Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

kaséta -e ž (ẹ̑)
1. priprava, navadno kvadrataste oblike, prirejena za shranjevanje določenega predmeta: vzeti kaj iz kasete; kaseta za orodje, plošče; knjige, izdane v skupni kaseti; kaseta s predali / zastar. kaseta za radio, televizor ohišje, okrov
// star. škatla, škatlica, zlasti za shranjevanje dragocenosti: zakleniti kaseto; kaseta z nakitom; pisemski papir v kasetah
2. priprava s trajno nameščenima kolutoma, na katerih je navit magnetofonski trak: vložiti kaseto / magnetofonska kaseta
// priprava, v kateri je fotografski film: kupuje filme brez kaset / filmska kaseta priprava s kinematografskim filmom
3. arhit. vsako od navadno pravokotno poglobljenih polj stropa: renesančne kasete / strop s kasetami
walkman in vókman tudi vókmen -a [prva oblika vókmenm (ọ̑)
manjša prenosna naprava s slušalkami za enega uporabnika za poslušanje zvočnih posnetkov, navadno na kasetah: poslušati walkman; kamorkoli je šel, je vzel walkman s sabo; sprehajati se, trenirati z walkmanom; walkman za zgoščenke / opustitev proizvodnje kasetnih walkmanov; slušalke za walkman
Število zadetkov: 2