom dnévi 15 vör pribižijo AI 1878, 8; gda poka vdobroj vôli BJ 1886, 8
II. s tož.
1. za izražanje usmerjenosti kam: vnébo proti Bougi kricſécſi TF 1715, 5; i ti nyé bodes vpéto pikala SM 1747, 9; po rávnoj pouti vnebéſza KŠ 1754, 10a; je ſou v-Parthio KŠ 1771, 260; ſe dá v-czérkev neſzti KŠ 1771, 261; kaj je Ivan vroké dáni KŠ 1771, 12; Sztoupo je v-Nebéſza KMK 1780, 7; Zaſztoupo je vnébo BKM 1789, 7; decza morejo v-soulo hoditi KOJ 1845, 3; páli szo sze Vougri vbli'snye Nemsko notripovüpali KOJ 1848, 9; Ah da bi sze ti neverni v grob zmetali TA 1848, 8; Szilje doszta v Buda-Pesto pripelano AI 1875, kaz. br. 8
2. za izražanje usmerjenosti dejanja: vrouke nevzemo návuk vore TF 1715, 5; dokecs ſze ono vmoucs gori vzeme TF 1715, 7; csi vsaloſzt opádnes volno jo preterpi SM 1747, 89; je klücse králesztva nebeszkoga nej nyemi vrouke dáo KŠ 1754, 10a; naj vkastigo ne ſzpádnemo KŠ 1754, 14; Rejcs ſze je vtejlo oblejkla BKM 1789, 3; V-lêpi ürok pridejo BRM 1823, 5; komi je potrejbnoszt v-ocsi szijjala KOJ 1845, 3; Bôg v sztráh vzeme lüdsztvo TA 1848, 14; Pero szi v-ténto namocsim KAJ 1870, 7; šteri se v-sani prégejo AI 1878, 8; rimszkomi Pápi eden táo v dár priká'se KOJ (1914), 97

védeti véjm tudi vém nedov. vedeti: pride preczi na pomoucs, gda nikam nevejm KŠ 1754, 265; vecs ne vejm, csi ſzam koga drügoga krſzto KŠ 1771, 491; Jaj kama ſze vejm ſzkriti KM 1783, 266; jaſz ne vejm, ka bajajo lidjé KM 1790, 46; Vejm da ſzi 'saloſztne, tú'sne ſzmrti Rector SIZ 1807, 45; Vém da bi steo áldova KOJ 1845, 129; Zdâ vêm, kâ Pomága Bôg namázanoga szvojega TA 1848, 16; Vêmda znás, csi gli nepovês KAJ 1870, 10; ti vejs moje ſzidejnye KŠ 1754, 63; i keliko mi je vu Efezuſi szlü'ziti, ti bole vejs KŠ 1771, 647; kak dobro vejs Po tvojga Dühá dári, Vüpam nej BKM 1789, 403; Kak Samaritánus vrácſiti rane vejs BKM 1789, 202; Kâ od bundasa vecs nevês KAJ 1870, 10; ako gdo molitev Goſzpodnovo nevei TF 1715, 48; vkom pa ona ſztoji, rávno tak ne vej KŠ 1754, 5a; Csteti i piszati nevê KAJ 1870, 9; miniszter nevê drügo pomôcs AI 1875, kaz. br. 2; Tu je lutheránsztvo czvelo, ka sze vej z toga KOJ (1914), 141; A veimo pa, kai nyemi glihni bomo SM 1747, 32; vu ſzkrádnyem dnévi, ſteroga nevejmo KŠ 1754, 140; kak vſzi dobro vejmo SŠ 1796, 57; Ka nyim právi piſzmo, vejte BKM 1789, 400; Vsze vasz po'zrém, tô mi vête KAJ 1870, 96; niti odgovoriti nevejo TF 1715, 4; ne vejo naſſe potrejbcſine KŠ 1754, 150; Eto pa vej KŠ 1771, 650; Záto vej, ka je nej tou prouſzta vecsérja BKM 1789, 236; Ki drüge vcsi, nebi vedo BKM 1789, 331; ali prôti velkoj prosnyi szam nê ve kaj vêla AIP 1876, br. 7, 6; ka ſzmo nej vedli kam s-nyim SIZ 1807, 15

