apocripha – množinski samostalnik srednjega spola svetopisemski spisi, ki ne spadajo v osnovni kanon staro- in novozaveznih knjig; SODOBNA USTREZNICA: apokrifi; danes starozavezni del teh knjig imenujemo devterokanonične knjige
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
AvguštinPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [au̯guštín], rodilnik [au̯guštína]
BESEDOTVORJE: Avguštinov
ZVEZE: sveti/sv. Avguštin
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
biblija -e samostalnik ženskega spola stvarno ime zbirka vseh v kanon sprejetih besedil Stare in Nove zaveze kot temeljna knjiga krščanske in delno judovske vere; SODOBNA USTREZNICA: Biblija, Sveto pismo
FREKVENCA: 96 pojavitev v 22 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
brátovščina Frazemi s sestavino brátovščina:
píti brátovščino s kóm
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
canon – samostalnik moškega spola predpis, uredba v Katoliški cerkvi; SODOBNA USTREZNICA: kanon
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
fúga1 fúge samostalnik ženskega spola [fúga] iz glasbene umetnosti instrumentalna ali vokalna večglasna skladba, pri kateri se tema zaporedoma ponavlja v vseh glasovih
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Fuge, prvotneje ‛kánon’, iz lat. fuga ‛beg’, ker si glasovi v teh skladbah skledijo na tak način, kakor da bi drug pred drugim bežali - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
fúga1 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kanȃl -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kanelọ̑n -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kaníster -tra m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kȃnjon -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kánon1 -a m (ȃ) 1. knjiž. pravilo, načelo, norma, zlasti v družbi, umetnosti, filozofiji: držati se kanona;
veljavni kanoni / lepotni kanoni / družbeni, umetniški kanoni // seznam, spisek takih pravil: sestaviti kanon 2. glasb. dvoglasna ali večglasna skladba, v kateri vsi glasovi dosledno posnemajo temo: peti kanon;
štiriglasni kanon
♦ rel. kanon osrednji, nespremenljivi del maše; svetopisemski kanon seznam uradno priznanih svetopisemskih knjig; kanon svetnikov seznam uradno proglašenih svetnikov; um. kanon skupek pravil o razmerjih, merah za upodabljanje človeškega telesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kanón2 -a m (ọ̑) 1. pog. top1:
streljajo s kanoni;
grmenje kanonov;
natreskan, pijan kot kanon 2. nav. mn., nekdaj škornji z visokimi, trdimi golenicami, zlasti kot obuvalo duhovnikov: svetli kanoni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kánon -a m (ȃ) neobč. |pravilo, načelo, norma|; glasb. |skladba|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kanón -a m (ọ̑) neknj. pog. top
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kánon1 -a
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024
kanón2 -a
m
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024
kanọ̑n1 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kȃnon2 -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kanǫ̑n, m. die Kanone; — iz romanskih jezikov, Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kánon -a m kanon, seznam svetopisemskih knjig: geto je té dár jezikov henyao i Kánon od ſz. Bo'zi mo'zákov je zvrſeni bio KŠ 1771, A4b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kanon [kánon] sam. m ♦ P: 5 (TAr 1562, TO 1564, TL 1567, JPo 1578, TT 1581-82)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kanon
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kanon ► ˈkanọːn kaˈnọːna m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kanonȃda – glej kanọ̑n1, odisẹ̑ja
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kanónček -čka m (ọ̑) manjšalnica od kanón: zraven kanončkov je postavljal kositrne vojake
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kanónfúter kanónfútra samostalnik moškega spola [kanónfútər] 1. neformalno vojaki, poslani v boj, v katerem bodo zelo verjetno umrli
2. neformalno kdor je postavljen v situacijo, v kateri bo zelo verjetno doživel poraz, neuspeh, utrpel škodo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kanonnenfutter ‛topovska hrana’, iz ↑kanon + Futter ‛hrana’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kanóničen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kánon:a) kanoničen umetniški izraz / kanoničen spis pristen, neponarejenb) kanonična melodija c) kanonične knjige knjige svetopisemskega kanona / kanonična starost starost, ki jo določa cerkveno pravo za dosego določene stopnje v cerkveni hierarhiji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kanọ́nik -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kánonski1 -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kánon: kanonski spisi / kanonske knjige kanonične knjige / kanonsko pravo cerkveno pravo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kanọ̑nski – glej kanọ̑n1
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
kȃnta -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
mávra Frazemi s sestavino mávra:
pijàn kàkor [bôžja] mávra,
píti kàkor [bôžja] mávra
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
N 1. V slovenskem fonemu n se ohranja pslovan. *n (< ide. *n), npr. nóga. 2. V prevzetih besedah ustreza tujejezičnemu n, npr. nágelj, kanọ̑n. 3. V imitativnih besedah velja za lahko izgovorljiv in mehak glas, npr. nȋna.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
svetopísemski -a -o [svetopisəmski] prid. (ī) nanašajoč se na Sveto pismo: naslikati svetopisemski prizor;
svetopisemska snov, zgodba / svetopisemske knjige
♦ rel. svetopisemski kanon seznam uradno priznanih svetopisemskih knjig; svetopisemski očaki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
štíriglásen -sna -o prid. (ī-ā) glasb. komponiran za štiri glasove: štiriglasni kanon;
štiriglasna skladba / štiriglasno petje štíriglásno prisl.:
štiriglasno peti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
štuk1 -a m top, kanon:
kakor ty shtuki im. mn. branio, de ſaurashniki ſe nemorio, inu neſmeio perblishat ǀ je bil smalal en mozhan, inu velik Turrn, na katerem veliku Shtukou rod. mn. je ſtalu ǀ Hudizh ſe neboy mezhou, shtukou rod. mn., inu vſyh vojszhakou celliga ſvejta ǀ Katere vero sakonsko nadershè, ampaK vſyh hudjh shtuku rod. mn. ſo polne ǀ En drugi je nagnen k' vojski, nemore veſſel biti, ampak kadar bobne, inu shtuke tož. mn. shlishi ǀ s' moschetami, inu shtukamy or. mn. pruti nym ſtrelaio ← bav. nem. Stuck ‛top, kanon’, standardno nem. Stück ‛top težkega kalibra’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
tòp1 tôpa samostalnik moškega spola 1. orožje z daljšo cevjo za izstreljevanje granat, navadno v oddaljen cilj
2. naprava za izstreljevanje, izmetavanje česa
3. šahovska figura, ki se premika po vodoravnih in navpičnih vrstah na šahovnici
FRAZEOLOGIJA: izstreliti kot iz topa (kaj), kot bi izstrelil iz topa, spati kot top, streljati s topovi na vrabce, streljati z vsemi topovi (na koga, na kaj, po kom, po čem, proti komu, proti čemu), hrana za topove, z vsemi topovi ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. tȍp iz tur. top, prvotno ‛krogla, kepa, zvitek, bala, kos’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
top ► ˈtọp -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
topôvski topôvska topôvsko pridevnik [topôu̯ski] 2. ekspresivno močen, silovit
FRAZEOLOGIJA: topovska hrana ETIMOLOGIJA: ↑top
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
Zakaj ima samostalnik »kekec« slabšalni pomen?
Zanima me, zakaj in od kdaj se Kekec uporablja kot slabšalno ime za fanta, če pa je v slovenski književnosti dejansko junak.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.
zvr̀šiti -im dov. narediti, opraviti: Záto tak zvrſi zdaj tvojo pokouro KM 1783, 257; Vtoj miſzli nego jo zvrſi BKM 1789, 403; Za etoga Kurfirsta je tüdi Luther zvrso, ka je na miszli meo KOJ 1845, 64; ár je vnouga velika dela odicseno zvrso KOJ 1848, 102 zvr̀šiti se -im se dokončati se: liki bábelszki türen sze je nej mogo zvrsiti KOJ 1833, IX zvr̀šeni -a -o 1. narejen, dokončan: geto je i Kánon od ſz. Bo'zi mo'zákov je zvrſeni bio KŠ 1771, A4b; Bojdi tva’ vola do koncza zvrsena KM 1783, 278; Gda je na zvrseni grob kri's vteknyeni KOJ 1845, 96 2. popoln, dovršen: povéksaj vu meni zvrseno lübav KM 1783, 130
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 6. 2024.