kdàj poljubn. čas. prisl. zaim. (ȁ)
1. Si tukaj že bil ~; Če bi ~ gradil hišo, bi stala ob gozdu; Pa tudi starše ~ obiščite; ~ drugič
2. ~ pa kdaj |bolj redko|; Rada bi šla tudi v opero, pa ni(ma) ~ |ni(ma) časa|; imeti se lepo kot le ~ |zelo lepo|
kdáj vpraš. čas. prisl. zaim. (á/ȃ)
1. ~ se je to zgodilo; Zanimalo ga je, ~ so se tod naselili naši predniki; Od ~ si v novi službi
2. poud.: ~ že bi se to moralo zgoditi |zdavnaj|; ~ je še vrana vrani izkljuvala oči |nikoli|; ~ sem pa pri tej hiši kaj pomenil |nikoli|
kdàj kóli° tudi kdàjkóli poudar. ozir. poljubn. čas. zaim. zv. (ȁ ọ̑) Zdaj nam je lepše kot ~ ~ prej kot kdaj prej
momènt -ênta m (ȅ é) knj. pog. trajati samo ~ trenutek, hip; izbrati pravi ~ čas; ●na ~e se ustaviti kdaj pa kdaj; v ~u oditi takoj, hitro; fiz. vrtilni ~ navor; publ. pomembni ~i v novejši zgodovini dejavniki, okoliščine
na [poudarjeno nà] predl.
I. z mest., nasprotnostni par je z z rod.
1. mestovni prostorski kruh ~ mizi; opeka ~ strehi; klobuk ~ glavi; podoba ~ steni; ležati ~ zemlji; počitnice ~ deželi; bolehati ~ pljučih; knj. pog. pasti ~ izpitu pri izpitu; pot ~ Šmarno goro
2. časovni ponesrečiti se ~ poti domov
3. povedkovniški biti ~ hrani, stanovanju; biti ~ lovu; biti ~ dobrem glasu sloveti; imeti ~ skrbi, sumu; biti ~ boljšem
4. vzročnostni umreti ~ porodu; ●delati ~ tem, da bi se vojna končala prizadevati si; umreti ●~ jetiki za jetiko
5. lastnostni zdrav ~ duši in telesu; cvreti ~ olju; bogat ●~ rudah z rudami; zainteresiran ●~ rešitvi tega vprašanja za rešitev tega vprašanja
6. določevalni, jezikosl. osnova ~ soglasnik
7. vezljivostni, knj. pog. ~ tebi je, kako bo delo potekalo od tebe je odvisno
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. navadno ná..
1. smerni prostorski sesti ~ stol; povzpeti se ~ Triglav; nabiti ~ zid; obesiti ~ strop; odpeljati se ~ Štajersko; obrniti se ~ levo; naleteti ~ oviro; Drevo bi bilo skoraj padlo nanje; Ptič skače z veje ~ vejo
2. časovni obiskovati bolnika ~ vsake tri dni; knj. pog. ~ vsake toliko se nam oglasi kdaj pa kdaj; ob četrt ~ osem; Vrnil se je ~ starost |ko je bil star|; ~ večer; ~ pustni torek; Ni se odzval ~ prvi klic
3. vezljivostni prepisati posestvo ~ sina; iti ~ lov; misliti ~ mater; spoznati se ~ glasbo; paziti ~ otroka; biti jezen ~ ves svet; nor ~ gobe; Ura gre ~ polnoč
4. vzročnostni poročiti se ~ materino željo; Ne oglasi se ~ trkanje; napiti se ~ jezo
5. lastnostni razlagati ~ dolgo in široko; ~ kratko ostrižen; ~ tak način tako; delan ~ roko; videti ~ lastne oči; noge ~ iks; poud. Jabolk je bilo ~ tone |zelo veliko|
trenútek -tka m (ȗ) umolkniti za ~; ~ tišine; tisti ~, v tistem ~u se spomniti |tedaj|; na ~e biti pri zavesti |kdaj pa kdaj|; v ~u ustaviti |zelo hitro|; v ~u se vrniti |takoj|; ~ počakajte, prosim |malo|; publ. sedanji politični ~ sedanje razmere v politiki; poud.: srečni ~i življenja |časi v življenju|; Niti ~a miru nima |prav nič|
dokléj in doklèj čas. prisl. (ẹ́/ẹ̑; ȅ) do kdaj: ~ misliš ostati tu; Bomo videli, ~ se bodo upirali
enkràt2 tudi ênkrat poljubn. prisl. (ȁ; é) Naj že vendar ~ pride kdaj; Bo že ~ povedal
katérikrat poljubn. prisl. zaim. (ẹ́) star. kdaj: Ali si že bil ~ na Triglavu
odklêj1 in odklèj mer. čas. prisl. zaim. (é/ȇ; ȅ) neobč. od kdaj: ~ se že poznava
odklêj2 in odklèj podr. čas. vez. (é/ȇ; ȅ) neobč. Vprašanje je, ~ se v zgodovini pojavlja ta tip družbe od kdaj
sédem2 sêdmih [də] glav. štev. (ẹ́ é) imeti ~ otrok; eno od ~ih čudes sveta; izobr. ~ modrih |grški misleci in državniki pred Sokratom|; poud. prebiti ~ suhih let |obdobje revščine, pomanjkanja|; Čez ~ let vse prav pride |Vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti|
sédem sêdmih [də] m, ž, s mn., člov. (ẹ́ é) Branila sta se sama proti ~im; nečlov. priti ob ~ih zvečer |ob 19. uri; ob 19h; ob 19.00|; Prodali so precej telet, doma so jih obdržali ~
ali2 člen.
1. vpraš. ~ ga ne poznaš; To je tvoj sin, ~ ne; No, ~ bo kaj; Bog ve, ~ je ta človek še živ
2. nik., poud.: Lažnivost, ~ je to vrlina |ni vrlina|; ~ sem te že kdaj nalagal |še nikoli te nisem|
3. spodbuj., poud. Presneti otrok, ~ (ne) boš jedel |jej vendar|
àlo tudi aló velel. medm. (ȁ; ọ̑) ~, vstani; ~, dajmo, hitro; ~, fant, kdaj si pa prišel
..dáj prisl. prip. obr. (á/ȃ) kdáj
..dàj prisl. prip. obr. (ȁ) kdàj, sedàj, tedàj, zdàj
drúgič1 drug. čas. prisl. zaim. (ú/ȗ) |ob drugi priložnosti|: Zdaj ne morem, pridem kdaj ~; ~ pa pridite ob pravem času
godováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt; godovánje; (-àt) (á ȗ) Ne vem, kdaj ~uje; ~ pozno v noč
íti grém in íti grèm dvovid. grémo in grêmo, star. gremò, gréste in grêste, star. grestè, gredó in gredò in grêjo, star. grejò, bom šèl in pójdem itd.; pójdi -te tudi -íte, pokr. ídi -te, nedov. gredóč, star. idóč; šèl [šə̀u̯] šlà šlò tudi šló (íti/ȋti grẹ́m/grȅm, grẹ́mo/grémo, star. gremȍ, grẹ́ste/gréste, star. grestȅ, gredọ́/gredȍ/gréjo, star. grejȍ, pọ́jdem; pọ́jdi/pọ̑jdi; šə̏l šlȁ šlȍ/šlọ́)
1. ~ domov, mimo, peš; iti k/h komu/čemu ~ k frizerju; knj. pog. Ni še šel k izpitu opravljal izpita; Vsak dan gre na pokopališče; iti na kaj ~ ~ koncert; knj. pog. Si že šel na operacijo Si se že dal operirati; omilj. ~ ~ drugi svet |umreti|; ~ po opravkih; ~ za zaslužkom; ~ čakat brata; knj. pog. Popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; knj. pog.: Iz rane gre kri teče, se cedi; Mleko gre čez prekipeva; Novica je šla od vasi do vasi se je širila; Že tri dni gre sneg sneži; Po nekaterih krajih je šla toča je padala; Kdaj gre vlak odpelje; knj. pog. iti z/s čim ~ s pinceto v rano seči; ~ s svinčnikom čez stran potegniti; ~ s telesom preveč naprej nagniti se; neknj. pog. iti skozi Njena prošnja je šla skozi je bila ugodno rešena; kletv. Pojdi nekam, k vragu, se solit
2. Ključ ne gre v ključavnico; knj. pog.: Barvi ne gresta skupaj se ne ujemata, skladata; Cesta gre čez hrib je speljana; Meso gre rado od kosti se rado loči; Ura gre na enajsto kmalu bo enajst; omilj. ~ na stran |opraviti malo, veliko potrebo|; publ. ~ k filmu postati filmski igralec, filmska igralka; ~ k partizanom, °v partizane; knj. pog. Tudi najmlajši je že šel v službo je že zaposlen; °V kateri razred greš hodiš; knj. pog. iti za kaj ~ ~ šoferja postati šofer; ~ ~ poroka biti porok; brezos. Šlo je na jesen
3. Zdravljenje gre počasi; žarg.: Blago je že davno šlo pošlo; Knjiga gre se dobro prodaja; Veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža; Trgovina gre dobro dobro uspeva; Žarnica je šla je pregorela; poud. ~ nad koga |napasti koga, spopasti se s kom|; knj. pog. iti komu/čemu Matematika mu ne gre je ne obvlada; Polenta mu ne gre ne tekne; poud., z nedoločnikom Vse naredi zate, ti pa mu greš nagajati |mu nagajaš|; s smiselnim osebkom iti komu/čemu Gre mu dobro; knj. pog. iti komu/čemu za koga/kaj Gre mu za napredek prizadeva si, trudi se; iti z/s kom/čim S podjetjem ne gre najbolje; brezos. iti za koga/kaj Tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; Kadar gre za človeka, se je treba potruditi; Za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo; poud. Gre za življenje in smrt |usodno je|; poud., z nedoločnikom ali stavčno Ne gre dvomiti o tem |ni mogoče|; Ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa lenaril |ni dopustno|; Poskušal je vstati, pa ni šlo |ni mogel|
íti se grém se in íti se grèm se (í/ȋ ẹ́; í/ȋ ȅ) kaj ~ ~ slepe miši; iron. ~ ~ znanstvenika |hoteti biti znanstvenik|; Kaj se pa greste |Kaj delate, počenjate|; s smiselnim osebkom iti se komu Ne gre se mi še domov |Ne da se mi še iti domov|; brezos. ●iti se za kaj Za kaj se gre? Za kaj gre
málokdàj tudi málo kdàj mnog. čas. prisl. zaim. (áȁ) ~, le prav izjemoma, sem bil na morju; poud. biti vesel kot ~ |zelo|
néhati -am dov. néhanje (ẹ̑) z nedoločnikom ~ govoriti; Začeli so s pogovorom in nehali s prepirom končali; nehati z/s čim ~ z delom, s spraševanjem → nehati delati, spraševati; brezos. Nehalo je snežiti
néhati se -am se (ẹ̑) končati se: Vsaka stvar se kdaj ~a; poud. Tu se pa vse ~a |Tega ni več mogoče prenašati|
oženíti ožénim dov.; drugo gl. ženiti (í/ȋ ẹ́) koga poud. Enega sina je že oženil |oddal v zakon|; neknj. ljud. Ni je smel ~ se smel oženiti z njo
oženíti se ožénim se (í/ȋ ẹ́) z/s kom ~ ~ s sosedo; neknj. pog. Kdaj se bosta pa vidva oženila poročila
peljáti péljem tudi peljáti -ám nedov. pêlji -íte, -óč, -áje; pêljal -ála, pêljat, -án -ána; peljánje; (pêljat) (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) koga/kaj ~ drva na trg; ~ otroka v mesto; za enkratno dejanje, knj. pog. Kdaj ~e avtobus odpelje
peljáti se péljem se tudi peljáti se -ám se (á ẹ́; á ẹ̑; á ȃ) ~ ~ na izlet
povprášati tudi povprašáti -am dov.; drugo gl. vprašati (á/á á) za koga/kaj ~ ~ službo; poud. povprašati koga ~ soseda, kdaj pride |vprašati|; povprašati po kom/čem ~ ~ novicah
presnét2 -a -o (ẹ̑) poud.
presnéti -a -o (ẹ̑) Ta ~ fant se še ni vrnil |izraža odklonilen odnos|; zmer. ~a neroda, kaj si spet razbil; ~o dekle, le kdaj se je tako polepšalo |izraža občudovanje|
primòjdún in primojdún razpolož. medm. (ȍȗ; ȗ) ~, kdaj se bo to končalo
rédkokdàj tudi rédko kdàj mnog. čas. prisl. zaim. (ẹ́ȁ) Vreme je bilo lepo kot ~
síniti -em dov. sínjenje (í ȋ) neobč.: Zarja ~e |se pojavi|; siniti komu Kdaj jim ~e svoboda |bodo postali svobodni|
spét2 kratn. prisl. (ẹ̑) ~ smo tukaj; Kdaj ~ pride; Upal je, da jo bo kmalu ~ videl; Kaj je že ~, še ne bo miru; poud.: Govorniku so ~ in ~ ploskali |pogosto, mnogo|; Tega ne bom plačal, ne, pa ~ ne |gotovo ne|
tém1 in tèm in tem podr. vez., del primer. dvodelnega vez. (ẹ̑; ȅ) čim — tem s primernikom Človek naredi ~ več, čim bolj je zaposlen; Čim manj bo prijavljenih, ~ večje bodo naše možnosti; Kdaj naj pridejo? -Čim prej, ~ bolje
védeti vém nedov., 2. in 3. os. dv. vésta; 2. os. mn. véste, 3. os. mn. vêjo in vedó, védi -te, vedóč; védenje; (ẹ́)
1. kaj ~ novico; ~ kaj od prijatelja; poud. Dežja ne bo, če kaj vem |Ne bo deževalo|; star.: ~ napake koga poznati; ~ pesem na pamet znati; poud. To ve vsak otrok |je splošno znano|; iron. To se ve, krivi so premaganci |čeprav niso|; Vnaprej vem, kaj bo; iron. Desnica ne ve, kaj dela levica |Delo je neenotno|; poud.: Ta človek ve, kaj hoče |je odločen, samozavesten|; Sadja imajo, da ne vejo kam z njim |zelo veliko, na pretek|; Hudič (ga) vedi, kdaj bo konec |ni znano|; z nedoločnikom ~ veliko povedati o kom; poud. Na, da boš vedel tožariti |da ne boš tožaril|; vedeti kaj o kom/čem ~ veliko dobrega o kom; poud. Zgodovina o tem nič ne ve |iz zgodovine ni znano|; vedeti za koga/kaj ~ ~ ime sošolca; poud.: Ne vem več za prosti čas |Nimam več prostega časa|; Napije se, da ne ve zase |zelo|; knj. pog.: Dejstva dajejo ~, da ni vse tako preprosto iz dejstev se vidi, je jasno; Dal jim je ~, da jih ne mara pokazal jim je
2. v sedanjiku
a) poud., s prislovnim zaimkom |za izražanje nedoločnosti, neznanosti, poljubnosti|: Kaj vem kaj ga je prineslo mimo; Knjigo sem posodil kaj vem komu; Iz kaj se ve kakšnih razlogov ni prišel; Naj naredim ne vem kaj, ne bo jim všeč; Ne vem kam ga lahko pošljete, povsod se znajde |kamorkoli|; O tem sem ne vem kolikokrat premišljeval
b) poud., s členkom da: Nekega dne vem da pride tudi on |gotovo pride|; V takem vremenu veste da ne bo šel nikamor |gotovo|; v 2. os. |poudarja presenetljivost česa|: Vse ima, pa veš da ni zadovoljen; Bilo je malo kupcev, pa veste da smo prodali
c) v 1. os. |izraža potrditev, zavedanje|: Vem, hudo je, vem; Ustrašil si se, vem vem; z nikalnico Greš zraven? Ne vem |izraža neodločenost|; poud., v 2. os. |izraža obračanje na ogovorjenega|: Kupila sem blago, veš, čisto svilo; Veste kaj vam povem, čim prej odidite; Vedi, to je izmišljeno
zrésniti -im in zresníti in zrésniti -im dov. zrésnjenje; drugo gl. resniti (ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́; í/ȋ/ẹ́ ẹ̑) koga/kaj Novica o nesreči jih je zresnila; Spoznanje mu je zresnilo obraz
zrésniti se -im se in zresníti se in zrésniti se -im se (ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́; í/ȋ/ẹ́ ẹ̑) Kdaj se bo ta fant zresnil; ~ ~ za trenutek
ženíti žénim nedov. žêni -íte, -èč -éča; žênil -íla, žênit, žénjen -a; žénjenje; (žênit) (í/ȋ ẹ́) poud. koga Danes ~i najmlajšega sina ga daje v zakon
ženíti se žénim se (í/ȋ ẹ́) Danes se ~i nečak, °sestrična se moži; poud. Ali se fant že kaj ~i? |išče resno partnerico, ima ljubezensko razmerje|; olepš. Mačke se že ~ijo |gonijo|; dov., neknj. pog. Kdaj se bosta pa vidva ženila poročila