vléčti tudi vléjčti tudi vléjči vlèčem nedov.
1. vleči, s silo povzročati premikanje: Húzni; vlejcsti KOJ 1833, 160; zgrabivſi vlekli ſzo nyidva na placz KŠ 1771, 392; i nej ſzo ga (vlák) vecs mogli vlejcsi od vno'zina rib KŠ 1771, 334; i popadnovſi Pavla vlekli ſzo ga vo z-czérkvi KŠ 1771, 409; pren. Csi je szlejdnya litera krátka a ali e, tiszto more kám v-genitivusi, kám v-ovi casusai vlejcsti KOJ 1833, 22
2. potegovati se, prizadevati si: Borits sze rejszan prime za vogerszko koróno vlejcsti KOJ 1848, 27; kak me tejlo vlecsé na hüdo po'selejnye KM 1783, 122; Za ſzebov 'zaloſzt vlecsé BKM 1789, 280; Moja szlaboſzt me vlecsé BRM 1823, 9; vlejcſi, moje ſzrczé ktebi KŠ 1754, 226; Vlêczi mi ſzrdcze k-ſzebi BRM 1823, 463; Vlêczi me od szvêta k-szebi KAJ 1848, 172; Vezniki, Szamosztojécsi ne vlecséjo za szebom drügoga veznika AIN 1876, 66; vſze bom za ſzebom vlejkao KŠ 1771, 308; nego csi ga bode Ocsa, ki je mené poſzlao, vlejkao KŠ 1771, 285; Tak ſzi me i ti kszebi vlejko BKM 1789, 416; Szrcé Kſzebi je vlejkla ta zemla BKM 1789, 59; Ako me je Te ſzvejt, od Bogá vlejko SŠ 1796, 135; Oni, ki szo z-kraliczov vlekli KOJ 1848, 54; Kſzebi vlejcſi té dén BKM 1789, 21; I dáj mi k-ſzebi vlejcsi Kaje k-haſzki mojoj düsi SŠ 1796, 3; i nyé, liki vlicsé po na dobrouto Bo'zo KŠ 1771, 433; oſpotávczov, ki bodo vu dvojnoſzt vlekli KŠ 1771, 716; Ocsa moj, vlejczi i mené k-tebi KM 1783, 219
vléčti se tudi vléjčti se tudi vléjči se vlèčem se
1. vleči se, premikati se: ktebi ſze vlecsé ino pridrü'zi KŠ 1754, 227
2. trajati: Do protoletja de sze tô tak vleklo AIP 1876, br. 2, 6
vlečéči tudi vličéči tudi vlečévči -a -e vlekoč: sli bodo vlecsécsi vlêko szemena TA 1848, 107; Saulus, vlicsécsi mo'zé i 'zene KŠ 1771, 364; edno szrno sztrêlo i tô velikom vehéri domo vlecsévcsi, 'zeni eto pravo AI 1875, kaz. br. 7
vlèčeni -a -o vlečen: popádjeni od poganov, vlecseni po braſzklavoj zemli KŠ 1771, 101; Evangyeliſta ſz. Marko po braſzklavoj czeſzti Vlecseni BKM 1789, 329; pren. szo sze nej dopádnile nike sztáre, po lüsarszkom vlecsene peszmi KOJ 1845, 14

vlejáti tudi vlijáti -ém dov. in nedov.
1. vliti, spraviti kaj tekočega kam: Önteni; vlejáti KOJ 1833, 167; ga vu kakſté vodou pogroziti, ali na nyega vlejáti KŠ 1754, 188; rane nyegove, geto je vnyé oli i vino vlejao KŠ 1771, 204; je ona eto mazalo na moje tejlo vlejála KŠ 1771, 88; I vlijála je ta kacsa zvüſzt ſzvoji vodou KŠ 1771, 788; Vzéo je oli, vlej jao ga je Sauli na glávo KM 1796, 53
2. povzročiti ugodno stanje: zkotere je nagnyeni Kriſztuſſa i ſzvojega Dühá vnáſz vlejáti KŠ 1771, 441; Da miloscso Dühá ſzvétoga vu naſſa ſzrczá vlijés KM 1783, 74; Csi vnáſz vſze dobro ne vlijé BKM 1789, 259; doklam nam vlejéjo, Oli krámarje BKM 1789, 395; vlej vu méne tvojega Sz. Dühá modrouszt KŠ 1754, 229; vlej tvojega ſzvétoga Dühá na etoga krála KŠ 1771, 854; vlej Dühá ſzvétoga vu naſſe pámeti KM 1783, 50; Ti vlê vu prszi moje Nágib pravicze tvoje KAJ 1848, 18; I vlê blagoszlov na moje ôpravice KAJ 1870, 5; ſzvétoga Dühá, ſterogaje obiuno Kriſtus na náz vonka vlejau TF 1715, 33
vléjavši -a -e ko je vlil: Dühá ſzvétoga, Na Vucsenike vſzegavêcs Vlejavsi zmo'znoga BRM 1823, 94

