artefákt -a (ȃ) arheol. ročno izdelano orodje, orožje iz predzgodovinske ali prazgodovinske dobe: zbirka najdenih artefaktov; kamniti artefakti; koliščarski artefakti; artefakt iz kosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

blók -a (ọ̑) 
  1. 1. veliko, večstanovanjsko poslopje: stanuje v novem bloku; stanovanjski bloki; univerzitetni bloki na Prulah; tovarna je zgradila za delavce tudi samski blok za neporočene
    // strnjena skupina stavb: blok hiš
    // skupina barak v koncentracijskem taborišču: karantenski, prehodni blok / pred blokom XIII sedijo kaznjenci
  2. 2. sešitek listov, ki se dajo iztrgati: odtrgati list iz bloka; natakar je vzel iz žepa blok in svinčnik; beležni, pisemski blok / risalni blok sešitek risalnih listov ali kartonasta mapa zanje
    // listek s potrdilom o vplačilu: blagajniški blok; bloki za kosilo
  3. 3. zveza držav ali strank s podobnimi interesi: razdelitev držav na dva bloka; antifašistični, opozicijski blok; zahodni blok; odnos med blokoma
  4. 4. velik kos kakega materiala: kamniti blok; blok marmorja; aluminij v blokih
  5. 5. zapora na mejnem prehodu: obmejni blok; propustnica za blok / iti čez blok; stražiti na bloku / okupator je obdal Ljubljano z žičnim blokom z žično ograjo
    ♦ 
    filat. blok ena ali več znamk s širšim robom, navadno tudi s priložnostnim besedilom; rad. blok skupina oddaj za določen del dneva; strojn. blok motorja del motorja, ki združuje vse cilindre; cilindrski blok; šport. startni blok opornik, od katerega se odrine tekmovalec na začetku tekalne proge; žel. blok naprava za premikanje, uravnavanje signalov, ki zapirajo ali odpirajo vlaku pot; stavba, v kateri je ta naprava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

hruméti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove: množica v dvorani je hrumela; v tovarnah hrumijo stroji / v gorah je hrumela nevihta
    // ekspr. hrumeč se hitro premikati: gledal je tanke, ki so hrumeli po dolini / hudournik hrumi v soteski; pren. Turki so hrumeli po deželi
  2. 2. ekspr. razvneto, ogorčeno govoriti: velikokrat se spozabi in začne hrumeti; na vsakem zborovanju je hrumel proti reformam / zmeraj hrumi na svoje ljudi kriči, vpije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

káldrma -e ž (ȃ) v balkanskem okolju cesta, ulica, tlakovana z debelim kamenjem: strma kaldrma
// kamniti tlak na taki cesti, ulici: med kaldrmo je zrasla trava

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kamníti -ím in kameníti -ím nedov. (ī í) ekspr. povzročati negibnost, togost: strah je kamnil ljudi / bolečina mu kamni srce

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kupído -a (ȋ) um. kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja boga Kupida: ob vodometu je stal kamniti kupido

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

kváder -dra (á) 
  1. 1. geom. telo, ki ga omejuje šest pravokotnikov: izračunati prostornino kvadra / narisati kvader
  2. 2. kos kakega materiala take ali podobne oblike: veliki kamniti kvadri; težki kvadri marmorja; zidovje iz kvadrov / slama, stisnjena v kvadre
    // ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki podobno kvadru: v daljavi so se videli kvadri hiš; sivi kvadri tovarn

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

móst -ú in -a m, daj., mest. ed. môstu in móstu; mn. mostóvi stil. mósti (ọ̑) 
  1. 1. objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: čez reko, nad potokom je most; pod tako težo bi se most podrl; graditi most z modernimi pripomočki; minirati most; voda je podrla most; iti, peljati se čez most; trden, velik most / cestni, železniški most; dravski, savski most; dvižni most; kamniti, leseni, železobetonski most; zasilni most; most za pešce
    // teh. temu objektu podobna naprava za pretok vode, nafte: za dovod tlačne cevi k centrali bo treba napraviti tudi most
    // knjiž. kar je podobno temu objektu: Kikladi in Sporadi so naraven otočni most med Evropo in Azijo
  2. 2. ekspr. kar povzroča sodelovanje med različnima stranema: graditi most do bližnjega; najti most med narodoma; zgraditi most med življenjem in znanostjo; duhovni most med njimi in nami / gospodarski most med vzhodom in zahodom / most pomoči
    ● 
    ekspr. podreti vse mostove med seboj, za seboj onemogočiti si zbližanje, vrnitev; publ. po zračnem mostu prepeljati potnike prepeljati jih z letali in helikopterji; ekspr. oslovski most prikaz ali pripomoček za ljudi, ki si pri učenju kaj težko zapomnijo ali težko razumejo; žarg., šol. oslovski most Pitagorov izrek; star. tehtnica na most mostna tehtnica; preg. mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most
    ♦ 
    adm. knjigovodski most črta, s katero se izpolni nepopisani prostor pri zaključevanju poslovnih knjig; alp. ledeniški most plast snega ali ledu, ki sega čez ledeniško razpoko; avt. zadnji most del avtomobila, ki nosi gnani zadnji kolesi in ima v okviru vgrajen diferencial; etn. most naprava za dovoz na skedenj; (trden) most otroška igra, pri kateri prehaja vrsta pod dvignjenimi sklenjenimi rokami enega ali več parov sodelujočih; geogr. naravni most ob podoru preostali strop nad votlino; grad. ločni most katerega glavni nosilni element je lok; viseči most; nosilnost mostu; razpetina mostu razdalja med opornikoma; kor. most vzvratni upogib telesa, pri katerem so prsti rok oprti na tla; med. most spoj, s katerim je umetni zob pritrjen na sosednja zdrava zoba; mostiček; navt. most vodoravna naprava za prehod ljudi in prenos tovora med obalo in ladjo; poveljniški most; obrt. most del očal, ki povezuje okularja; šport. most (odskočna) miza; voj. pontonski most most, ki sloni na pontonih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

obdélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. načrtno pripraviti zemljo in vanjo vsaditi, vsejati: obdelati ledino; obdelati nove površine zemlje; obdelati z lopato, plugom, kmetijskimi stroji
  2. 2. z orodjem, strojem ali določenim postopkom dati čemu določeno obliko, lastnost: obdelati kamniti blok, deblo; obdelati z dletom; površinsko obdelati; ročno, strojno obdelati
    // žarg., s širokim pomenskim obsegom narediti s čim to, kar določa sobesedilo: obdelati testo z rokami; tovarniško obdelati mleko pripraviti; obdelati žival s krtačo okrtačiti; jezikovno obdelati besedilo pregledati, popraviti
    // na določen način urediti, pripraviti za uporabo: obdelati podatke; statistično obdelati gradivo
  3. 3. načrtno podati določeno vsebino: v knjigi je obdelal kmečke upore; tega vprašanja ni še nihče obdelal; dramsko, filmsko obdelati motiv; umetniško obdelati pohod štirinajste divizije
    // načrtno se seznaniti s čim: obdelati predpisano učno snov / obdelati teze na javnih tribunah / ekspr. dolgo sta se pogovarjala, pa še nista vsega obdelala se nista o vsem pogovorila
    // publ. raziskati, proučiti: obdelati postopke za pridobivanje izotopov; znanstveno obdelati najdene predmete
  4. 4. žarg. pregovoriti, pridobiti: rad bi šel na izlet, starše je moral še obdelati; volivce je tako obdelal, da so ga bili pripravljeni voliti
  5. 5. ekspr. natepsti, pretepsti: obdelati koga s pestmi; tako ga je obdelal, da je komaj stal / počakali so ga in ga obdelali z gnilimi jajci obmetali
  6. 6. ekspr. negativno oceniti, skritizirati: kritik ga je neusmiljeno obdelal; nasprotnike je neprizanesljivo obdelala
    ♦ 
    biblio. obdelati knjigo vpisati knjigo v katalog; les. obdelati les iz lesne surovine izdelati polizdelke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

obtesáti -téšem dov., obtêši obtešíte; obtêsal (á ẹ́) s tesanjem obdelati: obtesati deblo; robove poševno obtesati / ekspr. kamniti blok je treba še obtesati
 
les. s tesanjem spremeniti hlod v bruno
// pog. vzgojiti, prevzgojiti: v nekaj mesecih so ga obtesali; nikakor se ni pustil obtesati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

odcépek -pka (ẹ̑) 
  1. 1. odcepljen drobec, kos: kostni, lesni odcepki
    // arheol. odbit kos prodnika: orodje so izdelovali iz odcepkov / kamniti odcepki
  2. 2. odcep: zgradili so nove odcepke / na odcepku je bilo več kažipotov / kanal se deli v več odcepkov
     
    anat. odcepek bronhija, žile

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

odòr -ôra m, mest. ed. odôru in odóru (ȍ ó) nar. zadnja brazda na zgornjem delu njive na pobočju, strmini: nositi zemljo v koših na odor
// prostor, s katerega se je zemlja z oranjem odstranila: na zgornjem delu njiv so nastajali kamniti odori

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

osmíčast -a -o prid. (í) podoben številki osem: osmičasta oblika / osmičast okras na kamniti plošči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pláz -ú stil. -a (ȃ) 
  1. 1. gmota snovi, ki se na strmem pobočju loči, odtrga od celote in zdrsne navzdol: plaz drsi, se sproži, utrga; plaz je zasul del ceste; prožiti, razstreljevati plazove; reševati izpod plazu; plaz debel, kamenja; zbudilo jih je bobnenje, grmenje plazu; nevarnost plazov; drli so v dolino kakor plaz / kamniti, snežni, zemeljski plaz / podmorski plaz; pren. gibanje je naraslo v mogočen plaz
     
    alp. mokri plaz plaz mokrega snega, ki v zaplatah pada ali drsi v dolino; pršni plaz plaz suhega snega, ki se v gostem oblaku razprši po zraku; talni plaz pri katerem zdrsnejo vse plasti snega
    // taka gmota na mestu, kjer se ustavi: plezati čez plazove in skale; hiša stoji na velikem plazu / plaz je že skopnel
  2. 2. ekspr., z rodilnikom velika količina česa premikajočega se: plaz tankov se vali po pobočju / govornik je zasul poslušalce s plazom besed, informacij; pesem je sprožila plaz polemik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

póltónski1 -a -o [u̯tprid. (ọ̑-ọ̑) težek pol tone: poltonski kamniti bloki
// ki ima nosilnost pol tone: poltonsko dvigalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

práskati -am nedov., tudi praskála (á) 
  1. 1. potegovati po čem
    1. a) z nohti, kremplji: praskati boleče mesto; pes praska po vratih; ušive opice so se praskale; praskati se po glavi, tilniku
    2. b) s kakim (ostrim) predmetom sploh: praskati z lopato po tlaku; otroci so praskali z žeblji po zidovih
  2. 2. rad napadati s kremplji: pazi, ta mačka praska / kadar je pobesnela, je praskala in grizla; petelina sta se praskala in kljuvala
  3. 3. s praskanjem odstranjevati: praskati madež; praskati rjo s pokrova; praskati si umazanijo s prsta
  4. 4. dajati ostre, neprijetne glasove: pero je praskalo in škrtalo / krogle so praskale
    // praskajoč se premikati: stara igla praska po plošči; pero je praskalo po papirju
  5. 5. povzročati neprijeten, pekoč občutek: drobir me praska po hrbtu; prah ga je praskal v grlu; brezoseb. prehlajen sem in v grlu me praska / pijača ga je prijetno praskala po grlu
  6. 6. pog., ekspr. iti, hoditi: kam jo pa praskaš; praskal sem po trdi, kamniti cesti
    ● 
    ekspr. konj prha in praska v klanec kopajoč, drsajoč s kopiti gre, stopa; slabš. o tem je nekaj praskal po časopisih pisal; slabš. praskati po strunah igrati na glasbilo s strunami; star. ne praskam se rad s sosedi nisem rad z njimi v sovražnem, neprijaznem odnosu; ekspr. premalo nas je, da bi se praskali z njimi bojevali; boj se tistega, ki spredaj liže, zadaj praska zahrbtnega, hinavskega človeka; ne praskaj se, kjer te ne srbi ne vmešavaj se v stvari, ki se te ne tičejo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pretrésti -trésem dov., pretrésite in pretresíte; nam. pretrést in pretrèst (ẹ́) 
  1. 1. spraviti kaj sipkega, drobnega v drugo posodo: pretresti krompir v gajbo; pretresti moko v vrečko / pretresti vročo mezgo v kozarce
  2. 2. s tresenjem narediti, povzročiti, da se kaka snov kje bolj enakomerno porazdeli: pred uporabo je treba zdravilo dobro pretresti / pretresti steklenico / pretresti blazino zrahljati
    // s tresenjem povzročiti, da kaj ni več trdno: sunek je pretresel hiše
  3. 3. vsestransko proučiti, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve: pretresti načrt programa; pretresti predloge; sklep naj se še enkrat pretrese / komisija je delo kritično pretresla / ta problem bi rad z njo še pretresel se o njem pogovoril
  4. 4. vzbuditi močen čustveni odziv, zlasti
    1. a) sočutje, žalost: njene besede so ga pretresle; ta nesreča, smrt je pretresla vse; ekspr. njen jok jih je pretresel do dna duše, srca, do kosti; brezoseb. pretreslo ga je, ko je to slišal
    2. b) občudovanje: veličastnost gor ga je pretresla / taka ljubezen jo je pretresla
      ● 
      ekspr. ta dogodek je pretresel gledališče v temeljih povzročil velike spremembe; ekspr. če ga dobim, mu bom pretresel kosti zelo ga bom natepel, pretepel; ekspr. grom je pretresel ozračje zelo je zagrmelo; ekspr. stanovanje so mu pretresli, njega pa zaprli temeljito preiskali, pregledali; ekspr. na kamniti cesti nas je dobro pretreslo utrujeni smo od tresenja pri vožnji po njej; ekspr. pri plesu se bodo gostje vsaj malo pretresli razgibali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

pretréti -trèm tudi -tárem dov., pretrì pretríte; pretŕl (ẹ́ ȅ, á) popolnoma, v celoti streti: po nerodnosti je pretrla veliko posode / hlod mu je pretrl prsi / pretreti in premečkati sadje
// redko prelomiti, zlomiti: pretrl mu je špice na kolesu; prstan se ji je pretrl
● 
knjiž., ekspr. če ga bom zalotil, mu bom pretrl vse kosti ga bom zelo pretepel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

rogljàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima roglje: rastlina z rogljatimi plodovi / rogljato pokrivalo / ekspr. vrhovi gor so bili ostri, rogljati
 
zastar. peljati se po rogljati poti kamniti, grudasti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

solzéti -ím [u̯znedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. ekspr. v majhnih količinah, kapljicah teči: smola je solzela po deblu; sokrvica solzi iz rane
  2. 2. star. rositi se: kamniti stebri so solzeli in kovina se je potila
     
    zastar. marsikatero oko je solzelo marsikdo je jokal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

šápa2 -e ž (á) nar. kamniti obod kraškega vodnjaka: sklanjali so se nad šapo in gledali v vodo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

tvór -a (ọ̑) 
  1. 1. gnojno vnetje lasnega mešička in okolice: tvor se mi dela; predreti tvor; tvor na vratu / gnojni tvor
  2. 2. zastar. tvorba: kamniti tvori

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

vrèz vréza (ȅ ẹ́) 
  1. 1. glagolnik od vrezati: odločen, spreten vrez; vrez v ploščo; vrez z iglo, nožem / kirurški vrez; pren., ekspr. pisateljev vrez v junakovo duševnost
  2. 2. kar nastane s takim dejanjem: globok, plitev vrez / število vrezov na palici zarez
    // okrasek, podoba, vrezana v kaj: občudovati vreze na skrinjah, vrčih / prebrati vrez na kamniti plošči

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Število zadetkov: 23