Tiskanje

bleščáti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj iskrivo oddajati koga/kaj
Rosa se blešči.

2.

kdo/kaj belo odsevati
Kuhinja se kar blešči /od snage/.

3.

brezosebnozaradi močne svetlobe biti ovirano komu/čemu pri gledanju
Bleščalo se mu je, zato si je nataknil očale.

blískati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj svetlobno oddajati koga/kaj
Svetilnik bliska (v temi).

2.

čustvenostno kdo/kaj iskreče odbijati se
Oči (mu) bliskajo /od jeze/.

blískati se -am se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

1.

brezosebnov presledkih močno zasvetiti se
(V bližini) se je bliskalo in grmelo.

2.

nekdo/nekaj v presledkih močno zasvetiti se
(Med grmovjem v bližini) se bliska.

3.

čustvenostno kaj iskrivo odbijati se
Beli zobje se (ji) bliskajo (izza rdečih ustnic).

cvetéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kaj imeti cvete
Ta vrtnica cveti /rdeče/.

2.

čustvenostno, preneseno kdo/kaj imeti, kazati zdrav, lep videz
Ta fant letos /vidno/ cveti.

3.

čustvenostno, preneseno kdo/kaj imeti uspeh
Mesto je /gospodarsko in turistično/ cvetelo.

4.

čustvenostno, preneseno kaj biti v stanju razpadanja
Rokavi in sploh obleke so začeli cveteti.

črnéti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno

1.

kdo/kaj delati se, postajati črn, temen
Robidnice debelijo in črnijo.

2.

kdo/kaj temno odražati se, kazati se na/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje / kod
V daljavi črnijo gozdovi.

čŕniti se -im se in črníti se -ím se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno

1.

kdo/kaj delati se, postajati črn, temen
Robidnice se debelijo in črnijo.

2.

kdo/kaj temno odražati se, kazati se na/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje / kod
V daljavi se črnijo gozdovi.

čŕtati se -am se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se v kom/čem / pod/nad/pred kom/čim / kje / kod
Na obzorju so se /ostro/ črtale planine.

délati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

navadno v 3. osebi kaj pojavljati se, nastajati
Mrak se dela.

2.

kaj nastaja komu / na kom/čem
Bula se mu dela.

3.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo kazati se kaj / kakšnega
Dela se prijatelja.

4.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo kazati se koga
Dela se norca.

divjáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Že cel dan divja /brez pravega cilja/.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
/Neprevidno/ je divjal po prehodu za pešce.

3.

kaj nastopati, pojavljati se z veliko silo od—do/sredi česa / za/čez/v koga/kaj / v/na/pri/ob čem / med/pred/nad/pod čim / kje / od/do kod / od—do kdaj / kdaj / koliko
V dolini divja veter že nekaj dni.

3.1.

Divjal je boj za človeško življenje.

4.

čustvenostno kdo kazati svojo jezo, togoto
Divja /kot obseden/.

5.

čustvenostno kaj preveč hitro, nepravilno rasti
Korenje in solata /kar preveč divjata/.

divjáti nad -ám nad nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno

kdo kazati svojo jezo, togoto nad kom/čim
Nad domačimi divja /kot obseden/.

goníti se gónim se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

GLEJ: gnáti se

kdo/kaj kazati nagnjenje za parjenje
Svinja se goni.

govoríti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Govori /kot navit/.

1.1.

kdo/kaj biti sposoben oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Naša papiga govori.

2.

kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem
Kar naprej je nekaj govorila.

2.1.

kdo/kaj z jezikovnimi sredstvi izražati kaj / o čem
Avtor govori o tem vprašanju /z zaskrbljenostjo/.

3.

kdo/kaj znati, obvladati kaj 'jezik'
Govori šest jezikov.

4.

kdo/kaj neposredno podajati v javnosti
Na sestanku je /kot vodilni izvedenec/ govoril (o trenutnih razmerah).