vodìti vòdim nedov.
1. voditi, delati, da kdo kam pride: jeli more ſzlejpi ſzlejpoga voditi KŠ 1771, 185; Csi tebé prav scsé voditi KAJ 1870, 7; konyom czejli nyihov trüp vodimo KŠ 1771, 750; Te témni je nêmeo, ki bi ga vodo KAJ 1870, 37; Kmeſzti ſzo ga odali, Zvézanoga vodili BKM 1789, 71; Szlejpi pa Szlejpoga csi bode vodo KŠ 1771, 50
2. delati, da kdo ravna v skladu z moralnimi načeli: jaſz te hocsem zmoimi ocsmi voditi SM 1747, 96; Ki sze Jezusa dr'zi, I od nyega voditi dá KAJ 1848, 221; i na ſztezai nyega vodis SM 1747, 85; Bláj'zen je koga ti vodis BKM 1789, 331; on mené po rávnoi pouti vodi ABC 1725, A8b; ſzvoje lüſztvo, nyé vodi KŠ 1754, 105; Tvega Düha, Ki náſz vodi BKM 1789, 125; recsi, da med nyimi edna to drügo kakti vodi KOJ 1833, 114; vodi mene utvoioi praviczi ABC 1725, A7b; Vodi me vu tvoioi praviczi SM 1747, 93; Vodi me vu iſztini tvojoj KŠ 1754, 157; tak ravnaj i vodi ſzrczá naſa KŠ 1771, 833; Goszpodne vodi me vu praviczi tvojoj TA 1848, 5; Ti me vodi z-dühom szinovne bojazni KAJ 1870, 5; nego kaibi druge na práve vöre pout vodili TF 1715, 7; On nász bode vodo do szmrti TA 1848, 39
vodìti se vòdim se voditi se: Ár kikoli ſze od Düha Bo'zega vodijo KŠ 1771, 464; Od nyega bom ſze vodo BKM 1789, 163
vòdjeni -a -o voden: Z-ocsinszkim tálom szem od tébe vodjen KAJ 1848, 257

vö̀ sprosìti ~ spròsim dov. izprositi: hocsemo to zálogo vö ſzproſziti SIZ 1807, 18; Simon, ovo ſatan váſz je vö ſzproſzo KŠ 1771, 246; Szpravo ſzam vám lejpo meſzto, Od mojga Ocsé vö ſzproſzo BKM 1789, 151
vö̀sprosìti se -spròsim se izprositi se: Drsincse sze more vszele vöszprosztiti, gda kam scsé KOJ 1845, 52

