kanílọ, n. prekanjen človek, Notr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kániti, kȃnem, vb. pf. 1) intr. tröpfeln, in einem oder mehreren Tropfen fallen; nekaj tinte je kanilo na papir; ni nikar kaplje kanilo, kein Tropfen fiel, Ravn.-Mik.; — kakor kane, je nachdem es sich trifft; na srce mu je kanilo, er ist vom Schlagflusse berührt worden, Z.; ("kadar človeku zvoni v ušesih, tri kaplje v njem visijo; ako mu katera na srce pade, zadene ga mrtvoud", jvzhŠt.); — 2) trans. einen oder mehrere Tropfen fallen lassen; nekoliko kapljic vina kaniti med vodo.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kániti, -im, vb. impf. 1) beabsichtigen, vorhaben, im Sinne haben, Habd.-Mik., Mur., Cig., C.; kam kaniš iti, Mur.; kaj kani? was ist sein Beginnen? Cig.; — 2) betrügen, täuschen, Cig., C., M.; bližnjega k., Burg.; — 3) kaníti = strašiti: kanilo ga je, Savinska dol.; — prim. prekaniti, ukaniti.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.