5.

navadno v 3. osebi kdo/kaj širiti kaj / o čem
O njem govorijo čudne stvari.

5.1.

nekdo/nekaj širiti kaj / o čem
O tem se je govorilo, da je praktično neuresničljivo.

5.2.

kdo/kaj izražati kaj / o čem
Pohištvo govori o dobrem okusu lastnikov.

6.

oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so govorili o vsakdanjih stvareh.

6.1.

nekdo izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se javno govori in piše.

7.

čustvenostno, navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj biti v normalnih odnosih
Soseda spet ne govorita.

iskríti se od -ím se od nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

čustvenostno kdo/kaj pojavljati se, izražati se v količinski odvisnosti od veliko koga/česa
(Pri njem) se ta proza kar iskri od domislic.

izglédati -am tudi zglédati -am nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti videti kaj , kakšen 'stanje/lastnost'
Pot izgleda dobra.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati se kakšen/kakšno
Sredi mesta je izgledal (sam sebi) majhen.

3.

brezosebnoz omejeno gotovostjo in prepričanostjo zdeti se kaj
Na morju izgleda, da sonce potone v vodo.

izhájati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj pojavljati se v tiskani obliki
Zbirka je /kot zaključen opus del/ začela izhajati (pred vojno).

2.

kdo/kaj prihajati iz česa / od kod / kdaj
Izhaja iz učiteljske družine.

3.

navadno v 3. osebi kaj biti jasno vidno, kazati se iz česa / od kod
Iz podatkov izhaja, da se je proizvodnja povečala.

izrážati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj z besedami, kretnjami posredovati kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
/Zelo rad/ izraža svoja čustva/razpoloženje.

2.

kdo/kaj kazati, upodabljati kaj 'razpoloženje, čustvovanje'
Njen obraz izraža grozo/žalost.

3.

kdo/kaj vsebovati, vključevati kaj 'pomen, lastnost'
Pridevniki izražajo več stopenj svojega pomena.

4.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj z besedami, kretnjami označevati kaj določenega
Izraža občudovanje/priznanje/podporo/upanje v zmago.

5.

kdo/kaj prikazovati, podajati kaj
Izraža dolžino /v metrih/.

6.

iz jezikoslovja kdo/kaj z besedami, kretnjami posredovati kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Medmet izraža začudenje.

izrážati se -am se nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj uporabljati jezik za podajanje, posredovanje o čem 'mislih, čustvih'
/Jasno/ se je izražal o petju / o prireditvi.

2.

kdo/kaj biti viden, kazati se v čem
Ljubezen do domovine se izraža v njegovem delu.

kázati tudi kazáti kážem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati bolj opazno/vidno koga/kaj
/Z vidno zavzetostjo / Vidno zavzeto/ (mu) je kazal vse vrste blaga.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pozornost k/proti komu/čemu / na koga/kaj za kom /po čem / za kom/čim
/S prizadetostjo/prizadeto/ je kazal proti vratom.

3.

nav. v zvezi s pot kdo/kaj voditi, usmerjati pot
Dekle (jim) je /z žepno baterijo/ kazala pot.

4.

kaj označevati kaj / koliko
Števec je kazal sto petdeset kilometrov na uro.

5.

navadno čustvenostno kdo/kaj imeti koga/kaj vidno, opazno
Prekratko krilo kaže noge.

6.

kdo/kaj posledično izražati, označevati kaj
Letna bilanca kaže hudo izgubo.

6.1.

nekdo/nekaj izražati kaj 'možnost, verjetnost'
Kazalo je, da ga bodo odpustili.

7.

kdo/kaj imeti sporočilne zunanje znake
Letina /dobro/ kaže.

8.

navadno v 3. osebi nekdo/nekaj prisojati komu/čemu /s kom/čim
Kaže mu /dobro/.

9.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati opazno/vidno koga/kaj / koliko 'stanje/lastnost/odnos' v čem / kje
V vsaki družbi kaže naklonjenost do nje.

9.1.

V šoli je kazal pridnost.

9.2.

Ta obleka ga je kazala mlajšega.

10.

čustvenostno, navadno v 3. osebi komu/čemu izražati se kaj 'primernost/potrebnost'
Kaže pustiti vse skupaj.

10.1.

v zvezi z drugega, izpustno, navadno z nikalnico komu/čemu izražati se kaj 'primernost/potrebnost'
Vdal sem se, drugega mi ni kazalo.

kázati se tudi kazáti se kážem se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se
Kazal se je /v ponošenem cilindru/.

kipéti iz -ím iz nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v velikih količinah ali v močnem curku teči iz koga/česa / od kod
Voda (ji) že kipi iz pokritega lonca.

1.1.

kaj v veliki meri kazati se, pojavljati se iz koga/česa / od kod
Iz prsi so (ji) kipeli vzdihi.

klícati po klíčem po nedovršni glagol, glagol govorjenja

kdo/kaj kazati veliko potrebo, željo po kom/čem
Številna vprašanja kličejo po vsebinski obdelavi.

kólcati se -am se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, v 3. osebi ednine

kazati se komu/čemu močna želja, domotožje
/Od strahu/ se mu kolca.

kólcati se po -am se po nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, knjižno pogovorno, navadno v 3. osebi

kazati se komu/čemu potrebe po kom/čem
Kar naprej se mu /kot pravemu zapečkarju/ kolca po starših in lepem domačem vzdušju.

kotírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj določati s kotami kaj
Kotirali so načrte in projekcije.

2.

kdo/kaj imeti določeno tržno ceno, vrednost, kazati veljavo
Delnice /precej visoko/ kotirajo.

kričáti po -ím po nedovršni glagol, glagol govorjenja

kdo/kaj kazati veliko potrebo, željo po kom/čem
Številna vprašanja kričijo po vsebinski obdelavi.

kúhati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj delati hrano užitno z delovanjem toplote
Kuha in peče /v pokritih posodah/.

1.1.

nekdo/nekaj delati hrano užitno z delovanjem toplote
Pri tej hiši se /slabo/ kuha.

2.

kdo/kaj pripravljati kaj
Včasih kuha večerjo /iz nič/.

2.1.

nekdo/nekaj pripravljati kaj
Krača se kuha /za velike praznike/.

3.

kdo/kaj pridobivati kaj
Marmelado so kuhali (iz sliv).

4.

čustvenostno kdo/kaj skrivoma pripravljati kaj ‘dejavnost’ proti komu/čemu / na koga/kaj
Možje so /neprestano/ kuhali maščevanje proti njemu.

5.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati kaj ‘neprijetnost’ na koga/kaj
Že dolgo kuha jezo nanj.

6.

kaj vplivati na koga/kaj
Bolnika je vročina kuhala celo noč.

7.

iz lesarstva kdo/kaj pripravljati kaj za nadaljnjo obdelavo
Kuhali so les.

lesketáti se -ám se in -éčem se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se
Solze se (ji) lesketajo (v očeh).

2.

kdo/kaj delati se svetel
Zvezde se lesketajo /bolj kot prej/.

3.

čustvenostno kaj delati se svetel, bel-o/-a
Dekletova polt se (ji) je lesketala /v mraku/.

meníti se za in méniti se za -im se za nedovršni glagol, glagol mišljenja, navadno z nikalnico

1.

kdo/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost, skrb za koga/kaj
Nihče se ne meni za njegove ideje.

2.

kdo/kaj imeti odnos, odziv, čutenje za koga/kaj
Ni se menil za njene besede.

mréniti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja

neobčevalno knjižno kaj obstajati v mrenasti obliki
Nebo se mreni.

mréžiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja

neobčevalno knjižno kaj obstajati v mrežasti obliki
(V dolini) se je mrežil ledenik.

nagíbati se k -am se k in -ljem se k nedovršni glagol, glagol (splošne) spremembe

v posplošenem pomenu kdo/kaj kazati željo, usmerjati se k/h komu/čemu
/Zaradi zasebnih stisk/ se zadnje čase preveč nagiba k pijači.

oblikováti se -újem se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se
(V njegovih mislih) se je oblikovala nekdanja podoba domače vasi.

odsévati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj kazati se, odbijati se od/iz/z/s koga/česa / v/na/pri kom/čem / kje / kod
Plameni se odsevajo v njegovih očeh.