vzéti vzèmem dov.
1. vzeti, narediti, da pride kaj h komu ali kam: nej je dobro vzéti krüh deczé KŠ 1771, 51; nego more krájdo v-rôke vzéti AI 1875, kaz. br. 6; i nyegove (knige) naprej vzemem BKM 1789, 8b; da prevecs ténte nevzemem vu pero KAJ 1870, 7; knige vzemem BJ 1886, 6; i vzeme ſzebom ſzedem drügi dühouv KŠ 1771, 41; Vzeme nám vſze blágo BKM 1789, 10; Pri polskom deli nyemi telikájše vnogo haska vzememo BJ 1886, 14; Vzemi me Sztoga ſzvejta KŠ 1754, 256; vzemi tvojo poſztelo KŠ 1771, 28; i vzemi vsza eta od méne KM 1783, 5; náj ménsega kaj ne vzemi KM 1790, 54; Vzemi me vu tvoje krilo SŠ 1796, 3; Vzemi me med verne tvoje BRM 1823, 5; Vzemite ino jeite SM 1747, 40; vzemte, jejte KŠ 1771, 89; naj vzeme brat nyegov 'zeno nyegovo KŠ 1771, 74; naj ſzprjhlivo korouno vzemejo KŠ 1771, 508; ka bi kaj vzéo zhi'ze ſzvoje KŠ 1771, 80; kaibi naſſega blisnyega ſene nevzéli TF 1715, 17; kaibi ſzlejpi pogléd vzéli SM 1747, 11; 'zeno ſzam ſzi vzéo KŠ 1771, 220; kaj ſzi ti vzéo ta dobra tvoja v'zitki tvojem KŠ 1771, 227; vzeuje vrouke krüh TF 1715; je vzéo i pehár KŠ 1754, 203; je priſao potop i vzéo je vſze KŠ 1771, 82; Vzéo je na ſze cslovecse tejlo BKM 1789, 45; Ki ſze je ponizo da Je na ſzé vzéo Ádama BKM 1789, 14; Ké je tejlo na ſzé vzéla BKM 1789, 20; vnougi dobrout, ſtere je od nyih vzéo KM 1790, 58; Zaszpáno dête na nárocsa vzéla AI 1875, kaz. br. 7; Hvála za dari, ké ſzmo od nyega vzéli SM 1747, 8; Csi ſzmo to dobro od Bogá vzéli KŠ 1754, 179; zobſztom ſzte vzéli KŠ 1771, 32; vzéli ſzo tejlo nyegovo KŠ 1771, 48; ſtere ſzo vzéle lampaſe ſzvoje KŠ 1771, 83; vu dományi oupraviczaj nyemi lejhko haſzek vzéli KM 1790, 58; pren. ſzvoi kris na ſze vzéti SM 1747, 29; i vzemem ſzrczé kameno ſztejla vaſſega KŠ 1754, 96; i kris ſzvoih na ſzébe vzeme SM 1747, 29
2. dobiti, sprejeti kaj duševnega ali duhovnega: nikákve obláſzti nad menom nebodo mogli vzéti TF 1715, 46; Racsun scsé vzéti Goſzpodin Boug od lüdi SŠ 1796, 27; stere dú'snoſzti cslovik na ſzébe vzéti more SIZ 1807, 9; Kristussa kſzebi vzemem SM 1747, 49; Vzemes ono blá'sensztvo KM 1783, 218; têm le'zê vzemes môcs nad nyim KAJ 1870, 91; da vrág nikakse moucsi nad menom nevzeme ABC 1725, A5b; i nigdár moucſi nad menom ne vzeme KM 1783, 56; K-ſzebi vzeme Kriſztus naſe düſe SŠ 1796, 8; stere dú'snoſzti cslovik na ſzébe vzeme SIZ 1807, 9; Bôg, ki v sztráh vzeme lüdsztvo TA 1848, 14; vsze ono szpráviscse v-tanácsivanye vzeme AI 1875, 2; i mi tak ſzvétoga Düha vzememo SM 1747, 17; nyegovo rejcs po pozványi gori vzememo KŠ 1754, 126; 'Sitka ürocsino vzememo SŠ 1796, 45; Záto vzemete 'zmetnejſo ſzoudbo KŠ 1771, 76; Szmrtjom hüd’ konecz vzemete BKM 1789, 270; Vucſitelje, ſteri vrouke ne vzemo nei kaibi tolmacſili návuk vöre TF 1715, 5; Csi nam vzemejo Postejnye SM 1747, 80; kaj odpüscsanye grejhov vzemejo KŠ 1754, 79; gda csüjejo to rejcs, preczi jo zradoſztyom vzemejo KŠ 1771, 112; Vzemmo dobri, vzemmo hüdi ovo ſzvesztvo KM 1783, 63; Tam vecſno radoſzt vzemejo BKM 1789, 126; Jezuſa ki v-ſzrczé vzemo SŠ 1796, 37; právde-podsztavo tüdi vtanácsivanye vzemejo AI 1875, kaz. br. 2; Iména Bosjega zamán nevzemi vu tvoja vüſzta TF 1715, 13; zaman ne vzemi vu tvoia vüszta ABC 1725, A4a; Vzemi k ſzebi mo düſo SM 1747, 71; Lejpi poklon vzemi BKM 1789, 17; vzemi tak za kincs té zahválnoszt KAJ 1848, 6; vſze na bougsi ſztrán vzemimo KŠ 1754, 54; Vzemmo tou dobrouto BKM 1789, 105; Priliko od vnougi mrtvi ſzi vzemimo BKM 1789, 405; Vzemte ſzvétoga Dühá TF 1715, 34; lebko zvelicsanya vzemte KŠ 1754, 63; ni nikaj 'znyé ne vzemte KŠ 1754, 157; vzemite Dühá ſzvétoga KŠ 1754, 194; Vzemte na ſzé járem moj KŠ 1771, 37; Naj ne vzemes najem hüdi KŠ 1754, 257; nai vi obecsanye vzemete SM 1747, 27; naj vzemejo odpüscsanye grejhov KŠ 1754, 76; biu Kriſztus je, Sto bi mi nyega vzéo KŠ 1754, 262; naj bi eto tesko delo na ſzébe vzéo BRM 1823, IV; dabi ſzinovcſino vzéli KŠ 1754, 115; ſtero ſzkerb ſzem jaſz na ſzébe gori vzéu TF 1715, 9; Od tébe kaj ſzem vzél, na dobro mi naj bo BKM 1789, 367; kai ſzi prekleſztvo moje na tébe vzél SM 1747, 52; On je grehouv naſſih plácſo na ſzé vzél SM 1747, 12; ino je vzél Oblübo ſzvétoga Duhá SM 1747, 14; Kákse zapouvidi je vzéo Abrahám od Bouga KM 1796, 17; rúszki boj za Czaszara 'sáloszten konecz je vzéo KOJ 1848, 119; kâ je delo konec vzelô KAJ 1870, 133; Krisztus je Vzéo nájem za sztálno vernoszt KAJ 1848, 120; I mi ſzmo vſzi 'znyegove punoſzti vzéli KŠ 1771, 265; dára, ſteroga ſzo Apoſtolje z-Nebéſz vzéli KM 1796, 117
3. zavesti se, vedeti, opaziti: ino nai vpamet vzeme, jelie on eſche natom ſzveiti TF 1715, 43; Reics Bosjo ſzlisſimo, napametjo vzemo SM 1747, 81; trám pa vu tvojem ouki na pamet ne vzemes KŠ 1771, 21; Ka more na pamet vzéti od Adjectivumov KOJ 1833, 29; stero vſzáki lehko na pamet vzeme BRM 1823, II
vzéti se vzèmem se
1. vzeti se: se velki hasek vzeme njénoj (gos) pérji AI 1878, 24; naj ſze po etom betégi na pout etoga ſzvejta vzemem KŠ 1754, 242; Vſzáko ſztvorjenyé Bo'ze ſze naj zhválo dávanyem vzeme KŠ 1754, 168; pren. Ivani krſztiteli ſze gláva vzeme KŠ 1771, 47
2. oditi, zbežati: Jezus vzéo ſze je z-Galilee KŠ 1771, 61; vö idoucsi na pout ſzmo ſze vzéli KŠ 1771, 407; Tou vidévſi Filiſzteuske, na pobejg ſzo ſze vzéli KM 1796, 57
3. zavesti se: I Peter ſze na pamet vzeme i ercsé KŠ 1771, 379; Na pamet ſze vzemo SM 1747, 81; Gori ſze 'se z-büdi, na-pamet ſze vzemi SŠ 1796, 10
vzémši tudi vzemévši -a -e ko je vzel: Pri toga (preminoučega vrejmena) naprávlanyi, za fundamentum vzémsi trétyo jedinszko persóno KOJ 1833, 84; Poszlavcov-kucsa na prêpolo'zeno podsztavo vtanácsivanye vzemévsi AI 1875, kaz. br. 2
vzévši -a -e ko je vzel: formo ſzlü'zbeno na ſzé vzévſi KŠ 1754, 106; i vzévſi ti pét lejbov krüha, hválo je dáo KŠ 1771, 48; gvant mi je gotovi, Na ſzébe ga vzévsi, hocsem ſze ſzvejtiti SŠ 1796, 77; Szlovenſzke Gmaine, i na pamet vzévsi, kaj one knige potrebüjejo BRM 1823, IV
vzéti -a -o
1. vzet: ki je od váſz vu nébo vzéti KŠ 1771, 342; je okouli vzéti od vojſzké KŠ 1771, 242; Jezus je vzéti vnébo BKM 1789, 110; ſzmrt ino obláſzt vzéta Vrági BKM 1789, 46; je on gori vzéto ſzlaboſzt cslovecso doli djáo KŠ 1754, 109; naj vzéto blágo nazáj povrnémo KMK 1780, 44; Hválna peszem za vzéto obládnoszt TA 1848, 7; tejlo ino ſz. krv navküp vzéto jejmo KŠ 1754, 205
2. ustvarjen: vu zemlo, z-ſtere je vzéti KM 1796, 7; cslovek z zemle vzéti TA 1848, 9; Z-Zemlé ſzmo vzéti BKM 1789, 355
3. upoštevan: Eto je v-pamet vzéto od táksi AI 1875, br. 1, 2; ono dugoványe nede v-právdo vzéto AI 1875, kaz. br. 2; záto, ka ſzo ſyllabe nej bilé vu gvüsen mertük vzéte BKM 1789, 2b

zájti tudi záidti zájdem dov.
1. zaiti, spustiti se za obzorje: Szuncze naj ne zájde nad vaſſov ſzrditoſztjov KŠ 1754, 41; ſzuncze naj ne zájde KŠ 1771, 582; i gda zaide szunce KAJ 1870, 158; Gda zájde je večér BJ 1886, 36; Vecsér pa gda bi ſzuncze zajslo KŠ 1771, 105; Szvetlo ſzuncze je 'ze zajslo KŠ 1754, 248; ſzuncze je 'ze zajslo BKM 1789, 38; Zaislo je 'ze lêpo szunce KAJ 1870, 49; pren. Gda bi nam zaidti melo 'zitka szuncze KAJ 1848, 7
2. zaiti, nehote, nenameravano priti kam: tou znám ka vu pekeo zájdem ſztanovito KM 1783, 283; pekla cſi tá zájdes KM 1783, 255; gda je zájsla Eva KOJ 1845, 133; sze v-zákoni bridko joucse, ka je v-pekeo zájsla KOJ 1845, 88; kà vu ſzrczé cslovecse je nej zajslo KŠ 1771, 493; niti je vu cslovecse ſzrczé nej zajslo KM 1783, 218; Vſzrczé cslecſe nej zajslo BKM 1789, 274

Slovar Pohlinovega jezika

cefedrati [cǝfedráti cǝfedrȃm] nedovršni glagol

vleči, tj. spravljati koga kam brez njegove privolitve

PRIMERJAJ: cefrati

cefrati [cǝfráti cǝfrȃm] nedovršni glagol

vleči, tj. spravljati koga kam brez njegove privolitve

PRIMERJAJ: cefedrati

dan2 [dán] pridevnik

dan, predan

dejati se kam [dejáti se kȁm dẹ́nem se kȁm] dovršni glagol

obrniti se, postaviti se kam

do kam [do kám] zaimenska zveza

do kod?, do kam?

do kje [do kjẹ́

] zaimenska zveza

do kod?, do kam?

doklej [doklẹ̑j] zaimek

do kod?, do kam?

PRIMERJAJ: odklej

drugam [drugȁm] prislov

drugam

homec1 [hómǝc] samostalnik moškega spola

grič

PRIMERJAJ: humec

Homec2 [hómǝc] samostalnik moškega spola

vas Homec blizu Kamnika

PRIMERJAJ: homec1

kam [kám] zaimek

kam?

PRIMERJAJ: do kam

kamkoli [kámkọ̄li

] zaimek

kam torej?

PRIMERJAJ: kam le neki, koli

kam le neki [kám le nẹ́ki] zaimenska zveza

kam torej?

PRIMERJAJ: kamkoli

kam lih [kám lȋh] zaimenska zveza

kam točno?

Kum [kȕm

] samostalnik moškega spola

zasavska gora Kum

paperek [páperǝk] samostalnik moškega spola

prazen, obran grozd; češulja
majhna stvar

posaditi [posadīti posadím] dovršni glagol

namestiti, posaditi, tj. narediti, da kdo kam sede

spustiti [spustīti spustím] dovršni glagol

narediti, da kaj kam pride; spustiti

založiti [založīti založím] dovršni glagol

založiti, tj. odložiti kaj kam tako, da se ne ve, kje
narediti si zalogo

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Slovar stare knjižne prekmurščine

Slovar Pohlinovega jezika

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar