Tiskanje

absolútna višína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

aêrofotogrametríja in áerofotogrametríja -e ž (ȇ-ȋ; ȃ-ȋ)
geod. fotografiranje zemeljskega površja iz zraka in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: aerofotogrametrija gozdov
// nauk o tem: razvoj aerofotogrametrije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

aêrofotogrametríja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

aêrofotoposnétek -tka m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

aêrotriangulácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

agóna -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Aitoffova projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

à la carte

Predlog

1 à la carte samostalniška zveza moškega spola

po izbiri (z jedilnika)

IZGOVOR: [a la kárt], rodilnik [a la kárt]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

à la carte

Predlog

2 prislovna zveza

po izbiri z jedilnika

IZGOVOR: [a la kárt]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

à la carte [a la kárt] nač. prisl. zv. (ȃ) fr. cit. večerjati ~ ~ ~ |po izbiri z jedilnika|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Álbersova projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

aloním -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

alternatívno zemljepísno imé -ega -ega -na s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

altiméter -tra m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

amortizácija amortizácije samostalnik ženskega spola [amortizácija]

1.

blaženje sunkov, nihanja ob premikanju česa; SINONIMI: amortiziranje

2.

iz financ in računovodstva postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe; SINONIMI: iz financ in računovodstva amortiziranje

2.1.

iz financ in računovodstva

;

SINONIMI:

iz financ in računovodstva amortiziranje

3.

iz financ in računovodstva postopno manjšanje deleža obresti in večanje deleža glavnice pri odplačevanju posojila

STALNE ZVEZE: biološka amortizacija
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Amortisation, angl. amortisation, iz ↑amortizirati

analógni podátki -ih -ov m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ántropogeográfska kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

astronómski ázimut -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

astronómski koordinátni sistém -ega -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

atlánt -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

átlas -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

aviónski posnétek -ega -tka m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ávtokárta -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ávtorski originál zemljevída -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ázimut -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ázimutna pošévna projékcija -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ázimutna projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

balón balóna samostalnik moškega spola [balón]

1.

s plinom napolnjena naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo, zbiranje podatkov

2.

gumijast predmet, ki se napihne, napolni s plinom, zlasti kot igrača, dekoracija

3.

velika polkrožna priprava, ki se za zaščito pred vremenom napne na ogrodje nad odprtim objektom, zlasti športnim

4.

ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balonček

FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

barométrska kóta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

barométrska višínska fórmula -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

batográf -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Behrmanova projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

blókdiagrám -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

blókovni diagrám -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Bonnova projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

brálnik -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bráti bêrem nedov., tudi beró; brál (á é)
1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede: zna brati in pisati; brati glagolico; brati na glas, črkovaje, gladko; ta pisava se težko bere / ali vaša mala že bere? zna brati; slepi berejo s prsti
// dojemati vsebino besedila: brati časopis, knjigo, pesmi; brati francosko; bral sem, da je predstava uspela; bral sem o železniški nesreči; to sem bral pri Cankarju, v knjigah / brati Župančiča njegove pesmi; star. brati na bukve / berem, berem, pa ne razumem; tam je stal, kakor beremo, velik grad; knjiga se lepo bere; na prvi strani se bere / brati otrokom pravljice
2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: brati note, zemljevid; brati gradbeni načrt / naučil sem se brati sledove
3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: brati z obraza, na obrazu, v očeh / vsako željo ji bere iz oči; na nosu mu berem, da laže / brati misli; skrb se mu bere na obrazu
// ugibati, napovedovati: brati (usodo) iz kart, iz zvezd, z dlani
4. nabirati, trgati: brati jagode; zastar. brati rože, smolo, suhljad; brati za svinje / čebele že berejo; čebele berejo na ajdi, ajdo / nar. vzhodno letos smo brali v lepem vremenu trgali (grozdje)
● publ. evropski (beri: zahodni) modernizem razumi; to je; brati mašo maševati; šalj. brati fantu levite, kozje molitvice oštevati ga; brati med vrsticami uganiti prikrito misel; preg. s hudičem ni dobro lešnikov brati s hudobnim človekom ni dobro imeti opravka
♦ rad. brati živo v mikrofon pri neposredni oddaji; šol. učitelj bere naprej, učenci za njim; tisk. brati korekture označevati napake, nastale pri stavljenju

beróč

-a -e:

čudil se je, beroč njegovo najnovejšo knjigo

beroče občinstvo

brán

-a -o:

Jurčič je bolj bran kot Mencinger

najbolj brana knjiga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bráti bêrem nedov., 3. os. mn., privzdig. beró, -i -íte, -óč; brál -a, brát, brán -a; bránje; (bràt) (á é) znati ~ in pisati; publ. evropski (beri: zahodni) modernizem |razumi, to je|; brati komu kaj ~ otrokom pravljice; ~ knjigo; ~ usodo iz kart, zvezd, z dlani; neobč. ~ rože, suhljad nabirati, trgati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

bráti bêrem nedovršni glagol, glagol razumevanja, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Zna brati in pisati.

2.

kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem
Kar naprej je nekaj brala.

2.1.

kdo/kaj razumevati kaj
Naučil se je brati sledove.

3.

kdo/kaj biti sposoben, znati, obvladati kaj 'jezik'
Bere šest jezikov.

4.

kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'misli, čustva'
Usodo si je brala /iz kart/.

5.

kdo/kaj nabirati kaj
/Navadno/ so brali želod (za svinje).

6.

iz radiotehnike kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Napovedovalec bere /v živo/.

7.

iz šolstva kdo/kaj razpoznavati znake za glasove in oblikovati besede, stavke, tudi z govorilnimi organi
Učitelj bere naprej, učenci pa za njim.

8.

iz tiskarstva kdo/kaj biti sposoben, znati ugotavljati kaj 'korekture'
Berejo korekture.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

búsola -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

centroíd -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

cilíndrična projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

čebéla Frazemi s sestavino čebéla:
délaven kot čebéla, marljív kot čebéla, príden kot čebéla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

čŕni glóbus -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

daljinomér -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

daljínsko zaznávanje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

deformácija v kartográfski projékciji -e -- -- -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Delislova projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

delívec -vca m z -em člov. (ȋ) ~ hrane, kart
delívka -e ž, člov. (ȋ)
delívčev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

»Delivec« ali »delilec« pravice

Pozdravljeni, zanima me, kateri izraz je pravilen. Delivec ali delilecpravice? V SSKJ sta namreč oba izraza, zato, nisem prepričana, kateri je pravi za ta kontekst.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

délovna kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

diagrám -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

digitalizácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

digitalizátor -ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

digitálna kartografíja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

digitálnik -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

digitálni katáster -ega -tra m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

digitálni modél pokrájine -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

digitálni modél reliéfa -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

digitálni podátki -ih -ov m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dogovorjêna projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dolžínska stopínja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dotikálni poldnévnik -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dotikálni vzporédnik -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

drúžbenogeográfski zemljevíd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

drúžbeno-gospodárski zemljevíd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

držávna topográfska kárta -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

DTK DTK-ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

dvójka -e ž (ọ̑)
1. pog. številka dve: napisati dvojko / na tej progi vozi dvojka tramvaj, avtobus številka dve
2. pog. najnižja pozitivna ocena (v šoli); zadostno: dobiti dvojko; imeti dvojko iz računstva, v računstvu
// nekdaj negativna ocena (v šoli): ker ni nič znal, mu je profesor dal dvojko; popraviti dvojko iz zgodovine / pisati nalogo dvojko; znati za dvojko
3. skupina dveh oseb: najboljša dvojka je bila pohvaljena pred vsemi brigadirji; vojaki so se po potrebi združevali v dvojke ali trojke
4. igralna karta z dvema znakoma: pikova dvojka
♦ igr. napovedana vrednost pri igri na karte, glede na moč igralčevih kart; šport. dvojec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Eckertova projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ÉHIŠ ÉHIŠ-a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ekonómska kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

eksoním -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

eksonimizácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ekvátorska gnómonska projékcija -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ekvátorska projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ekvidistánca -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ekvidistánčna projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ekvivaléntna projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

endoním -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

enójka -e ž (ọ̑)
1. pog. številka ena: napisati enojko / na tej progi vozi enojka tramvaj, avtobus številka ena / med. žarg. enojka prvi sekalec
2. pog. negativna ocena (v šoli): dobil je enojko v računstvu; v spričevalu ima same enojke
// nekdaj najboljša ocena v šoli: za vsako enojko je doma pohvaljen
♦ igr. napovedana vrednost pri igri na karte, glede na moč igralčevih kart, večja od dvojke; šport. tekmovalni čoln za enega veslača z dvema vesloma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

eponím -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

epotoponím -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

evidénca híšnih števílk -e -- -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

fítogeográfska kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

fítogeográfski zemljevíd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

fízična kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

fízičnogeográfska kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Flamsteed-Sansónova projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

fotogrametríja -e ž (ȋ)
geod. fotografiranje zemeljskega površja in izdelovanje kart na osnovi tako dobljenih posnetkov: fotogrametrija gozdov / pri geodetskih delih so uporabljali tudi fotogrametrijo
// nauk o tem: velja za utemeljitelja fotogrametrije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

fótogrametríja -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

fótogrametríja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

fótoplán -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

franciscêjski katáster -ega -tra m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Fullerjeva projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Gallova projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Gauss-Krügerjeva koordináta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Gauss-Krügerjeva mréža -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

generalizácija kárte -e -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

generálka -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

generálna kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

generálni zemljevíd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

geodétska báza -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

geodétski ázimut -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

geodétski posnétek -ega -tka m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

geodétski réper -ega -ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

geodezíja -e ž (ȋ)
veda o obliki zemlje in njenih razsežnostih: naloge geodezije; fakulteta za geodezijo / inženir geodezije / nižja geodezija ki se ukvarja z meritvami manjših površin in z izdelavo topografskih kart

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

geodezíja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

geográfska entitéta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

geográfska kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

geográfska koordináta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

geográfska koordinátna mréža -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

geográfska léga -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

geográfski objékt -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

geográfski zemljevíd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

geográfsko imé -ega -na s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

géolocírani podátek -ega -tka m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

geolóška kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

geolóški zemljevíd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

géomorfolóška kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

géomorfolóški zemljevíd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

géomorfolóško kartíranje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

globulárna projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

glóbus -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

GMT GMT-ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gnómonska projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Goodejeva projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Gorska vojaška topografska karta
Na Ministrstvu za obrambo smo v letih 2014 in 2015 za potrebe Slovenske vojske in vseh drugih, ki opravljajo naloge v gorskem svetu v okviru sistema zaščite in reševanja in pomoči (Civilna zaščita, Gorska reševalna služba), izdali Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – VZHOD 1 : 25.000 (2014) in Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – ZAHOD 1 : 25.000 (2015). Navedeni topografski karti se v več elementih razlikujeta od klasičnih turističnih planinskih kart, ker sta prilagojeni slovenskim vojaškim in Natovim standardom. V oktobru 2015 smo prejeli elektronsko sporočilo strokovnjaka z Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo, ki je izrazil odločno nestrinjanje s poimenovanjem karte, saj je po njegovem mnenju pojem planina predviden za označitev območja v gorskem svetu in visokogorju, kjer se pase živina. Po njegovem mnenju bi bil pravilen slovenski izraz vojaška gorska topografska karta . Poudaril je tudi, da se v Slovenski vojski za vse, kar je povezano z gorami, uporablja pridevnik gorski .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gospodárski zemljevíd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gostôta píkslov -e -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gráfični šúm -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gráfično merílo -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gráfično oblikovánje zemljevída -ega -a -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

gráfikon -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

greenwiški poldnévnik -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Gríntenova projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

hidrográfska kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

hidrográfski objékt -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

hídroizotêrma -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

hidrolóška kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

hidroním -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

hipsográfska krivúlja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

hipsométrična čŕta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

hipsométrična kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

hipsométrična krivúlja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

hipsométrični zemljevíd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

hipsometríja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

histográm -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

híša Frazemi s sestavino híša:
híša iz kárt, [lepó] po vŕsti, kàkor [so] híše v Tŕsti, [lepó] po vŕsti, kot [so] híše v Tŕsti

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

híšica Frazemi s sestavino híšica:
híša iz kárt, híšica iz kárt, podírati se kot híšica iz kárt, podréti se kot híšica iz kárt, sesúti se kot híšica iz kárt, zrúšiti se kot híšica iz kárt

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

hodoním -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

horizóntna projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

horoním -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

itinerár -ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

iz predl., z rodilnikom
1. za izražanje premikanja iz notranjosti predmeta ali prostora navzven: skočiti iz grmovja; stopiti iz hiše; piti iz kozarca; prenos iz gledališča; ropot iz kuhinje / priti iz Kranja, Nemčije; priti iz Gorenjske z Gorenjskega / iz megle je rosilo; priti iz vode / z drugimi predlogi peljati se iz mesta na deželo, pod Gorjance, v vas / izgnati iz dežele; izpustiti iz rok; pren. rešiti se iz nevarnosti; buditi iz spanja
// za izražanje usmerjenosti, izstopanja: kamen štrli iz tal; pogled iz sobe
2. za izražanje
a) izhodišča, izvora: izhajati iz kmečkega rodu; sin iz drugega zakona / drobiž iz stotaka / streli iz puške / iz njenega govorjenja je dognal resnico
b) pripadnosti, okolja: kava iz Brazilije; žuželka iz družine murnov; publ. blago iz uvoza uvoženo blago / arija iz opere; odlomek iz Cankarja iz Cankarjevih del / publ., v naslovih iz listnice uredništva
3. za izražanje prehajanja, spreminjanja: iz teh celic so nastale krvničke; iz otroka zraste mož; kaj boš naredil iz tega? / navadno v zvezi z v: napredovati iz asistenta v docenta; iz kmetice se je spremenila v gospo; prevajati iz nemščine v slovenščino
4. s pomožnim glagolom za izražanje stanja zunaj česa: moštvo je precej iz forme / ta obleka je že iz mode ni več moderna; pog.: že teden dni ni bila iz hiše je ni zapustila; fant je že iz šole je končal šolanje / bolnik je že iz nevarnosti
5. za izražanje časovnega izhodišča: poznam ga iz šolskih let; spomini iz mladosti; utopija iz leta dva tisoč / kmeta pozna iz službovanja na deželi / iz mladega od mladega, od mladih let
6. za izražanje
a) iz katere snovi je kaj: izdelati kipec iz brona; izrezati iz lesa; zid iz rezanega kamna; rjuha iz domačega platna / trnek iz bucike / naloga iz geometrije; izpit iz matematike
b) iz katerih enot kaj sestoji: priprava je iz več delov; moštvo je sestavljeno iz igralcev treh klubov
7. za izražanje nagiba ali vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: storiti kaj iz nagajivosti, strahu, usmiljenja; oditi iz protesta; vprašati iz radovednosti / tat iz navade / odkloniti iz več vzrokov
// za izražanje odnosa do koga: briti norce iz njega / norčevati se iz njegove revščine
8. za izražanje načina, kako se kaj dogaja: prerokovati iz kart; pogled iz ptičje perspektive; ekspr.: iz dna duše hvaležen; iz srca rad / cev iz celega ki ni varjena
● ekspr. živi iz dneva v dan brez cilja, brezskrbno; bolnik je iz dneva v dan slabši vedno slabši; zastar. doma je iz Lahov iz Italije; iz rok dati prepustiti, izročiti; ekspr. otrok je ves iz sebe zmeden, prestrašen; zastar. priti iz vojakov od

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ízoamplitúda -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izobára -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izobáta -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izobáza -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izobrónta -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izočŕta -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izodapána -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izodináma -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izofána -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izoféna -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izofitohróna -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izogeotêrma -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izogóna -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izohalína -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izohelína -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izohiéta -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izohigroména -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izohíla -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izohióna -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izohípsa -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izohróna -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izohróna prométa -e -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ízokatabáza -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izoklína -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izokóla -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izokríma -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izolínija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izoména -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izométrično kartíranje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izonéfa -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izopága -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izopáha -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izopahíta -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izopíkna -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izopléta -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izoplétično kartíranje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izoplôskev -kve ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izorahíja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izoseísta -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izoseízma -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izotáha -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izotêrma -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ízotermobáta -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

izovála -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Izrazi pri taroku v slovenščini

Kako bi v knjižni slovenščini zapisali naslednje izraze, ki se uporabljajo pri taroku?

platelc
radelc
mondfang

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ízvenokvírni opís zemljevída -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ízvenzêmeljski objékt -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

jámski katáster -ega -tra m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

jožefínski katáster -ega -tra m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kabalístika -e ž (í)
1. zlasti v srednjem veku, v judovski filozofiji in religiji proučevanje, raziskovanje kabale: posvečati se kabalistiki / biblijska kabalistika
2. knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: to je kabalistika, ne pa znanost / znala je ugibati iz kart, a ni nikomur izdala te svoje kabalistike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kanásta -e ž (ȃ)
igr. igra, navadno z dvema snopoma po dvainpetdeset kart in štirimi jokerji: igrati kanasto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kànt Frazemi s sestavino kànt:
príti na kànt, správiti kóga na kànt

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kárt -a m (ȃ)
šport. majhen dirkalni avtomobil s šasijo iz jeklenih cevi, navadno brez karoserije in menjalnika: tekmovanje s karti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kárt -a m (ȃ) |dirkalni avtomobil|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kárt -a m

GLEJ SINONIM: gokart

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

kart. okrajš. kartoniran; kartografiral

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kart. krajšava kartuzijan: taku govorij Dionijſius Cart: im. ed. (I/1, 102) → Dionizius 1.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kárta1 -e ž (ȃ)
1. papir, platno z upodobitvijo zemeljskega površja, objektov na njem v pomanjšanem merilu; zemljevid: obesiti karto na steno; izdelovanje kart / karta Slovenije, sveta
2. s prilastkom tak papir, platno s podatki o pojavih, stanjih: geološka, hidrološka karta; meteorološka karta / dialektološka karta ki prikazuje obseg dialektov; ki prikazuje prostorsko razširjenost narečnih (jezikovnih) pojavov
3. pog. pravokoten kos papirja, kartona, navadno z okvirnim besedilom, ki daje imetniku pravico
a) do vstopa zlasti v gledališče, kino; vstopnica: karte so že razprodane / kupiti karte za gledališče, koncert
b) do vožnje s prevoznim sredstvom; vozovnica: kupiti karto; pokazati karto sprevodniku / avtobusna, letalska karta; karta za žičnico / ob nakupu vozovnice dve karti do Maribora, prosim / mesečna karta ki velja za eno osebo en mesec na določeni progi z navadno neomejenim številom voženj; povratna karta za vožnjo od izhodišča do cilja in nazaj / vozna karta
4. pog., zlasti v vojnem času živilska nakaznica: razdeljevati karte / krušna, sladkorna karta / dobiti, prodajati živila na karte; ekspr. živeti na karte / živilska karta
5. pog. dopisnica, razglednica: napisati komu karto / oglasil se je z dvema kartama
6. izkaznica, legitimacija: pokazati karto / članska karta
● pog. imate karto več pri kupovanju, preprodajanju zunaj blagajne vstopnico, ki je ne potrebujete, ki jo lahko prodate; pog. uvesti karte izdati živilske nakaznice, da se življenjske potrebščine načrtno in enakomerno razdelijo med prebivalstvo
♦ avt. zelena karta dokument s podatki o zavarovanju vozila za tujino; geogr. fizična karta ki prikazuje naravne oblike zemeljskega površja; generalna karta generalka; osnovna karta; politična karta ki prikazuje politično-upravne ozemeljske enote; tematska karta; meteor. sinoptična karta ki prikazuje vremenske razmere in vremenske procese na določenem območju v določenem času; navt. pomorska karta ki prikazuje morske površine z označenimi globinami in obalni pas z orientacijsko pomembnimi objekti; ptt karta nekdaj dokument, ki ga uporablja pošta pri izmenjavi knjiženih pošiljk; žel. peronska karta ki daje imetniku pravico do vstopa na peron

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kárta2 -e ž (ȃ)
1. manjši kos trdega papirja z natisnjenimi znaki ali figurami, ki se uporablja pri nekaterih družabnih igrah: razdeliti karte; vzeti karto s kupa; karta visoke vrednosti; kup kart; trik s kartami / hazardna igra s kartami / položiti karte na mizo / mešati karte / pog. metati karte kartati / dobre karte s katerimi je mogoče dobro igrati, zmagati; močna karta visoke vrednosti, ki daje možnost vzetka / pog. pri kartah je izgubil veliko denarja pri igranju kart, kartanju / igrati (na) karte / igralna karta
♦ igr. izigrati karto dati, položiti določeno karto, ko je igralec na vrsti; kupiti karto dobiti, vzeti jo po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno; polagati (si) karte igrati igro s kartami za enega igralca; založiti karto uvrstiti določeno karto v skupino dobljenih kart; francoske karte katerih barve so karo, križ, pik in srce; mrtva karta ki se pri igri ne uporabi; tarok karte ki se uporabljajo pri igranju taroka; tarot karte snopič igralnih kart, ki se uporablja za vedeževanje
2. ekspr. učinkovito sredstvo, dober pripomoček za uspeh: to je naša zadnja karta; imeti močne karte v rokah prepričljive dokaze za kaj / igrali, stavili so na napačno karto / publ., z oslabljenim pomenom igrati na karto ekstremizma
● ekspr. odkriti (svoje) karte povedati, izdati svoje namene; ekspr. igrati z odprtimi kartami jasno, odkrito kazati svoje namene; ekspr. hišica iz kart kar je krhko, neuresničljivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kárta Frazemi s sestavino kárta:
híšica iz kárt, ígra z odpŕtimi kártami, igránje z odpŕtimi kártami, igráti na kárto čésa, igráti z odpŕtimi kártami, iméti móčne kárte [v rôkah], iméti vsè kárte v rôkah, odkríti [svôje] kárte, podréti se kot híšica iz kárt, pokazáti [svôje] kárte, sesúti se kot híšica iz kárt, stáviti na kárto čésa, stáviti vsè na êno kárto, zrúšiti se kot híšica iz kárt

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kárta -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kárten2 -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na karta2: večji kartni format
♦ papir. kartni papir papir za izdelovanje kart

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kartíranje kartíranja samostalnik srednjega spola [kartíranje]

1.

izdelovanje zemljevidov, kart določenega območja; SINONIMI: kartografiranje

1.1.

;

SINONIMI:

kartografiranje

2.

iz biologije prepoznavanje, določanje položaja, funkcije česa v organizmu, njegovem delu, strukturi, zlasti gena v kromosomu; SINONIMI: iz biologije kartografija

ETIMOLOGIJA: ↑kartirati

kartíranje -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kártodiagrám -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kartográf -a m, člov. (ȃ) |strokovnjak za risanje kart|
kartográfinja -e ž, člov. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kartografíja kartografíje samostalnik ženskega spola [kartografíja]

1.

dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem zemljevidov, kart določenega območja

1.1.

1.2.

2.

iz biologije prepoznavanje, določanje položaja, funkcije česa v organizmu, njegovem delu, strukturi, zlasti gena v kromosomu; SINONIMI: iz biologije kartiranje

3.

ekspresivno identifikacija, prikaz česa sploh; SINONIMI: ekspresivno kartografiranje

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kartografie, it. cartografia, frc. cartographie, iz ↑karta + gr. graphía ‛pisanje, opisovanje’ iz gráphō ‛pišem, slikam, vklešem, vrežem’

kartografíja -e ž (ȋ)
geogr. izdelovanje kart, zemljevidov: fotogrametrija in kartografija
// nauk o tem: razvoj kartografije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kartografíja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kartografíranje kartografíranja samostalnik srednjega spola [kartografíranje]

1.

izdelovanje zemljevidov, kart določenega območja; SINONIMI: kartiranje

1.1.

;

SINONIMI:

kartiranje

2.

ekspresivno identifikacija, prikaz česa sploh; SINONIMI: ekspresivno kartografija

ETIMOLOGIJA: ↑kartografirati

kartográfska ekvidistánca -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kartográfska míza -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kartográfska projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kartográfski kartográfska kartográfsko pridevnik [kartográfski]

1.

ki je v zvezi s kartografi ali kartografiranjem 1.

STALNE ZVEZE: kartografska projekcija
ETIMOLOGIJA: ↑kartograf

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kartográfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kartografe ali kartografijo: kartografska metoda / kartografski znaki / kartografska projekcija projekcija ukrivljene zemeljske površine na ravno ploskev karte / kartografski oddelek, zavod / kartografski risar risar kart

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kartográfski elemènt -ega -ênta m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kartográfski kljúč -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kartográfski originál zemljevída -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kartográfski simból -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kartográfski znák -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kartográfsko čŕtkanje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kartográm -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kartometríja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

katáster -tra m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

katástrska izméra -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

katástrska kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

katástrska kartografíja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

katástrska mápa -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

katástrska óbčina -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

katástrski načŕt -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

katástrski okràj -ega -ája m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

katástrski zemljevíd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Kategorija živosti: imena vzpetin

Zanima me, kako je s sklanjanjem imen za vzpetine, če se ta imenuje po svetniku, npr. Lovrenc, Sveti Jošt. Ali gremo naSveti Jošt ali na Svetega Jošta, je pohod na Lovrenc ali na Lovrenca?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Kategorija živosti: poimenovanja bolezni

Kako je prav: imam rak ali imam raka?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Kdaj uporabiti trening »pri učencih« oz. trening »za učence«?

Zanima me, ali pišemo npr. Trening fonološkega zavedanja pri učencih prvega razreda ali Trening fonološkega zavedanja za učence prvega razreda? Uporabimo pri učencih ali za učence?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Kdaj uveljavljati kategorijo živosti pri neživih samostalnikih?

Zanima me, zakaj se pajac pregiba zgolj po živi sklanjatvi, čeprav lahko označuje tako nekaj živega (klovna) kot neživega (delovno oblačilo); pri žerjavu, denimo, je pa razlika v sklanjanju, če mislimo žival ali delovni stroj.

Zanima me tudi, zakaj se večina kvartopirskih samostalnikov sklanja po živi (as, škis, pagat, mond, joker, pik, renons itd.), adut pa ne.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kẹ̑nta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kilométrska mréža -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

klásična kartografíja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

klimátska kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Knafelc

Predlog

Knafelca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

slovenski kartograf in planinec

IZGOVOR: [knáfəlc], rodilnik [knáfəlca]

BESEDOTVORJE: Knafelčev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kodírana predstavítev -e -tve ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kómpas -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

konfórmna projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kónična projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

konvencionálna projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

koordinátni sistém -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kóta -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kotidiálna čŕta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kotidiálna línija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

krajepísje -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

krokí -ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

krokíranje -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

krt -a m krt: kakor kart im. ed., katiri je vſelei slep ǀ ſe ijm bo sgudilu kakur kertu daj. ed., kateri vſe njega shivozhe dny je ſlep ǀ karti im. mn. ſo ena maihina shival ǀ Krajl Artabones namejsti ſaurashnikou, mishi, inu podgane, inu karte tož. mn. je lovil ǀ cell dan je kerte tož. mn. lovil

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

kurviméter -tra m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Lámbertova projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Laplaceova tóčka -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

latinizacíjski kljúč -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

legénda -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Lehmannova čŕtka -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Lehmannova léstvica -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lêjer -ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

letálski posnétek -ega -tka m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

línija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

loksodróma -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

lunárno zemljepísno imé -ega -ega -na s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

málo merílo -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

máslo Frazemi s sestavino máslo:
bíti kàkor iz másla, bíti kot iz másla, bíti máslo kóga, bíti [mêhek] kot máslo, iméti máslo na glávi, iméti máslo v ušésih, iméti máslo za ušési, íti kot po máslu, têči kot po máslu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

matemátična kartografíja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

matemátična osnôva zemljevída -e -e -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

mednárodna fonétična abecéda -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

mentálna kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Mercatorjeva projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

merílna míza -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

merílna pálica -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

merílo -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

méšanje in mešánje -a s (ẹ́; ȃ)
1. glagolnik od mešati:
a) jed je med mešanjem zalivala z vodo
b) mešanje koruze in pšenice; strokovnjak za mešanje pijač; stroj za mešanje / mešanje betona / mešanje barvnih vtisov
c) mešanje čistega in umazanega perila / mešanje kart / mešanje oblakov
č) mešanje formul, pojmov
d) mešanje radijskih postaj / jezikovno, nacionalno mešanje / mešanje ras
2. zastar. mešanica, zmes: zliti mešanje v ponev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

metálka1 -e [metalka in metau̯ka] ž (ȃ)
1. ženska, ki kaj meče: v cirkusu nastopa tudi metalka bodal / knjiž., zastar. sanje mu je razložila metalka kart vedeževalka (s kartami)
2. športnica, ki se ukvarja z meti: metalka kopja
♦ rib. manjša vlačilna mreža za lov rib z dna jezer, rek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

metúljasta projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

milijónska kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

móda Frazemi s sestavino móda:
bíti iz móde, bíti [zeló] v módi, po zádnji módi, prihájati v módo, priti iz móde, príti v módo, zádnji krík móde

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

modél -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Mollweidejeva projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nacionálni átlas -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

načŕt -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nadmôrska višína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

naklónski kót -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

narávni objékt -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

narávnogeográfski zemljevíd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

naselbínsko zemljepísno imé -ega -ega -na s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

navídezna pokrájina -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

návtična kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nebésni glóbus -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

néma kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

némi glóbus -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

némi zemljevíd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nènaselbínsko zemljepísno imé -ega -ega -na s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nèpráva projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

níčelna globína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

níčelna tóčka -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

níčelni meridián -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nivelmán -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nízek -zka -o prid., nížji (í)
1. ki ima v navpični smeri navzgor razmeroma majhno razsežnost; ant. visok: nizek grm, hrib, stol; nizka hiša, klop; nizko čelo, drevo, vzglavje; gospodarsko poslopje je za dva metra nižje od hiše / nizek fant majhen; ekspr. je na nizkih nogah ima kratke noge; biti nizke rasti majhen; zabredel je v nizko vodo plitvo / nizki čevlji čevlji, ki ne segajo do gležnja; nizki fižol fižol z nizkim pokončnim steblom, ki se ne ovija; čevlji z nizko peto
// ki je v navpični smeri navzgor razmeroma malo oddaljen od površine: nizek strop; drevo z nizkimi vejami / letalo je v nizkem letu preletelo mesto / nizka krošnja krošnja pri tleh; pren., ekspr. stal je na najnižjem klinu družbene lestvice
2. ki ima razmeroma majhno nadmorsko višino: nizek svet; nizka kotlina, stepa
3. ki je glede na možni razpon ob spodnji, izhodiščni meji: nizka cena, produktivnost, temperatura; nizke obresti; nizka pokojnina; nizka kalorična vrednost živila / nizek zračni pritisk; nizka raven, stopnja / nizka kakovost slaba; nizka naklada, teža majhna
// ki ima zamolkel zven: govoriti, peti z nizkim glasom; nizki in visoki zvoki
4. v primerniku ki je glede na razvrstitev po položaju, pomembnosti, odgovornosti na manj pomembnem mestu: imeti nižji čin; navodila nižjim organom; pisarji so bili nižji uradniki; nižja samoupravna enota / nižje plemstvo / nižje sodišče sodišče prve stopnje
// ki je glede na stopnjo zahtevnosti bolj splošen, enostaven: za to delo je potrebna le nižja usposobljenost / nižji razredi osnovne šole razredi od prvega do četrtega razreda osnovne šole; nižja geodezija geodezija, ki se ukvarja z meritvami manjših površin in z izdelavo topografskih kart; nižja gimnazija nekdaj gimnazija od prvega do četrtega razreda osemletne gimnazije; nižja izobrazba
5. ki pripada socialno šibkejšim, revnejšim družbenim slojem: nižji ljudje; biti nizkega rodu; najnižji sloji prebivalstva
// ki ni cenjen, spoštovan: nizek položaj plačanca / opravlja najnižja dela
6. ekspr. ki ima negativne moralne lastnosti: zašla je v družbo nizkih moških / nizke besede, misli; umoril ga je iz nizkih nagibov / on je nizek v svojih željah
7. biol., v primerniku ki je glede na stopnjo razvoja prvotnejši, manj popoln: nižje oblike življenja / nižji vretenčarji obloustke, ribe in dvoživke; nižje živali nevretenčarji
● star. biti doma iz nižjih krajev južnejših, južnih krajev kakega območja; publ. za dosego cilja se je posluževal tudi nizkih udarcev nepoštenih sredstev; star. bil je rojen pod nizko streho izhaja iz revne družine
♦ bot. nizka bilnica visokogorska latasta trava z mehkimi in tankimi listi, Festuca pumila; ekon. nizek donos; elektr. nizka frekvenca frekvenca do nekaj tisoč hertzov; nizka napetost napetost, ki je nižja kot 1000 voltov; geogr. nizko barje barje, ki je poraslo s travo; grad. nizka gradnja gradnja, katere glavni deli so v zemlji ali na zemeljski površini; lov. pes ima nizek nos pri sledenju ima smrček pri tleh; nizki lov lov na manjšo ali zaradi načina lova manj pomembno divjad; mat. nižja matematika osnovni pojmi računstva in geometrije; meteor. nizka megla megla, ki leži neposredno nad zemeljsko površino; nizka oblačnost oblačnost, pri kateri so oblaki do 2.500 m visoko; šport. nizki start start iz pokleka na eni nogi; nizki udarec pri boksu prepovedani udarec nižje od pasu

nízko

prisl.:

sonce je že nizko nad obzorjem

nizko oceniti vrednost dela

nizko peti

nizko se mu priklanja globoko

spuščala sta se vedno nižje in nižje

publ. nizko kalorična prehrana

nižje ob reki ležeči kraji

nižje uvrščen

nizko viseči oblaki

●

preg. kdor visoko leta, nizko pade kdor ima pretirano dobro mnenje o svoji družbeni pomembnosti in pretirane zahteve po družabnem uspehu, ugledu, doživi pogosto neuspeh

♦

šol. nižje organizirana šola nekdaj osnovna šola, navadno nižja, v kateri poteka v isti učilnici hkrati pouk navadno dveh razredov

nízki

-a -o sam.:

nižji so se uprli višjim podrejeni

na njej ni bilo nič nizkega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

nížja geodezíja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

normálna projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

núlta globína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

numêrično merílo -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

obálna čŕta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

obálna línija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

óbčina -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

očíšče -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ODK ODK-ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

odoním -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

okvír zemljevída -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

oleáta -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

orientácija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

orientácija zemljevída -e -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

originálni zemljevíd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

orográfska kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

orográfski zemljevíd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

orometríja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

oroním -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ortodróma -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ortofóto zemljevíd -- -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ortográfska projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

osnôvna držávna kárta -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

osnôvna geográfska kárta -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

osnôvni geográfski zemljevíd -ega -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ouzo ouza; in úzo samostalnik moškega spola [úzo]

žgana pijača iz janeža, po izvoru iz Grčije

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ngr. ouzo, iz tur. üzüm ‛grozd’

pahljáča -e ž (á)
1. ročna priprava za hlajenje zlasti obraza: razprla, zaprla je pahljačo; hladiti si obraz s pahljačo; živo pisana pahljača
2. ekspr., navadno s prilastkom kar je po obliki, razvrstitvi podobno razprti pahljači: držati v roki pahljačo kart; pahljače palm; deklica povesi dolge pahljače trepalnic
● zložiti narezane kumarice v pahljačo tako, da so podolžne rezine na enem koncu skupaj, na drugem pa se le delno pokrivajo; ladjevje se je v pahljači širilo proti obzorju pri plutju je bilo razporejeno v obliki krogovega izseka
3. publ., z rodilnikom velika količina, množina: ti učinki izvirajo iz cele pahljače vzročnih dejavnikov; široka pahljača ukrepov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pahljáča -e ž (á) hladiti si obraz s ~o; poud. ~ kart |razprte karte|; publ. široka ~ ukrepov |velika količina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

panorámska kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

panorámska kartografíja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

panorámski zemljevíd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pantográf -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

paraláksa -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pásar -ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pedolín, pedolíno samostalnik moškega spola

manjše vodno vozilo na nožni pogon, navadno iz plastične mase

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pedolóška kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pedolóški zemljevíd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

perspektívna projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

petérica -e ž (ẹ̑)
skupina petih oseb: peterica vojakov je odšla minirat most
♦ pravn. senat peterice sestavljen iz petih sodnikov
// knjiž. skupina petih enot: peterica draguljev, kart

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

píksel -sla m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Pisanje imen izdelkov in znamk ter vprašanje velike začetnice in živosti

1. Znamke in imena izdelkov

V spletni jezikovni svetovalnici sem opazila težjo po pisanju z veliko začetnico pri vseh znamkah, ki sicer po trenutno veljavnih pravopisnih pravilih (lahko) padejo v skupino izdelkov, omenjenih v členu 147 (imena industrijskih izdelkov, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: kodak, kalodont, ford ...; tudi poimenovanja zdravil).

Skupina takih poimenovanj se je z v pravopisu naštetih izdelkov močno razširila (vsa imena namenoma pišem z malo začetnico):

poimenovanja telefonov in fotoaparatov (samsung, nokia; nikon, cannon);
računalniška tehnologija vseh vrst (apple, mac; ipod, ipad, iphone; google, facebook, twitter; word, excel, powerpoint ...; gmail; chrome, firefox, windowsexplorer in drugi programi);

Pri facebooku je še vprašanje velike začetnice v primeru pisnega podomačenja(fejsbuk), kar na splošno odpira vprašanje podomačevanja teh izrazov;

pijače (pijem jeruzalemčana, bizeljčana; pijem jacka danielsa/jacka);
znamke oblačil ipd. (obožujem versaceja, guccija, armanija - pisava z veliko začetnico bi bila v taki stavčni strukturi dvoumna) - ipd. Ker vem, da je prišlo do neskladja med pravopisnimi pravili in nekaterimi zakonskimi določbami o zapisovanju trgovskih in drugih znamk, me zanima, v katero smer gredo razmišljanja pravopisne komisije. Namreč, v primeru odločitve za pisanje z veliko začetnico bo to pomenilo, da bomo po novem z veliko pisali tudi do zdaj uveljavljene zapise z malo – lekadol, aspirin; ford, clio; jeruzalemčan, bizeljčan.

Izjema bodo verjetno ostali primeru generičnih poimenovanj, ki so pa tudi vprašljivi (pril, edigs ...).

2. Kategorija živosti

Zanima me še stališče pravopisne komisije o kategoriji živosti pri naslednjih primerih: Ali uporabljam apple ali appla, mac/maca, samsung/samsunga, ipod/ipoda, nikon/nikona ... Uporabljam word, powerpoint; gmail; facebook, twitter – to je po mojem mnenju ustaljeno s kategorijo neživosti. Pri googlu je kategorija živosti najverjetneje vezana na preneseni pomen oz. poosebitev: Vprašaj googla - vprašaj strica Googla. Tudi posamezni drugi primeri so vprašljivi, kot npr. robot, okostnjak, model (moška oseba v svetu mode), fotomodelkonjiček (v pomenu 'hobi') ... – zanje velja kategorija živosti ali ne? Zasledila sem rabo »uporabljam frana« – torej živo in zapisano z malo začenico.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

planiméter -tra m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

planimetríranje -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

planínska kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

planínski zemljevíd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

planšét -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

plástični modél reliéfa -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

plástnica -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

plavajóči kómpas -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

plóter -ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

podírati se Frazemi s sestavino podírati se:
podírati se kot dómine, podírati se kot híšica iz kárt

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

podmôrski objékt -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

podnébni zemljevíd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

podôlžni prerèz -ega -éza m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

podomáčeno zemljepísno imé -ega -ega -na s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

podomačevánje zemljepísnih imén -a -- -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

podréti se Frazemi s sestavino podréti se:
péč se je podŕla, podréti se kot dómine, podréti se kot híšica iz kárt

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

póker -kra tudi -ja m (ọ́)
igr. hazardna igra s kartami, pri kateri zmaga tisti, ki dosega v kombinaciji petih kart najvišjo vrednost: igrati poker

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pokrájina -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pokrajínsko zemljepísno imé -ega -ega -na s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

polágati -am nedov. (ȃ)
1. delati, da prihaja kaj
a) z daljšo, širšo stranjo na podlago: mati je zaskrbljeno polagala dlan na otrokovo čelo; polagati otroka v zibel; polagati vreče po tleh; polagati in postavljati
b) na podlago sploh: kadar je igral, kart ni metal, ampak polagal; polagati kocke po mizi; polagati obkladke na nogo / delegacija polaga venec na grob
2. na določen način pritrjevati na podlago: polagati parket, tapete
// dajati kaj na določeno mesto v ustrezen položaj: delavci polagajo cevi, kabel / polagati železniško progo / polagati mine; polagati asfaltno plast / polagati traso ceste delati, graditi
3. dajati živini (živinsko) krmo: polagati govedu deteljo / polagati svinjam / pozimi so lovci polagali srnjadi
4. navadno v zvezi z jajčece, jajce izločati zaradi razmnoževanja; leči2: samica polaga ikre ob bregu; kukavica polaga jajčeca v tuja gnezda
5. knjiž., v zvezi z v delati, da kaj vsebuje, izraža značilnost, kot jo nakazuje določilo: polagati hudomušnost v svoje odgovore; v svojo igro polaga veliko osebnega
6. publ., v zvezi z na pripisovati, dajati: velik pomen polaga na zunanjost / na te rokopise sprva niso polagali važnosti
● publ. polagati izpite delati, opravljati; pog. polagati komu karte napovedovati komu prihodnost, razkrivati preteklost na osnovi kart; polagati račun publ. inkasant polaga račun vsak teden predloži račune in izroči denar; publ. na občnem zboru polagati račun o svojem delu poročati, omogočati, da se oceni, pregleda; ekspr. zaradi tega dejanja boš polagal račun pred sodnikom se boš zagovarjal; ekspr. kosci polagajo red za redjo kosijo; vznes. polagati svoje srce k nogam koga biti čustveno popolnoma vdan komu; publ. polagati temelje čemu opravljati začetna, za nadaljnji potek najvažnejša dela; publ. polagati upe na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; knjiž. te misli polaga avtor na jezik glavnemu junaku jih izraža, posreduje po glavnem junaku; ekspr. polagati komu odgovore na jezik, v usta spraševati koga, govoriti komu tako, da bi spraševani odgovarjal, kar je treba, kar se od njega pričakuje; publ. on veliko polaga na odkritosrčnost jo ceni, dá nanjo; ekspr. toplo vam polagam to na srce to vam zelo priporočam, to vas zelo prosim; fante je polagal na tla kakor snope z lahkoto jih je metal
♦ igr. polagati (si) karte igrati igro s kartami za enega igralca; polagati pasjanso igrati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

polágati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; poláganje (ȃ) koga/kaj ~ cevi; ~ otroka v zibelko; ~ izpite → opravljati, delati; ~ prisego → prisegati; ~ račun o svojem delu → poročati, dajati ga v oceno; ~ račun pred sodnikom → zagovarjati se; polagati komu/čemu kaj ~ govedu deteljo; knj. pog. ~ dekletu karte vedeževati iz kart; poud. To vam toplo ~am na srce |vam zelo priporočam|; publ. polagati kaj na koga/kaj ~ velik pomen na zunanjost → pripisovati, dajati; ~ upe na sina → upati v sina; polagati kaj v koga/kaj neobč. ~ veliko osebnega v dramo; publ. ~ vse upe v otroka → upati v otroka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

polárna gnómonska projékcija -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

polárna projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

poldnévnik -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

poliédrska projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

poligón -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pólikónična projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

polítična kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

polítični zemljevíd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pomôrska kartografíja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pomôrski zemljevíd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

posploševánje zemljevída -a -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pošévna projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

práva projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pravokótna koordinátna mréža -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pravokótna mréža UTM -e -e -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

préčna projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

préčni prerèz -ega -éza m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

prečrkoválna abecéda -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

prečrkoválni kljúč -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

predstávni zemljevíd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

preglédna kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

preglédna topográfska kárta -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

preglédni topográfski zemljevíd -ega -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

preglédni zemljevíd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

prerokováti -újem nedov. in dov. (á ȗ)
vnaprej pripovedovati potek, pojavitev česa: vse se je uresničilo, kar je prerokoval / prerokovati komu srečo, usodo; prerokovati iz kart, kave, zvezd vedeževati / prerokovala mu je prihodnost / prerokovali so mu lepe uspehe napovedovali; pren., ekspr. srce ji je prerokovalo, da se bo vrnil
♦ rel. pod izrednim božjim vplivom vnaprej pripovedovati potek, pojavitev česa

prerokován

-a -o:

prerokovani hudi časi so prišli

prerokovana usoda se ni izpolnila

tako je bilo prerokovano

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

prerokováti -újem dvovid., nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; prerokovánje; (-àt) (á ȗ) komu kaj ~ mladeniču usodo; ~ iz kart

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

prerokováti -újem nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj vnaprej pripovedovati komu/čemu kaj
/Iz kart/ mu je prerokovala boljšo prihodnost.

2.

iz religije kdo/kaj vnaprej pripovedovati komu/čemu kaj
Preroki so jim /pod posebnim božjim vplivom/ prerokovali prihod zveličarja /, da bo prišel zveličar.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

prevédbena abecéda -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

pri predl., z mestnikom
1. za izražanje stanja v položaju, ko je kaj v neposredni bližini česa: sedeti pri mizi; stati pri oknu; ležati na klopi pri peči / bitka pri Sisku / posekati drevo pri korenini; hoditi pri kraju ceste / greti se pri ognju
♦ geogr. Besnica pri Kranju
// za izražanje kraja, kjer se dogaja dejanje: vstopnice lahko kupite pri blagajni; vstopil je pri sprednjih vratih / pog. sestali se bomo pri Slonu v kavarni, restavraciji Slon
2. za izražanje pripadnosti osebi, stvari: zob pri brani, grabljah; udi pri človeku; ročica pri plugu; ovratnik pri srajci / laboratorij je pri inštitutu / to sem bral pri Cankarju / Gostilna pri Figovcu
// za izražanje navzočnosti, udejstvovanja kje: sin je pri vojakih; v službi je pri železnici / tehnik pri gradbenem podjetju; pog. dela pri filmu v filmski proizvodnji / dela pri stroju; sodelovati pri predstavi, pevskem zboru / pri delu ga nihče ne prekosi
// za izražanje odnosa do koga, stika s kom: oglasiti se pri profesorju; vprašati pri sosedu / pri očetu je naletel na odpor; obisk pri prijatelju; pri tem učitelju se bo treba veliko učiti; ekspr. pri njej si opravil
3. za izražanje bivanja, obstajanja
a) v določeni družbeni skupnosti, zlasti družini, narodu, državi: pri Slovencih to ni v navadi / pog.: pri nas mu bo dobro v naši družini, v našem kolektivu; pri nas pravimo temu tako v našem kraju
b) v določenem okolju sploh: otroci so pri sosedovih; stanuje pri starših
4. za izražanje lastnosti ali stanja osebka: biti pri zavesti; ohraniti, ostati pri življenju
5. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: pogovarjala sta se pri kozarcu vina; sprehajati se pri mesečini; ne hodi ven pri takem vremenu
// za izražanje pogoja ali vzroka, ki izhaja iz takih okoliščin: pri tolikih stroških konkurenca ni mogoča; pri taki vzgoji ne more biti uspeha / zasilno zavoro smemo potegniti le pri nevarnosti; to zdravilo se jemlje le pri visoki temperaturi
6. za izražanje povezanosti s kom, čim: pri čevljih so posebno važni podplati; pri hiši je treba še dosti narediti; pri kadilcih lahko pride do zastrupitve z nikotinom; pri otrocih ni dobro popuščati
// navadno z glagolskim samostalnikom za izražanje udeležbe, dejavnosti pri čem: pri bombardiranju je bilo ubitih več ljudi; pri branju pesmi se je večkrat zmotil; pri igri so se sprli; pasti pri izpitu; asistirati pri operaciji; iti za pričo pri poroki; pri pouku ne pazi dovolj / ostati pri kosilu / biti pri frizerju; pog. pri kartah je izgubil veliko denarja pri igranju kart, kartanju
7. nav. ekspr. za izražanje dejstva, ki bi moglo ali moralo kaj preprečiti, pa ne prepreči: pri vsem bogastvu ni srečen; pri sivih laseh je videti kar mlad; pri petih otrocih je še zelo mladostna
8. za izražanje časovne točke, v kateri se kaj zgodi: v šolo je šel pri šestih letih / pri petdesetih je začel pisateljevati star približno petdeset let / čevelj mu zaškriplje pri vsakem koraku; pri slovesu so vsi jokali; zasačili so ga pri tatvini / pri hoji se je spotil
9. za izražanje razmerja, sorazmerja: zaslužil je pet evrov pri kilogramu; blago se je podražilo za deset evrov pri metru
10. pog. za izražanje sklicevanja na kaj: prisegel je pri svojih otrocih / kot podkrepitev pri moji duši, da ni res; pri spominu na mater ti obljubljam
● pog. biti, ležati pri dekletu opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose z njo; ne vem, pri čem smo kakšen je naš položaj; pog. nisem pri denarju nimam denarja; ekspr. na trgu je bila glava pri glavi veliko ljudi skupaj; ekspr. vsi otroci so že pri kruhu odrasli in zaposleni; biti pri miru ne gibati se, ne premikati se; pog. biti pri moči močen, krepek; kdo bo ostal pri otrocih pazil nanje; ekspr. bil je pri priči mrtev takoj; pog. ni čisto pri sebi ne zaveda se popolnoma; sam pri sebi misli drugače na tihem; ekspr. ostalo je pri starem nič se ni spremenilo; ekspr. vse večere presedi pri televiziji gleda televizijski spored; ekspr. pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ven ničesar ne uboga, ne upošteva; nič si ne zapomni; tega pri najboljši volji ne zmorem sploh

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Pridevnik iz barve kart »karo« ...

Kateri pridevnik je pravilen pri imenovanju kart v barvi karo?

karo kralj ali karov kralj ali karin kralj

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

prijemáč -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

projekcíjska plôskev -e -kve ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

projekcíjsko sredíšče -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

promèt -éta m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

prorokováti -újem nedov. in dov. (á ȗ)
zastar. prerokovati: vse se je uresničilo, kar so prorokovali / prorokovati iz kart vedeževati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

računálniška kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

računálniška kartografíja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

računálniški zemljevíd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

rámsarska konvéncija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

rástrska digitálna slíka -e -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

rástrski gráfični načín -ega -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

razdaljemér -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

razmèt -éta m (ȅ ẹ́)
glagolnik od razmetati: razmet kart

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

razmèt -éta m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ kart

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

razpáčenje letálskega posnétka -a -- -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

régija -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

rélativna višína -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

reliéf -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

reliéfna čŕtka -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

reliéfna kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

reliéfni glóbus -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

reliéfni modél -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

reliéfni zemljevíd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

remí1 tudi rémi -ja m (ȋ; ẹ̑)
igr. igra z dvema snopoma po dvainpetdeset kart in štirimi ali šestimi jokerji: igrati remi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

renóns2 medm. (ọ̑)
igr. izraža pri kartanju zahtevo, da se zaradi kršenja pravil igra razveljavi, konča: renons, zmotil si se pri deljenju kart

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

renóns2 velel. medm. (ọ̑) ~, zmotil si se pri deljenju kart

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

réper -ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

reprodukcíjski originál zemljevída -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

rísar -ja m (ȋ)
1. kdor se poklicno ukvarja z risanjem česa: biti risar v konstrukcijskem oddelku; risar kostumov / tehnični risar risar tehničnih risb
♦ geogr. kartografski risar risar kart, zemljevidov
2. kdor upodablja zlasti s črtami: nadarjen risar; risar karikatur / učenec je dober risar
● knjiž. biti dober risar značajev opisovalec, prikazovalec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

rokopísni originál zemljevída -ega -a -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

satelítski posnétek -ega -tka m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

sêizmična kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

sekántna paraléla -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

sekántni meridián -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

sekántni poldnévnik -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

sekántni vzporédnik -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

sénčenje -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

sénčno-plástični prikàz reliéfa -ega -áza -- m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

sesúti se Frazemi s sestavino sesúti se:
sesúti se kot híšica iz kárt, sesúti se v nìč, sesúti se v práh, sesúti se v práh in pepél

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

sinóptična kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

sinusoídna projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

Sistemska karta
Prevajam besedilo, v katerem je termin sistemska karta . Termina ne poznam, domnevam pa, da gre za karto, ki je del neke celote. Ta celota zajema na primer vso Slovenijo (prikazana je na eni karti, v kateri je celota razdeljena na kvadratke), sistemska karta pa je le en njen del (en kvadratek), prikazan na posebnem listu. Prosim vas, da mi potrdite pravilnost mojega domnevanja in pomagate pri ustrezniku v angleščini.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

skéner -ja m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

skíca odklôna magnétne ígle -e -- -- -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

skíca razporéda lístov -e -- -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

sociálno-ekonómska kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

speciálka -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

speciálna kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

speciálni zemljevíd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

spletíšče -a s (í)
spletno mesto, ki več spletnih strani, navadno nameščenih na enem strežniku, povezuje v celoto: novičarsko spletišče; skrbnik spletišča; osrednje mesto spletišča predstavlja oddelek za rezervacije letalskih kart

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

splôšna kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

splôšni géomorfolóški zemljevíd -ega -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

splôšni zemljevíd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

spoznávni zemljevíd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

sredíšče perspektíve -a -- s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

srédnje merílo -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

standardizácija zemljepísnih imén -e -- -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

standardizírani eksoním -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

standardizírani endoním -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

standardizírano zemljepísno imé -ega -ega -na s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

stêreofotogrametríja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

stereográfska projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

stopínjska mréža -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

stôžčna projékcija -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

strást -í ž (ȃ)
1. zelo močno trajno čustvo, težko obvladljivo z voljo, razumom: strast je bila kriva vseh njegovih težav; ekspr. v to ga je gnala strast; prepustiti se, ekspr. predati se strasti; ekspr. streči strastem; obvladovati, zadrževati, ekspr. razvneti strast; neobvladana, skrita, uničujoča strast; ekspr. neobrzdana, slepa strast; strast po maščevanju / med vojno so se sprostile mnoge strasti / ekspr.: izbruh, naval strasti; biti suženj, igrača strasti / storiti kaj iz strasti
2. navadno s prilastkom zelo močna želja po čem, zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle: strast se prebuja, raste; čutiti do koga veliko strast; gledal jo je brez strasti; ekspr. goreča, nepremagljiva, prava strast / ljubezenska, spolna, telesna strast / ekspr.: na poljube je odgovarjala s strastjo; predati se s strastjo strastno
3. navadno s prilastkom zelo močno hotenje, volja do določenega dela, dejavnosti: gobarska, lovska, zbiralska strast; strast do branja; strast za igranje kart; strast po oblikovanju / ekspr. ves čas so delali z zagrizeno strastjo
// predmet takega hotenja, volje: gledališče je bilo njegova strast; edina njena strast je hrana
● ekspr. ta strast ga je kmalu dobila v oblast kmalu se ji z voljo, zavestjo ni mogel upirati; preg. strasti dobro služijo, a slabo gospodarijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

svéženj -žnja m

več skupaj povezanih podolgovatih, ploščatih istovrstnih predmetov

SINONIMI:

šop, nar. breme, zastar. butara, redk. povezek, knj.izroč. snop, ekspr. sveženjček, ekspr. svežnjič, knj.izroč. svitek, knj.izroč. zvezek, star. zveženj

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024

svéžnjič -a m (ẹ̄)
sveženjček: svežnjič kart

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

ščipálec ščipálca samostalnik moškega spola [ščipáləc ščipáu̯ca] in [ščipáləc ščipálca]

1.

iz zoologije pajkovec s krajšim glavoprsjem in daljšim členastim zadkom s strupnico na zadnjem členu; primerjaj lat. Scorpiones

2.

manjšim kleščam podobna priprava za krajšanje nohtov; SINONIMI: ščipalnik

3.

manj formalno uslužbenec, ki pregleduje vozovnice, vstopnice

ETIMOLOGIJA: ↑ščipati

širínska stopínja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

škàrt2 tudi škárt -- prid. (ȁ; ȃ)
igr., v zvezi biti škart ne imeti kart določene barve: ker je bil škart, je vzel z adutom; biti škart srca, v srcu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

šlôgati -am in šlógati -am nedov. (ȏ; ọ̑)
nižje pog. vedeževati, prerokovati: šlogala ji je iz kart

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

šlogati ► šˈlọːgat -an nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

šólska kárta -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

šólska kartografíja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

šólski zemljevíd -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

šòp šôpa m (ȍ ó)
1. skupek daljših, tanjših istovrstnih stvari, navadno manjši: narediti šop; šop dlake, peres; izpod rute ji gleda šop črnih las; v krtači manjkajo šopi žime / vreči konju nekaj šopov sena / povezati niti v šop; ob bolezni so ji lasje izpadali v šopih; v šopu izpuliti; trava, rastoča v gostih šopih / ekspr. v rokah drži šop bankovcev, kart, listin / šop ključev
2. star. šopek (cvetja): podaril ji je velik šop
3. ekspr. pramen, snop: v sobo je prihajal šop svetlobe / šop isker

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

šrafúra -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

števílčno merílo -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

štìh štíha m (ȉ í)
1. nižje pog. vbod (pri šivanju, vezenju): delati neenakomerne, velike štihe
2. igr. žarg. skupek kart, ki jih vsak igralec po enkrat izigra in jih vzame igralec z najmočnejšo karto; vzetek: prvi štih bo moj; nima še niti enega štiha

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

štȉh štíha m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

tahiméter -tra m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

tahimetríja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

talón -a m (ọ̑)
1. igr., zlasti pri igrah s kartami del kart, ki ostanejo po razdelitvi: kupiti, vzeti karto iz talona / igra brez talona
2. fin. del vrednostnega papirja, ki obsega kupone: zamenjati talon
// del čekovne knjižice, ki ostane po izdaji čeka lastniku, čekovni odrezek:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

talọ̑n -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

tangéntni poldnévnik -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

tangéntni vzporédnik -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

tarókkárte -kárt tudi tarók kárte ~ kárt ž mn. (ọ̑ȃ) knj. pog. karte za tarok

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

tarót -a m (ọ̑)
oseminsedemdeset igralnih kart, ki se uporabljajo zlasti za vedeževanje: vedeževalka je brala prihodnost iz tarota / karte za tarot; v prid. rabi: tarot karte

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.

tarọ̑t -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 5. 2024.