2.

kdo/kaj kazati, izražati od/iz/z/s koga/česa / v/na/pri kom/čem / kje / kod
Nasmeh je odseval radost in srečo.

odzívati se -am se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj kazati določen odnos komu/čemu / na koga/kaj
Vedno se odziva njegovim željam in dobrikanju.

opisováti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj prikazovati koga/kaj
/Z velikim zanimanjem/ opisuje naravo, ljudi in življenje sploh.

2.

iz geometrije kaj premi kaj oč se na določen način prikazovati kaj
Točka opisuje krog.

3.

iz jezikoslovja kaj delati, tvoriti kaj ‘čas, naklon’ s čim
Čase in naklone opisujemo z različnimi opisnimi deležniki.

pomeníti in poméniti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, v oslabljenem pomenu

1.

kdo/kaj biti kdo/kaj 'vsebina, znamenje, znak'
Zidar, električar pomeni poklic.

1.1.

kaj biti kaj 'znamenje, znak'
Rdeča luč pomeni stoj.

2.

kdo/kaj izražati, kazati koga/kaj
Oznaka pomeni avtomobil iz Turčije.

2.1.

kdo/kaj posledično izražati, kazati koga/kaj
Če se ne vrnete, pomeni, da ste prelomili obljubo.

3.

kdo/kaj biti več, manj ali enako kot kdo/kaj
Pomeni (mi) toliko kot nič.

4.

kdo/kaj imeti kaj 'veljavo, ugled' v/na čem / kje
Zbrali so se vsi, ki v znanosti kaj pomenijo.

poznáti se -znám se nedovršni glagol, glagol razumevanja

1.

čustvenostno kaj biti viden/kazati se na/po/pri/v kom/čem / kje
Bolezen se (ji) pozna na obrazu.

2.

kdo/kaj biti znan s kom/čim
Njegov oče se /osebno in po vezah/ pozna z direktorjem.

práviti -im nedovršni in dovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj navadno z govorjenjem izražati kaj / čem
/Zavzeto/ (mu) je pravila vsebino filma.

2.

navadno v 3. osebi kaj biti zunanji izraz, znamenje za kaj / o čem
Časopis pravi, da vode upadajo.

3.

navadno čustvenostno kdo z govorjenjem izražati kaj
On pravi, da bo to že res.

4.

navadno v 3. osebi kdo/kaj z govorom širiti kaj / čem
O njem pravijo, da je preveč domišljav.

5.

navadno v 3. osebi kaj določati, izražati kaj / čem
/Kako/ o tem že pravi pregovor?

6.

kdo dati komu/čemu ime
V Beli krajini pravijo koruzi /debelača/.

7.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj
Zvon pravi bim bam.

predstávljati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj navajati komu/čemu koga/kaj
Predstavljala jim je svoje prijatelje.

2.

kdo/kaj delati javn-o/-ega komu/čemu koga/kaj
V galeriji predstavljajo širši javnosti skupino mlajših sodobnih slikarjev.

3.

kdo/kaj kazati, izražati koga/kaj
Maškara je predstavljala ciganko.

4.

kdo/kaj zastopati koga/kaj
Na tem zasedanju je predstavljal državo sam predsednik.

5.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj pomeniti kaj za koga/kaj
Vdor sovražnikov predstavlja resno nevarnost za prebivalce.

prelívati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pojavljati se iz česa / od kod / v/na/za/čez/skozi koga/kaj / po/na kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kam /kod
Potok se je /enakomerno/ prelival čez večje kamenje.

2.

kaj kazati se
Barva njene obleke se (ji) je /ob hoji rahlo opazno/ prelivala.

3.

neobčevalno knjižno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj pojavljati se iz česa / od kod / v/na/za/čez/skozi kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
Utrujenost se (mu) preliva iz udov v počasne kretnje.

4.

iz filma kaj pojavljati se
Slika se /atraktivno/ preliva (na velikem platnu).

prežáti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj čakati v določenem položaju
/Kot ta prava plenilka/ kar naprej preži.

2.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj čakati, pogledovati na/za/v/čez koga/kaj / po kom/čem / za kom/čim
Celotna policija preži za tihotapci.

3.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj napeto gledati, opazovati iz/izza/od koga/česa / k/h/proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/med/nad/pod kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kje / kam / kod
Izza sosednjega vogala je prežal na potencialnega tatu.

4.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj groziti
(Vse okoli nas) /kot tempirana bomba/ preži naravna katastrofa.

5.

navadno čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj že obstajati ali napovedovati se iz/izza/okoli/okrog/od koga/česa / k/h/proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/med/nad/pod kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kje / kam / kod / kdaj
Vse okoli nas /kot tempirana bomba/ preži naravna katastrofa.

prikazováti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

GLEJ: prikázati 1-2

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj ‘informacije’
Semafor (gledalcem) prikazuje, koliko točk ima vsako moštvo.

prodájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dajati koga/kaj v last za denar
(Tujcem) /brez pravega povoda/ prodaja okoliške parcele.

2.

knjižno pogovorno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati kaj 'stanje'
/Brez pravega povoda/ (povsod) prodaja dolgčas in slabo voljo.

3.

čustvenostno kdo praviti, pripovedovati kaj težko sprejemljivega
(Povsod) je (ljudem) prodajal zelo sumljive novice.

rásti rástem tudi rásem nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)

1.

kaj postopno razvijati se
Človek raste približno dve desetletji.

2.

kdo/kaj preživljati čas zorenja, rasti
Rastla je /brez staršev/ (pri babici).

3.

kdo/kaj biti, nahajati se pri/na/v/ob kom/čem / med/za kom/čim / kje / kdaj
V tem obdobju /dobro/ rastejo žita.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati večji, obsežnejši, dosegati višjo stopnjo, intenzivnost
Hrup okoli njega je /vse bolj/ rastel (v navadno razbijanje).

5.

čustvenostno kdo/kaj nastajati, začenjati obstajati, kazati se iz/od/izpod koga/česa / v/pri/na/po/ob kom/čem / med/pred kom/čim / kje / kod / kdaj
Izpod njegovega pipca so rastle majhne lesene figurice.

6.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati samozavestnejši
/Od ponosa/ je kar rastel.

7.

iz jezikoslovja kaj postopno tonsko dvigati se
Intonacija vprašalne stavčne povedi /navadno/ raste.

sedéti pri -ím pri nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj kazati zanimanje pri kom/čem
Vse dneve sedi pri knjigah.

sévati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj sijati od/iz/z/s koga/česa / v/na kaj / kam / v/na/pri kom/čem / med kom/čim / kje / kod
Sonce (jim) seva naravnost v oči.

2.

iz fizike kdo/kaj svetlobno oddajati
Tovrstne naprave lahko sevajo elektromagnetne valove ali delce.

sijáti -síjem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj odbijati svetlobo od/iz/z/s koga/česa / v/na kaj / kam / v/na/pri kom/čem / med kom/čim / kje
Sonce (jim) sije naravnost v oči.

2.

čustvenostno kdo/kaj kazati, izražati močno čustveno vznemirjenost od/iz/z/s koga/česa / v/na/pri kom/čem / kje
Fant je kar sijal /od ponosa in sreče/.

sledíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj iti proti komu/čemu , dosegati koga/kaj
Policisti/Policija so/je sledil-i/-a osumljenca.

2.

kdo/kaj zaznavno biti blizu komu/čemu , zaznavati koga/kaj
Sledil jo/ji je /s pogledom/.

3.

kdo/kaj premi kaj oč prilagajati se komu/čemu
Otroci so sledili očetu /kot nebogljeni mladiči/.

4.

kdo/kaj premi kaj oč biti blizu komu/čemu , upoštevati koga/kaj
Sledili so ozki poti (skozi grmovje).

5.

kdo/kaj biti nadaljevanje komu/čemu
Hodniku je sledilo nekaj stopnic.

6.

kdo/kaj biti posledica komu/čemu
Postopku je sledila kazen.

7.

kdo/kaj biti podrejen komu/čemu
Sledil je njihovim navodilom.

8.

kdo/kaj biti naklonjen komu/čemu
Sledil je filmu in komentarju po njem.

9.

navadno v 3. osebi kaj biti iz česa
Iz razprave sledi, da je treba storilnost povečati.

10.

iz matematike kaj biti kot sklep iz česa
Iz obeh formul sledi, da je a večji kot b.

11.

iz montanistike kdo/kaj zaznavati, ugotavljati kaj
Sledili so sloj premoga, drugje spet žilo rude.

smrdéti po -ím po nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov, čustvenostno

1.

kaj ravnati se po čem
Te spletke /močno/ smrdijo po predvojnem obdobju.

2.

kdo/kaj imeti, kazati lastnosti po kom/čem
Njegovo ravnanje smrdi po izdajstvu.

tožíti se in tóžiti se -im se nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj nejevoljno pregovarjati se s kom/čim
Kar naprej se /zaradi meje/ toži s sosedi.

2.

kazati se komu/čemu močna želja, domotožje
V tujini se mu je tožilo.

tožíti se po in tóžiti se po -im se po nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, knjižno pogovorno, navadno v 3. osebi

kazati se komu/čemu potreba po kom/čem
Kar naprej se mu /kot pravemu zapečkarju/ toži po starših in lepem domačem vzdušju.

vídeti -im nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj z vidom zazna(va)ti
Otrok ne vidi.

2.

kdo/kaj čutno zazna(va)ti koga/kaj
Ladje vidi (skozi okno s prostim očesom).

3.

kdo/kaj čutno doje(ma)ti koga/kaj
(V mestu) smo /na lastne oči/ videli najnovejšo predstavo.

4.

kdo/kaj ugotoviti, opaziti koga/kaj
/Hitro/ je videl, da mu sledijo.

5.

kdo/kaj na določen način, glede na pojave (po)kazati, ugotoviti/ugotavljati koga/kaj
/Po drevju/ je videl bližajočo pomlad.

6.

kdo/kaj opaziti/opazovati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / kje / kod
Na sliki vidimo dele stroja.

7.

čustvenostno kdo/kaj skrbeti za koga/kaj
Mati je videla samo sina.

8.

v zvezi biti videti, v oslabljenem pomenu kdo/kaj označevati kaj 'stanje/lastnost'
Pot je videti dobra.

9.

v zvezi rad videti kdo/kaj želeti/hoteti koga/kaj
Rada ga vidi.

zdéti se zdí se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

1.

nekdo/nekaj nepričakovano/negotovo kazati se komu/čemu
Zdelo se jim je, da nekdo trka.

1.1.

nekdo/nekaj z omejeno gotovostjo in prepričanostjo kazati se komu/čemu
Zdelo se mu je, da je to knjigo že prebral.

2.

nekdo/nekaj dajati možnost komu/čemu kaj narediti
Če se vam zdi, ga pridite poslušat.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, kazati se komu/čemu kot kakšen/kakšno / kako
Sredi mesta se je /nenadoma/ zdel sam sebi majhen.

3.1.

nekdo/nekaj biti, kazati se komu/čemu glede na njegovo mnenje kakšen/kakšno / kako
Nekatere pesmi se mu zdijo sporne.

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov