eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 6. 2024.
karízma karízme samostalnik ženskega spola [karízma] 1. sposobnost za zavzeto delovanje in prepričevanje, spodbujanje, vodenje drugih
2. od Boga dan poseben dar, milost, zlasti za posvečeno življenje, oznanjevanje evangelija v krščanstvu
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Charisma in poznolat. charisma ‛(božje) darilo’ iz gr. khárisma ‛(božje) darilo, milost, dobrota’, iz kharídzomai ‛podarim, darujem’ - več ...
karizmátičen karizmátična karizmátično pridevnik [karizmátičən] 1. ki ima sposobnost za zavzeto delovanje in prepričevanje, spodbujanje, vodenje drugih1.1. ki kaže, izraža tako sposobnost
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. charismatisch, angl. charismatic, iz ↑karizma
Število zadetkov: 2