Tiskanje

nastópati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

1.

kdo/kaj predstavljati se od—do česa / sredi česa / v/na/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
/Kot solisti/ so nastopali gojenci glasbenih šol.

2.

v zvezi s proti, za kdo/kaj biti proti komu/čemu , za koga/kaj
Že več let (na mednarodnih tekmovanjih nastopa) za državno reprezentanco.

3.

čustvenostno kdo/kaj pojavljati se od—do česa / sredi česa / v/na/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
Njeno ime nastopa /kot neke vrste garant za kvaliteto/ skoraj povsod.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

pojáviti se -im se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj začeti biti, obstajati
(Na trgu) so se pojavili novi izdelki.

1.1.

kdo/kaj postati viden, zaznaven
(Na nebu) se je pojavilo sonce.

2.

kaj začeti biti, obstajati
Bolezen se je pojavila (nenadoma).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

rodíti se -ím se dovršni in nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)

1.

kdo/kaj začeti biti, obstajati kakšen
Lani se je rodilo več dečkov kot deklic.

2.

kdo/kaj začeti biti, obstajati kakšen od—do česa / sredi česa / v/na čem / med čim / kje / od—do kdaj / kdaj
Lani se je v Ljubljani rodilo več dečkov.

3.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj nastati
Na morju se je rodil nov otok.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

prekíniti -em dovršni glagol, fazni glagol (končnosti)

1.

v pomožniški vlogi kdo/kaj za določen čas končati kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Prekinil je dovod bencina.

2.

v pomožniški vlogi kdo/kaj za določen končati kaj , s čim 'delom/delovanjem/dejavnosti'
Govor je prekinil s ploskanjem.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj za določen čas ustaviti kaj
Raziskovalci so prekinili delo v jami.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj za določen čas ustaviti koga
(Že v začetku) je prekinil govornika.

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti/povzročiti s presledki kaj
Prekinil je črto.

6.

v posplošenem pomenu kdo prenehati imeti zvezo s kom/čim
Z njim je prekinil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

prenéhati -am dovršni glagol, fazni glagol (končnosti), v pomožniški vlogi

1.

kdo/kaj končati delati kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Prenehala je govoriti/peti.

2.

kdo/kaj prekiniti kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Prenehal je govoriti/peti.

3.

kaj ne dogajati se, ne obstajati več
Bolečine v hrbtu so prenehale.

3.1.

končati dogajati se obstajati
(Že včeraj) je prenehalo deževati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

státi1 stojím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti v pokončnem položaju
Nekateri so sedeli, drugi stali.

2.

kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo
Knjige (na polici) ležijo in stojijo.

2.1.

kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo
Miza stoji /postrani/.

3.

kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Hiša stoji ob cesti.

3.1.

kaj biti, obstajati sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Grad še danes stoji.

3.2.

kdo/kaj biti v pokončnem položaju sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Učenec je moral za kazen stati v kotu.

4.

kdo/kaj biti v mirujo čem položaju
Ustavil se je in stal(, dokler niso šli vsi mimo).

4.1.

kaj biti v stanju, ko ne dela, ne deluje
Mlinsko kolo je stalo.

4.2.

kaj biti v nedokončanem stanju, ne potekati
Delo v tovarni (še vedno) stoji.

5.

kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka stojijo (do drugega leta).

6.

kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) stoji.

7.

knjižno pogovorno kdo/kaj pristajati komu/čemu
Modra barva ti ne stoji.

8.

publicistično, preneseno kdo/kaj biti, živeti
/Dobro/ stoji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

néhati -am dovršni glagol, fazni glagol (končnosti), v pomožniški vlogi

1.

kdo/kaj končati delati kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Nehal je govoriti/peti.

2.

kaj ne dogajati se, ne obstajati več
(Med spraševanjem) je brezskrbno veselje nehalo.

2.1.

končati dogajati se, obstajati
(Malo severneje) je (včeraj zvečer) nehalo snežiti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

eksplodírati -am dovršni in nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj silovito, s po kom naenkrat pojaviti se
Granata je /nepredvideno/ ekplodirala že (v zraku).

2.

čustvenostno kdo nezadržano silovito izraziti kaj , zlasti jezo
(Kjer koli) /za vsak prazen nič/ eksplodira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

izpustíti -ím tudi spustíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj hote ali nehote premakniti ali spraviti koga/kaj iz/z/od/do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / od—do kdaj
/Brez pravega vzroka/ je izpustil kozarec iz rok.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj hote spraviti koga/kaj iz/z/ od/do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / od—do kdaj
/Zaradi pomanjkanja dokazov/ so ga /predčasno/ izpustili iz zapora.

2.1.

Iz avtomatske puške je izpustil rafal na nasprotnika.

3.

kdo/kaj hote ne imeti za mar koga/kaj
/Samo iz gole nemarnosti/ je izpustil pomembno predavanje.

4.

iz prava kdo/kaj hote osvoboditi koga
Izpustili so ga /pogojno/.

5.

iz športa kdo/kaj nehote spregledati kaj
Izpustil je vratca, zato so ga diskvalificirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

kotíti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja, navadno v 3. osebi ednine

1.

kaj množiti se od—do česa / sredi česa / v/na čem / med čim / kje / od—do kdaj / kdaj
Vse vrste komarji se kotijo v mlakah.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kaj nastajati
(Tu in v današnjem času) se koti presenetljivo veliko bolezni.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

ležáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti v vodoravnem položaju
Nekateri so sedeli, drugi ležali.

1.1.

kdo/kaj biti navadno v leže čem položaju zaradi spanja, počitka
Lenuh spet leži (tja do devetih).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v takem položaju zaradi bolezni
Prehladil se je in leži.

3.

neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj biti pokopan sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za tak počitek
Na tem pokopališču ležijo njegovi predniki.

4.

kaj biti nameščeno na podlagi z daljšo, širšo stranjo
Knjige (na polici) ležijo in stojijo.

5.

kdo/kaj biti, nahajati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Polje leži ob glavni cesti.

5.1.

kdo/kaj biti v leže čem položaju sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Za kazen je moral ležati na tleh.

6.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, obstajati sredi/okoli koga/česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Okoli njiju je ležal opoldanski mir.

7.

kdo/kaj brez koristi biti, zadrževati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
V skladišču leži veliko knjig.

7.1.

kaj čakati na primernost uporabe
Meso naj pred uporabo leži en dan.

8.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti v določenem stanju
Leži bolan.

9.

iz geometrije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti sredi česa / nasproti čemu / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje
Kot leži nasproti osnovnici.

9.1.

kaj biti privezano oz. zasidrano ob pomolu
Ladja leži v pristanišču.

9.2.

kdo biti med sko kom , letom globoko sklonjen na smuči / nad smučmi
Skakalec leži na smučeh.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

trájati -am nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj obstajati, dogajati se od—do/sredi česa / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Pogajanja so trajala ves mesec.

2.

kaj dogajati se, potekati brez prekinitve od—do/sredi česa / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Bolezen kar traja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

zgodíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj dogoditi se, pripetiti se
Zgodila se je nesreča.

2.

kaj dogoditi se, pripetiti se kot okoliščina
Zgodilo se je(, da je šel na lov).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

príti prídem dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premakniti se s korakanjem do/mimo koga/česa / proti komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Ko je prišel do mostu, je počil strel.

2.

kdo/kaj z določenim namenom premakniti se iz/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad kaj / od kod / kam
Iz hiše je prišla gospodinja.

3.

kdo/kaj pri-/prestopiti k/h komu/čemu v kaj / ed koga/kaj
Več novih pevcev je prišlo k zboru.

4.

kaj pojaviti se do koga/česa / na/v kaj / kam
Do nje so prišle neresnične govorice.

4.1.

kdo/kaj pojaviti se do koga/česa / na/v kaj / kam
Pri deklamiranju je prišla do zadnje kitice.

5.

navadno v 3. osebi kaj izražati začetek nastopitve
(Na obraz) ji je prišel čuden izraz.

5.1.

izražati začetek nastopitve od—do/iz koga/česa / v/na koga/kaj / po/pri/v/na/ob kom/čem / pod/nad/pred/med/za kom/čim / kam / kod / kdaj / do kdaj
Prišlo je do odpoklica čet.

5.2.

izražati začetek okoliščin
Včasih /ravno tako/ pride.

6.

kaj umestiti se k/h komu/čemu čez/skozi/v/na/za koga/kaj / po/pri/v/na/ob kom/čem / pod/nad/pred/med/za kom/čim / kam / kod / kdaj
Stol pride k mizi.

7.

knjižno pogovorno kdo/kaj stati/veljati koliko / koliko česa
Obrtniki (ga) pridejo tri mesečne plače.

8.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj je stanjskem, lastnostnem razmerju do/iz koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/za koga/kaj / kam
Zahteva ni prišla do izraza.

8.1.

nekaj izražati komu/čemu stanje
Prišlo mi je slabo.

9.

iz religije kdo/kaj pri-/prestopiti v kaj / kam
Prišla je v nebesa.

10.

iz športa kdo/kaj pri-/prestopiti v kaj / kam
Moštvo je prišlo v finale.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

vzdržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoš kod ovan
Led je vzdržal, čeprav ni bil debel.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj prenesti, prestati kaj / koliko česa / koliko
Človek vzdrži več, kot misli.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj stanjsko prenesti, prestati koga/kaj
Podjetje je vzdržalo konkurenco.

4.

kdo/kaj vztrajati določen čas v/na/pri/ob kom/čem / za/pred/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Plavalec je /dolgo/ vzdržal pod vodo.

5.

kdo/kaj neprijetno, težko ostati v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad/z kom/čim / kje / kdaj
Na straži mora vzdržati /do noči/.

6.

kdo/kaj ostati uporaben, dober od—do česa / kdaj / koliko
Ta kruh dolgo vzdrži.

7.

kdo/kaj ohraniti kaj za določen čas v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / od—do česa / kdaj / koliko
Pri projektu so vzdržali dobre odnose.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

živéti -ím nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

1.

kdo/kaj biti, obstajati
Vse, kar živi, /nujno/ potrebuje hrano.

2.

kdo/kaj biti, bivati, eksistirati, obstajati
Živi (v preteklosti).

3.

kdo/kaj delovati, biti v delovnem stanju
Živi /na škodo/žalost sorodnikov/.

3.1.

kdo/kaj shajati
/Komaj še/ živi /brez hrane/.

3.2.

kdo/kaj shajati
Živijo /kratko, od marca do oktobra/.

4.

kdo/kaj biti, rasti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med čim / kje 'v svojem življenjskem okolju'
Raki živijo v potokih.

4.1.

kdo/kaj bivati, eksistirati, obstajati, prebivati/stanovati v/na čem / pri/ob kom/čem / s/pod/nad/med kom/čim / kje
Živi na deželi/v mestu.

5.

kdo shajati, preživljati se s čim
Živi /samo/ z invalidnino.

5.1.

kdo shajati, preživljati se od česa
Živi od izdelovanja suhe robe.

6.

knjižno pogovorno kdo preživljati, vzdrževati koga
/Kot navadni delavec/ živi ženo in otroke (z eno nizko plačo).

7.

čustvenostno kaj vplivati
(V svojih delih) /večno/ živijo.

7.1.

kaj uveljavljati se
Glasba /še kako/ živi (zunaj dvoran).

8.

čustvenostno kdo/kaj pojavljati se
Dogodek /zaradi bogatega družabnega življenja/ še naprej živi (v ljudskem izročilu).

9.

neobčevalno knjižno kdo uresničevati kaj
/Kot pravi raziskovalec in mislec/ živi svet/filozofijo/preteklost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

bíti2 sem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj obstajati, eksistirati
Tak kralj je res bil.

1.1.

kaj obstajati, eksistirati iz česa
Je iz kamnov/delov/sestavin.

2.

kaj dogajati se, vršiti se
(V Kamniku) je bil semenj.

3.

kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod / kje
Hiša je sredi polja.

3.1.

kdo/kaj imeti v kom/čem / kje
V vsakem človeku je nekaj dobrega.

3.2.

kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.

4.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob koga/kaj / s kom/čim
Je brez pameti.

5.

brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačeno kaj
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.

6.

brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačena naklonskost komu/čemu
Tu mu je biti.

7.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj označen
Dekle je učiteljica.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

izhájati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj pojavljati se v tiskani obliki
Zbirka je /kot zaključen opus del/ začela izhajati (pred vojno).

2.

kdo/kaj prihajati iz česa / od kod / kdaj
Izhaja iz učiteljske družine.

3.

navadno v 3. osebi kaj biti jasno vidno, kazati se iz česa / od kod
Iz podatkov izhaja, da se je proizvodnja povečala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

napredováti -újem tudi naprédovati -ujem nedovršni in dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno prehajati z nižje stopnje na višjo
Celotno gospodarstvo je (v zadnjih letih) /precej/ napredovalo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno pomikati se proti/k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj
Proti vrhu so (v hudi strmini) napredovali /zelo počasi/.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno preiti v/na/med koga/kaj
(V zadnji službi) je napredoval v vodjo.

4.

iz šaha kaj uspešno pomikati se pri/na/v/ob čem / kje / kdaj
Pri prvi potezi kmet napreduje /za dve polji/.

5.

iz šolstva, v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno prehajati z nižje stopnje na višjo
Učenci so (v zadnjem letu) /lepo/ napredovali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

obdržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj za določen čas obvladati, zadržati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred kom/čim / kje / kdaj
/Komaj/ je obdržal tram pokonci.

2.

kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, zadržati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Potrošnjo so obdržali v mejah realnih možnosti.

3.

kdo/kaj ne prenehati imeti koga/kaj
Poleg goveje živine bo obdržal še ovce in koze.

4.

kdo/kaj s svojo voljo, vplivom zadržati si koga/kaj
Obdržali so ga (v bolnici).

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati uporabljati kaj
Obdržali so gostilno in obrt.

6.

v posplošenem pomenu kdo/kaj obvarovati koga/kaj
/Kljub razmeram/ je obdržal posestvo.

7.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Ljudi so obdržali pri volji.

8.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti kaj 'stanje, lastnost'
Vrvohodec je obdržal ravnotežje.

9.

v zvezi obdržati v glavi, v spominu, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj v/na/pri čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Vseh telefonskih številk ne more obdržati v glavi.

10.

v zvezi obdržati zase, v sebi, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj za koga/kaj / v kom/čem 'stanje, lastnost'
Poslovne skrivnosti je obdržala zase.

11.

iz šaha kdo/kaj ohraniti, zadržati kaj
Obdržal je figuro.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

šíriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj intenzivno količinsko in obsegovno večati kaj
(Po drugi vojni) so /načrtno/ širili bazično industrijo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno prenašati koga/kaj iz/z/ od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje / kdaj / od—do kdaj
Razvita civlizacija je širila svoj vpliv tudi na druge celine.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

divjáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Že cel dan divja /brez pravega cilja/.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
/Neprevidno/ je divjal po prehodu za pešce.

3.

kaj nastopati, pojavljati se z veliko silo od—do/sredi česa / za/čez/v koga/kaj / v/na/pri/ob čem / med/pred/nad/pod čim / kje / od/do kod / od—do kdaj / kdaj / koliko
V dolini divja veter že nekaj dni.

3.1.

Divjal je boj za človeško življenje.

4.

čustvenostno kdo kazati svojo jezo, togoto
Divja /kot obseden/.

5.

čustvenostno kaj preveč hitro, nepravilno rasti
Korenje in solata /kar preveč divjata/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

dogájati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

kaj vršiti se, goditi se
(V podjetju) se dogajajo napake.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

dogodíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

kaj zgoditi se, pripetiti se
Dogodil se je čudež.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

dospéti -spèm dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj priti do/mimo koga/česa / proti komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / do kod / kdaj / do kdaj /
Do vznožja gore so dospeli /z avtom/.

2.

iz ekonomije, iz finančništva kaj zapasti do/sredi česa / proti čemu / v/na/za/skozi/čez kaj / čez koliko časa / kdaj /do kdaj
Dajatve oz. vsi računi dospejo do desetega v mesecu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

evakuírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj načrtno premakniti koga/kaj iz/z/ od/do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / od—do kdaj
/Zaradi nevarnosti/ so ponesrečence evakuirali na varno, v zaklonišča.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

figurírati -am nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

kdo/kaj nastopati od—do česa / sredi česa / v/na/po/pri čem / kod / kje / med čim / od—do kdaj / kdaj
/Na zunaj/ je med ljudmi figuriral /kot porok/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

izbrúhniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj izločiti, izvreči kaj
/Z lahkoto/ je izbruhnila še neprebavljeno hrano.

2.

čustvenostno kdo silovito izraziti, izreči kaj
/Z lahkoto/ je (iz sebe) izbruhnila čisto neprimerne besede.

3.

kaj z vso silo začeti se
(Še sredi pogajanj) je izbruhnila vojna.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

izvršíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

kaj dogoditi se, zgoditi se kot okoliščina
Vse se je izvršilo /v nekaj trenutkih/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

krampáti -ám in krámpati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj kopati s krampom
(Med počitnicami) je /ogromno/ krampal (pri domači hiši).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, obdelovati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
V svoji soseski si je moral /sam/ krampati rov za cevi (od regionalne ceste do svoje hiše).

3.

kdo/kaj nerodno, okorno hoditi
/Počasi in brez ozira na vozila/ je krampal (po prehodu za pešce).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

mánjkati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj ne biti navzoč
Manjka (na sestanku / pri pouku).

2.

navadno v 3. osebi koga/česa ne biti v zadostni količini
Zmeraj (mu) manjka denarja.

3.

navadno v 3. osebi kdo/kaj ne biti dostopen, dosegljiv
Manjka (mu) dobra vzgoja.

4.

brezosebno, v oslabljenem pomenudati možnost do česa / za kaj
/Za las/ je manjkalo, da nisem umrl.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

nabráti se -bêrem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj priti, začeti nahajati se
(V mlaki) se (v deževnih obdobjih) nabere precej vode.

2.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj začeti imeti v večjih količinah koga/česa
(V enem dnevu) se je nabral preveč žaljivk in kletvic /kot berač uši/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

nagájati tudi nagajáti -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj povzročati nevšečnosti komu/čemu
(Med poukom) mu /s ščipanjem vztrajno/ nagajajo.

2.

čustvenostno kdo/kaj ne delovati prav, povzročati nevšečnosti
Aparature že cel teden nagajajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

namériti se -im se dovršni glagol, glagol omogočanja nastajanja, redko

1.

kdo/kaj nameniti se, odločiti se kaj
Namerila se je obiskati znanko.

2.

kaj dogoditi se, pripetiti se
(Pred odhodom) se je namerila čudna stvar.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

naselíti -sélim dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj načrtno premakniti koga/kaj iz/z/ od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim kod / kje / kdaj / od—do kdaj
Delavce so iz predmestnih barak naselili v nova stanovanja.

2.

kdo/kaj načrtno zavzeti kaj
Prazna področja so /nahitro/ naselili (s prišleki).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

nastájati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu

GLEJ: nastáti

iz meteorologije kaj pojavljati se, prihajati od—do/iz česa / sredi česa / v/na/ob/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
Sredi Atlantika nastaja področje nizkega zračnega pritiska.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

nastáti -stánem dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu

kaj začeti obstajati od—do/iz česa / sredi česa / v/na/ob/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
V tistem času je nastalo več novih kolonij.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

obdržáti se -ím se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj / do kdaj
Takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj oprijemajoč se česa ne prenehati biti, obstajati čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj / do kdaj
/Z uzdo/ se je obdržal na konju.

3.

kdo/kaj ohraniti se
Sin podjetnik se bo obdržal /kot njegov oče/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

ohraníti in ohrániti -im dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj za določen čas imeti v nespremenjenem stanju koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred kom/čim / kje / kdaj
V stanovanju so ohranili vse pohištvo in spominske predmete.

2.

kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, zadržati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Potrošnjo so ohranili v mejah realnih možnosti.

3.

kdo/kaj ne prenehati imeti koga/kaj
Sliko je ohranila /za spomin/.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati uporabljati kaj
Ohranili so obrt.

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj obvarovati koga/kaj
/Kljub razmeram/ je ohranil posestvo.

6.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj obdržati kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Ljudi so ohranili pri volji.

7.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj obdržati kaj 'stanje, lastnost'
Vrvohodec je ohranil ravnotežje.

8.

v zvezi ohraniti v glavi, v spominu, v oslabljenem pomenu kdo/kaj obdržati koga/kaj v/na/pri čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Vseh telefonskih številk ne more ohraniti v glavi.

9.

v zvezi ohraniti zase, v sebi, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj za koga/kaj / v kom/čem 'stanje, lastnost'
Poslovne skrivnosti je ohranila zase.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

ohraníti se in ohrániti se -im se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati od/iz koga/česa / čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj / od—do kdaj
Takšna rastlina se v naravi ne bi mogla ohraniti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

pazíti in páziti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
/Zelo/ pazi nanj.

2.

kdo/kaj biti zavestno, miselno zbran
Učenci /premalo/ pazijo.

3.

kdo/kaj želeti zaznavati, ugotavljati kaj
(Pri oknu) je pazil, kdaj bodo odšli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

plávati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v vodi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Žival plava pod vodo /samo z repom/.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, nahajati se po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
V teh globinah plava samo bela riba.

2.1.

kdo/kaj biti negotov po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
/Brez pravega interesa in veselja/ v tej stroki že dolgo plava.

3.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti deležen visoke stopnje stanja po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Ta polenta kar plava v zabeli.

4.

iz športa kdo delati kaj
Eden plava kravl, drugi pa metuljčka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

plêsti se plêtem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno

1.

kdo/kaj premikati se, gibati se
(Med nogami) se (ji) je pletla mačka.

2.

kaj dogajati se
(V podjetju) se dogajajo napake.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

poléči -léžem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj namestiti, spraviti koga/kaj čez/skozi/na/v kaj / v/na/pri/po/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kam / kdaj
/Zaradi pregleda oz. evidence/ si je vse vredne stvari polegla na posteljo okrog sebe.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj namestiti se, spraviti se
/Brez predsodkov/ so utrujeni potniki polegli (kar po tleh avtobusne postaje).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

poléči se -léžem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postati manj izrazit, intenziven
(Šele proti večeru) se (mu) je jeza /počasi/ polegla.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v smeri vodoravnega položaja premikati se, pojavljati se iz/z/od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim kod / kje / kdaj
Po vseh stvareh v prostoru se je polegel zelo viden prah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

ponovíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kaj ponovno dogoditi se, pripetiti se
Nesreča se je ponovila (na istem odseku ceste).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

potêči -têčem dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj doseči konec, prenehati trajati
Dopust mi že jutri poteče.

1.1.

kaj prenehati biti veljaven
Dovolilnica bo kmalu potekla.

2.

redko kaj ne biti več na razpolago
Živila so potekla.

3.

redko kaj končati se od—do/blizu/sredi česa / v/na/pri/ob/po čem / med čim / od—do kje / kje / od—do kdaj / kdaj / koliko
Državna meja je potekla blizu naselij.

4.

v oslabljenem pomenu kaj začeti se
Pogovor je potekel /brez prič/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

potékati -am nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj dogajati se, trajati proti koncu
Dopust mu že poteka.

2.

redko kaj ne biti več na razpolago
Živila so začela potekati.

3.

kaj obstajati, trajati od—do/blizu/sredi česa / v/na/pri/ob/po čem / med čim / od—do kje / kje / od—do kdaj / kdaj / koliko
Državna meja poteka blizu naselij.

4.

v oslabljenem pomenu kaj obstajati, trajati
Boji so potekali ves dan.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

prakticírati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati potrebno prakso za strokovno in poklicno osamosvojitev
/Vsakodnevno/ prakticira (v ambulanti).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uresničevati, izvajati kaj
/Kot mirovnik/ prakticira politiko miroljubnega soobstajanja in strpnosti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

prenêsti -nêsem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj premakniti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / do kdaj
/Lahkotno/ prenese otroka in kovček v vozilo.

2.

kdo/kaj usmeriti koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / do kdaj
Živec prenese dražljaj do možganskega središča.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam
Kroj s krojne pole je prenesla na papir.

4.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj prestati kaj / veliko česa
Prenesti je moral veliko krivic in očitkov.

5.

čustvenostno, navadno z nikalnico, v posplošenem pomenu kdo/kaj zdržati kaj / veliko česa
Ta človek /z lahkoto/ prenese veliko alkohola.

6.

iz matematike kdo/kaj premakniti kaj v čem / kje
Prenesel je člene v enačbi.

7.

iz prava kdo/kaj preložiti kaj na koga / kam
Lastninske pravice je prenesel na drugega.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

pripetíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

kaj dogoditi se, zgoditi se kot okoliščina
Pripetila se je nesreča.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

rabíti in rábiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabljati kaj
Stroj /dosti/ rabijo.

1.1.

kdo/kaj uporabljati kaj
Ta izraz rabimo le (v strokovnih besedilih).

1.2.

kdo/kaj izkoriščati kaj
(V še neobljudenih krajih) je potrebno /preudarno/ rabiti naravna bogastva.

1.3.

kdo/kaj zapravljati kaj
(V mestu po gostilnah) je (za neumnosti) /lahkomiselno/ rabil denar.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj koristiti, pomagati komu
Nahrbtnik mu je /dobro/ rabil.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj potrebovati kaj
(Za gradnjo hiše) bo rabil še veliko cementa.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

razuméti -úmem dovršni in nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo zavestno sprejeti, ugotoviti kaj
/Zaradi današnjih okoliščin/ učenci tovrstne probleme /zelo hitro/ razumejo.

2.

kdo predstavljati si kaj
Tega dela (pri danih okoliščinah) ne smemo razumeti /preozko/.

3.

kdo naklonjeno obravnavati koga/kaj
Njegovo delo (v danih okoliščinah) še /kako dobro/ razume.

4.

kdo akustično zaznati koga/kaj
(V levem kotu zadaj) ga nič ne razume.

5.

kdo biti sposoben dojeti, dojemati kaj
Nemško /precej dobro/ razume, govoriti pa ne zna.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

selíti sélim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj načrtno premikati koga/kaj iz/z/ od/do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / od—do kdaj
Delavce so iz predmestnih barak selili v nova stanovanja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

selíti se sélim se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj načrtno premikati se iz/z/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/pod/nad/med koga/kaj / kam / od/do kod / kdaj / od—do kdaj
/Zaradi služb/ se selijo iz kraja v kraj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

snováti se snúje se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neobčevalno knjižno, navadno v 3. osebi

kdo/kaj začeti nastajati
Nejasni načrti se (mu) snujejo (po glavi).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

têči têčem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Tekel je po prehodu za pešce.

2.

v posplošenem pomenu kaj neprenehoma brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Kolesa /dobro in namazano/ tečejo.

3.

kaj obstajati, dogajati se od—do/sredi česa / za koga/kaj / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Pogajanja so tekla ves mesec.

3.1.

Tekel je boj za človeško življenje.

4.

kaj dogajati se, potekati brez prekinitve
Misli in stavki /gladko/ tečejo.

5.

knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica teče mimo kraja.

6.

knjižno pogovorno kaj brez prekinitve slediti si
Oznake tečejo po abecednem redu.

7.

kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Kar teče že /brez bergel/.

8.

kdo gojiti, ukvarjati se s te kom
Tekel je državnem tekmovanju.

9.

navadno čustvenostno kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Vsak dan teče na pokopališče.

9.1.

kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / kam
Tekel je k izpitu.

10.

iz športa kdo zelo hitro premikati se glede na kaj / koliko česa
Teče sto metrov /pod desetimi sekundami/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

uležáti se -ím se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kaj z ležanjem, neuporabo doseči potrebno, ustrezno kakovost
Tovrstna hrana se mora uležati (najprej v shrambi, potem pa še v želodcu).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

veljáti -ám nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj imeti pravno moč, veljavo od—do/sredi česa / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Predpis velja od novega leta.

2.

kaj držati
Vabilo še /vedno/ velja.

3.

kaj biti upoštevano, uporabljano
Ta načela v družbi še veljajo.

4.

kaj biti namenjeno komu/čemu
Iskrena zahvala velja vsem.

5.

čustvenostno, brezosebnoizražati nujnost, potrebnost uresničiti kaj
To zanimivost velja videti.

6.

kdo/kaj imeti koliko česa / koliko
Tak avto velja sto tisoč evrov.

7.

iz ekonomije kaj držati
Cena velja /franko/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

vršíti se -ím se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kaj dogajati se, potekati
Zadnje dejanje drame se vrši (pred hišo).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

vzíti1 vzídem se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, navadno v 3. osebi

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se navzgor, kvišku
(Izza obzorja) je vzšla škrlatna zarja.

2.

neobčevalno knjižno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj pojaviti se
(Prav v zadnjih dneh) je vzšlo upanje.

3.

iz astronomije kaj zaradi vrtenja Zemlje navidezno dvigniti se nad obzorje
Danes sonce vzide nekaj minut prej.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

zrásti zrástem in zrásem dovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)

GLEJ: rásti

7.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti se večje, obsežnejše, intenzivnejše
Oteklina je /presenetljivo hitro/ zrasla.

8.

navadno čustvenostno kdo/kaj postati viden, opazen od—do/iz česa / sredi česa / v/na/pri čem / pred/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / od—do kdaj / kdaj
/Kot kulisa/ so na polju zrasla nova naselja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

bobnéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove
Sod /čudno/ bobni.

1.1.

dajati močne zamolkle glasove
(V moji glavi) bobni.

2.

kaj bobneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Reka bobni čez jez.

3.

kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) bobnijo po celi hali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

brnéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove
Filmske kamere /dolgo, enolično, glasno/ brnijo.

1.1.

dajati močne tresoče glasove
(V moji glavi) brni.

2.

kaj brneč premikati se na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Avto brni po cesti.

3.

kdo/kaj povzročati močne tresoče glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) brnijo po celi hali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

čákati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za/na koga/kaj
Pacienti čakajo zdravnika.

2.

kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čaka na službo.

3.

kdo/kaj ne začeti takoj s čim
Mati /predolgo/ čaka s kosilom.

4.

kaj biti namenjeno, določeno za koga/kaj
Čakajo jih še težke naloge.

5.

knjižno pogovorno kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka čakajo (do drugega leta).

6.

knjižno pogovorno kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) čaka.

7.

iz lovstva kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čakajo medveda.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

čepéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj stati na zelo skrčenih nogah
/Potuhnjeno/ je čepel (v senci).

1.1.

kdo/kaj negibno, zgrbljeno sedeti
Cel dan so čemeli (na pogradih) /.

2.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Cel dan čepi v sobi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

držáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj imeti z ro kam i oprijeto za kaj
Ves čas je držal za kozarec.

2.

kdo/kaj povezovati koga/kaj
Led drži kamenje /skupaj/.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile imeti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Komaj/ je držal tram pokonci.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile lastnostno določati kaj skozi/v kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kdaj / kje / kod
Potrošnjo držijo v mejah realnih možnosti.

5.

žargonsko, v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi kakega namena ohranjati kaj
Poleg goveje živine drži še ovce in koze.

6.

knjižno pogovorno kdo/kaj trajati
Deževje je držalo (tri tedne).

7.

kdo/kaj ne dajati možnosti prehoda
Bazen /dobro/ drži.

8.

kdo/kaj imeti zmožnost za kaj / koliko česa / koliko
Posoda drži malo manj kot pet litrov.

9.

kaj biti v skladu z resničnostjo
Vabilo še /vedno/ drži.

10.

nav. v zvezi z beseda, obljuba kdo/kaj dati besedo, obljubo
Držijo besedo.

11.

knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta drži mimo šole.

12.

neknjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati koga/kaj v/na čem /s/pod/nad/med/pred/za čim
Stroj drži v popravilu.

13.

iz lovstva kdo/kaj dajati možnost za odstrel
Divjad /dobro/ drži.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

forsírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu

1.

kdo/kaj podpirati koga/kaj
(Po drugi vojni) so forsirali bazično industrijo.

2.

kdo/kaj zelo intenzivno napenjati kaj
(Pri solopetju) je /preveč/ forsiral svoj glas.

3.

iz šaha kdo/kaj izsiliti prosto pot za kaj
Igralec je (v ključnih potezah) forsiral tekača.

4.

iz vojaštva kdo/kaj s silo preiti kaj
Pehota je forsirala reko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

individualizírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu

1.

kdo/kaj začeti obravnavati kaj kot individualno lastnost
/Zaradi zelo specifičnih potreb otrok/ so (v prvih dveh razredih devetletk) /po stopnjah/ individualizirali tako učenje kot vzgojo.

2.

kdo/kaj orisati koga/kaj kot individua, posameznika
Avtor je glavnega junaka pa tudi nekaj drugih značajev /zelo prepričljivo/ individualiziral.

3.

kdo/kaj spremeniti kaj v privatno
(V devetdesetih) so /pospešeno in z veliko politično podporo/ individualizirali gospodarstvo.

4.

iz pedagogike kdo/kaj prilagoditi kaj 'pouk' sposobnostim, interesom učencev
Individualizirajo pouk.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

izgubíti -ím tudi zgubíti -ím dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj nepričakovano ne imeti več koga/kaj
(Na potovanju) je izgubil denarnico in vse dokumente.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj nepričakovano ne imeti več koga/kaj , postati siromašnejši za koga/kaj
/Zaradi velike nepazljivosti/ je (pri transakcijah) izgubil precej denarja.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj nepričakovano ne imeti več kaj 'zmožnost, stanje, lastnost', postati siromašnejši za kaj 'zmožnost, stanje, lastnost'
Najprej je izgubil sluh, /postopoma/ pa še vid.

4.

iz športa kdo/kaj nepredvideno ne imeti več kaj
Igralec je izgubil žogo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

izkázati tudi izkazáti -kážem tudi skázati tudi skazáti skážem dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj javno predstaviti kaj
(V letnem poročilu) (jim) je /natančneje/ izkazal odhodke in prihodke.

2.

kdo/kaj imeti, doseči kaj
Firma je predvsem (v lanskem letu) izkazala lepe izvozne rezultate.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj javno izraziti kaj
/S posebno izdajo njegovih del/ so (mu) (na matični ustanovi) izkazali posebno spoštovanje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

končáti -ám dovršni glagol, fazni glagol (končnosti)

1.

v pomožniški vlogi kdo/kaj nazadnje narediti kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Končal je predavati.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj na koncu narediti kaj s čim 'delom/delovanjem/dejavnosti'
Ciklus oddaj bodo končali z analizo Cankarjeve drame.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v celoti narediti kaj
Jopico je hitro končala.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj na koncu biti v/na/pri kom/čem / kje
Fant je /zaradi prehudih poškodb/ končal pri zdravniku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

motíti in mótiti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj ovirati koga/kaj
(Pri najnujnejših opravilih) ga je motila (z nepotrebnim orodjem) in /z rokami ter vprašanji/.

2.

kdo/kaj kvariti kaj
Njegovo pripovedovanje je /stalno/ motil /s pripombami/.

3.

navadno čustvenostno kdo/kaj vznemirjati koga/kaj
(Spomladi) so ga dekleta /zelo/ motila.

4.

iz prava kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj
Toženi moti njegovo posest.

5.

iz šaha kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj
Akcija skakača moti nasprotnikov napad.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

napádati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj nasilno obravnavati
/Kot brez takta fizično/ napada (ljudi) (v svoji bližini).

2.

navadno čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj načenjati koga/kaj
Bolezen ga /z vso hitrostjo/ napada.

3.

iz športa kdo/kaj tekmovalno ogrožati
(Na domačem terenu v drugem polčasu) so gostje /ves čas/ napadali (nasprotno ekipo).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

naprézati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo pripenjati koga/kaj
Napreza si konje.

2.

čustvenostno kdo/kaj močno nategovati, večati koga/kaj
Napreza si možgane, pa nič pametnega ne domisli.

3.

iz anatomije kdo/kaj zelo forsirati kaj
(Pri solopetju) je /preveč/ naprezala glasilke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

néhati se -am se dovršni glagol, fazni glagol (končnosti)

1.

v pomožniški vlogi kaj končati biti
Vsaka stvar se (kdaj) neha.

2.

v posplošenem pomenu kaj končati biti kdaj / kje
Tam se gozd neha.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

porabíti in porábiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabiti kaj
Ti stroji /dosti/ porabijo.

1.1.

kdo/kaj uporabiti kaj
Ta izraz /lahko smiselno/ porabimo (zlasti v strokovnih besedilih).

1.2.

kdo/kaj izkoristiti kaj
(V še neobljudenih krajih) je potrebno /preudarno/ porabiti naravna bogastva.

1.3.

kdo/kaj zapraviti kaj
(V mestu po gostilnah) je (za neumnosti) /lahkomiselno/ porabil denar.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj potrebovati kaj za/v kaj
Za gradnjo hiše bo porabil še veliko cementa in delovne moči.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

potováti -újem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premikati se s korakanjem
Potovali so /pretežno peš/.

2.

kaj prenašati se mimo/okoli/okrog/brez/zaradi koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/ob čem / pred/za kom/čim / kje / kam / kod / kdaj
Dražljaji potujejo /po živcih/ v možgane.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

prodájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dajati koga/kaj v last za denar
(Tujcem) /brez pravega povoda/ prodaja okoliške parcele.

2.

knjižno pogovorno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati kaj 'stanje'
/Brez pravega povoda/ (povsod) prodaja dolgčas in slabo voljo.

3.

čustvenostno kdo praviti, pripovedovati kaj težko sprejemljivega
(Povsod) je (ljudem) prodajal zelo sumljive novice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

rásti rástem tudi rásem nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)

1.

kaj postopno razvijati se
Človek raste približno dve desetletji.

2.

kdo/kaj preživljati čas zorenja, rasti
Rastla je /brez staršev/ (pri babici).

3.

kdo/kaj biti, nahajati se pri/na/v/ob kom/čem / med/za kom/čim / kje / kdaj
V tem obdobju /dobro/ rastejo žita.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati večji, obsežnejši, dosegati višjo stopnjo, intenzivnost
Hrup okoli njega je /vse bolj/ rastel (v navadno razbijanje).

5.

čustvenostno kdo/kaj nastajati, začenjati obstajati, kazati se iz/od/izpod koga/česa / v/pri/na/po/ob kom/čem / med/pred kom/čim / kje / kod / kdaj
Izpod njegovega pipca so rastle majhne lesene figurice.

6.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati samozavestnejši
/Od ponosa/ je kar rastel.

7.

iz jezikoslovja kaj postopno tonsko dvigati se
Intonacija vprašalne stavčne povedi /navadno/ raste.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

sedéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti pretežno na zadnjici
Nekateri so sedeli, drugi stali.

1.1.

kdo/kaj biti navadno v sede čem položaju zaradi počitka
Lenuh spet sedi (tam v kotu, tja do devetih).

2.

kdo/kaj imeti sedež sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Na predstavi so sedeli v parterju.

3.

kdo biti v zaporu
/Kot njegov oče/ je tudi on večkrat sedel.

4.

žargonsko, iz umetnosti kdo/kaj nastavljati se za kaj
Že (več slikarjem) je sedel za portret.

5.

kaj po merah ne ustrezati komu/čemu
To pokrivalo mu ne sedi /brez naknadnih popravkov/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

šuméti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj povzročati neizrazite, nezveneče glasove
Papir na podstrešju /čudno/ šumi.

1.1.

dajati neizrazite, nezveneče glasove
(V moji glavi) šumi /kot v panju/.

2.

kaj šumeč premikati se v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Reka /zelo hrupno/ šumi čez jez.

3.

navadno čustvenostno kdo/kaj povzročati šumenju podobne glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Na celi poti so (ji) šumeli gozdovi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

zagovoríti se -ím se dovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj z govorjenjem zadržati se pri kom/čem / pred/s kom/čim / kje / kdaj
Zagovorila se je pri sosedi, potem pa še s prijateljico.

2.

kdo/kaj nehote povedati kaj ‘kar se ne namerava’
Zgovoril se je, da je bil zraven.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

zdélati -am dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj oslabiti koga/kaj
Vse skupaj jo je zdelalo /, da se je kar sesedla/.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uničiti koga/kaj
(Po časopisih in v medijih) sploh so ga /kljub uglednim zagovornikom čisto/ zdelali.

3.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dokončati kaj ‘opravilo’
Pot sta zdelala (v enem dnevu).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

želéti -ím nedovršni glagol, naklonski glagol

1.

kdo dobronamerno izražati komu/čemu kaj
Vsem ljudem želi srečo.

1.1.

kdo/kaj dobronamerno priložnostno izražati komu/čemu kaj
(Pri slovesu) jim je želel srečno pot.

2.

kdo bi rad kaj dobiti, spremeniti, izvesti kaj
(V tej zadevi) želijo dodatno pojasnilo.

3.

kdo/kaj biti pripravljen sprejeti koga/kaj , narediti kaj
Podjetje želi nove delavce.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

bívati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti, živeti v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred/s kom/čim / kje / kdaj 'v svojem življenjskem okolju'
Biva na deželi/v mestu.

2.

kdo/kaj biti, eksistirati, obstajati
Ta sreča /v resnici/ biva.

3.

neobčevalno knjižno, iz umetnosti kdo živeti kaj 'dejavnost, dogajanje'
Biva svet.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

budíti se -ím se nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

kaj nastáti, razvíti se
(V tem času) se že budijo ptice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

čeméti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj negibno, tiho sedeti
/Sproščeno/ je čemel (v senci).

1.1.

kdo/kaj biti napol buden
Cel dan so čemeli (na pogradih).

2.

kdo/kaj nepremično, odsotno gledati
/Odsotno/ je čemel /predse/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

dobíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj / koliko česa
Povsod kaj dobi.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Dobil je bolezen.

3.

kdo/kaj sprejeti kaj / koliko za kaj
Koliko si dobil za avto, delo.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti uspešen v prizadevanju doseči koga/kaj kakšnega/kakšno /za koga/kaj / v/na/po čem / kje / kdaj
Dobil je delo v tovarni.

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
Vlomilca so kmalu dobili.

6.

v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj iz/od česa / v/na kaj / v/na/po/ob čem / od kod / kam / kje
Dobili so ga iz ječe.

6.1.

kdo/kaj napraviti koga/kaj kot rezultat iz/od česa / v/na/po/ob/pri čem /od/iz kod / kje
Po delitvi dobijo pet.

7.

v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj na razpolago v/pri/ob/po/na kom/čem kje / kdaj
Vstopnice so dobili pri blagajni.

8.

v pomožniški vlogi kdo/kaj označevati koga/kaj
Dobil je odgovor/plačilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

dohitéti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj dobiti koga/kaj
Dohitel ga je (na ovinku).

2.

kdo/kaj doseči koga/kaj / koliko česa
(Tik pred koncem) ga je dohitel (na tabeli).

3.

kdo/kaj nadomestiti kaj / koliko česa
(Tik pred koncem) je dohitel že zdavnaj obljubljeno.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

dojémati -am nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo zavestno sprejemati kaj
Modernizem navadna javnost /komaj še/ dojema.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj čutno sprejemati kaj
Oko /še precej dobro/ dojema svetlobo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

dožívljati -am nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo zavestno in čutno sprejemati kaj
(V tistih časih) je /po krivici/ doživljala hude pritiske.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj dobivati kaj 'odobravanja, zavračanja, nove vsebine'
Njegova dela so (občasno) doživljala hude kritike.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

držáti se -ím se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti tesno zraven koga/česa / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred/za čim / kje
Čevljev se drži blato.

2.

kdo/kaj oklepati se česa
Drži se dogovora.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj z obnašanjem izražati se
Drži se /dobro/slabo/.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ohranjati svoj obstoj
/Samo s silo/ se drži (na oblasti).

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Vedel je, kje se medvedi najrajši držijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

hraníti1 in hrániti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj imeti kaj spravljeno čez kaj / kdaj / v/na čem / kje
Sadje so čez zimo hranili v kleti.

2.

kdo/kaj imeti kaj shranjeno čez kaj / kdaj / v/na čem / kje
Banka hrani vrednostne papirje v kodiranih sefih.

3.

neobčevalno knjižno kdo/kaj prizadevati si za kaj
/Z veliko spoštljivostjo/ je hranil spomin na najbližje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

iméti imám nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj lastiti si, posedovati, prisvajati si kaj
Imajo avtomobil, hišo.

1.1.

kdo/kaj gojiti, rediti kaj
Sosed ima čebele.

2.

kdo/kaj urejati, obvladovati, upravljati, nuditi kaj
Urednik ima gradivo.

2.1.

kdo/kaj upoštevati, priznavati, podpirati, vzdrževati koga
Ima brata/ljubico.

3.

knjižno pogovorno kdo/kaj sprejemati, vabiti, naje(ma)ti koga
Danes imamo goste.

4.

kdo/kaj polagati, postaviti, namestiti, držati koga/kaj v/na čem / pri kom / kje
V naročju je imela otroka.

5.

kdo/kaj vsebovati, obsegati kaj
Voda ima precej kalcija.

6.

knjižno pogovorno kdo doživljati, preživljati, videti koga/kaj na/v/pri/ob kom/čem / kje / kdaj
Tri dni / Letos imamo dež.

6.1.

kdo jesti kaj / koliko na/v/pri/ob kom/čem / kje / kdaj
Danes imamo krompir v omaki.

7.

dovršno, knjižno pogovorno kdo/kaj roditi koga/kaj
Prešnji mesec je imela otroka.

8.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj nositi, prenašati, uživati kaj
Mož ima brado/vročino/podporo.

9.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj privlačiti koga/kaj
Ti čevlji me imajo.

10.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati kaj v/na čem
Ima stroj v popravilu.

11.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj morati, imeti možnost narediti
Ima se zahvaliti za pomoč.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

izpustíti se -ím se tudi spustíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kaj kot bolezenska sprememba pojaviti se na/po/pri kom/čem / nad/pod/med kom/čim / kje / kod / kdaj / od/do kod / kdaj
/Brez pravega vzroka/ so se (mu) po obrazu izpustili mozolji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

kósiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo jesti
Rad kosi mastne jedi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

kraljeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti kralj, vladati kot kralj
Dolga leta je (v tej deželi) kraljevala znana dinastija.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj opaženo stati, nahajati se
(Nad mestom na hribu) kraljuje še zelo ohranjen grad.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

kupíti in kúpiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj začeti imeti koga/kaj na razpolago
(Pri domačinih) je kupil parcelo /po sorazmerno nizki ceni in vendar na kredit/.

2.

kdo/kaj nabaviti komu/čemu koga/kaj
Rože ji je kupil (v bližnji trgovini).

3.

čustvenostno kdo/kaj pridobiti koga
Kupili so ga /z zlatom/.

4.

iz igralništva kdo dobiti, vzeti kaj po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno
Zdaj ti kupiš.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

lístati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

neobčevalno knjižno kaj poganjati liste
(To pomlad) pa se drevje (že zgodaj) lista.

2.

iz gastronomije kaj ločevati se listnate plasti
Namaščeno testo se /lepše/ lista.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

lokalizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj omejiti koga/kaj
(Pri razporejanju dejavnosti) bi /težko/ lokalizirali ta dogodek.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postaviti, postavljati koga/kaj čez/skozi/na/v/za koga/kaj / v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred kom/čim / kje / kod / kdaj
Zgodbo so lokalizirali v nekaj svojih domačih vaseh.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj prostorsko določiti, določati koga/kaj
Zdravnik je /dovolj točno/ lokaliziral vnetje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

množíti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se v večjem številu in navadno širše
To ljudstvo se /hitro/ množi.

2.

iz biologije kdo/kaj razmnoževati se
Nekatere rastline se /nespolno/ množijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

molčáti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj ne govoriti, ne izražati svojega mnenja
(V sobi) so molčali /kot okameneli/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

mračíti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj delati se mrko, mračno, neprijazno
Luna se mrači.

2.

brezosebnodelati se mrko, mračno, neprijazno
(Pred eno uro) se je začelo mračiti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

nabráti si -bêrem si dovršni glagol, glagol ravnanja, čustvenostno

v posplošenem pomenu kdo/kaj pridobiti si koga/kaj
/Sčasoma oz. z leti/ si je nabral izkušnje in zanesljive ljudi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

nagájati si tudi nagajáti si -am si nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, oseba v množini/dvojini

kdo/kaj povzročati si nevšečnosti
(Med poukom) si /kar naprej/ nagajajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

najéti -jámem dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj začasno namensko dobiti koga/kaj
(V klubu) so /za krajši čas/ najeli dobrega kuharja in natakarja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

namnožíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj številčnejše
/Kot pravi gospodar/ si je čredo /krepko/ namnožil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

namnožíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti se številčnejše
Delo se (mu) je /brez prave kontrole preveč/ namnožilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

napénjati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu

1.

kdo/kaj močno nategovati, večati koga/kaj
(Na violino) si je napenjal nove strune.

2.

iz anatomije kdo/kaj zelo forsirati kaj
(Pri solopetju) je /preveč/ napenjala glasilke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

napénjati se -am se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

1.

kdo/kaj preveč intenzivno delovati, prizadevati si
Vse dni v tednu se /pretirano/ napenja /z učenjem/.

2.

kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad napenja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

naselíti se -sélim se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj načrtno premakniti se proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim kod / kje / kdaj
/Končno/ so se naselili v nova stanovanja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

níhati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
/Enakomerno/ si je nihala čop las.

2.

kdo/kaj zibajoč nahajati se
Čoln niha (ob pomolu).

3.

kdo/kaj zaradi neodločnosti spreminjati se v/na/po/pri kom/čem / pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Že nekaj časa niha med ženo in ljubico.

4.

iz elektrotehnike kaj periodično spreminjati se
(Na tem področju) električni tok niha.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

odpráviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ukiniti kaj 'delo/delovanje/dejavnost'
Odpravili so izkoriščanje in nepismenost.

2.

navadno čustvenostno kdo/kaj odvrniti, zavrniti koga/kaj
/Z nestrpnimi kretnjami/ so odpravili nadležnega obiskovalca.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pripraviti koga/kaj do česa / k čemu / na/v kaj / kam
Zjutraj je /na hitro/ odpravila otroke v šolo.

4.

kdo/kaj poslati koga/kaj
Blago so /ekspresno/ poslali /z naslednjim letalom/.

5.

nestrokovno kdo/kaj povzročiti
Ko je bila že tretjič noseča, je odpravila.

6.

publicistično, v posplošenem pomenu kdo/kaj premagati koga/kaj
Domačini so odpravili goste /z visokim rezultatom/.

7.

čustvenostno kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Predpis je /nakratko/ odpravil reforme delovnih razmer; /Kot vodilni/ je sodelavce je odpravil /z omalovaževalno kretnjo/.

8.

v pomožniški vlogi kdo/kaj odločiti se prenehati kaj 'delo/delovanje/dejavnost'
Odpravili so preskrbo in ugodnosti.

9.

iz matematike kdo/kaj z računskimi postopki doseči kaj 'da odpade določena neznanka/operacija v sistemu enačb'
Odpravil je neznanko.

10.

iz poštarstva kdo/kaj odposlati pošiljko iz spremne pošte naslovni pošti
Odpravili so pošiljko.

11.

iz železničarstva kdo/kaj po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer dati znak za odhod vlaka
Dopoldne so lahko odpravili vse vlake.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

ostáti ostánem dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj ne prenehati biti, nahajati se v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / kod
Ostal je na deželi in ne v mestu.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub premikanju, gibanju biti, nahajati se v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / kod
Krogla (mu) je ostala pod lopatico.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati
Jama od bombe je ostala.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati po kom/čem / za kom/čim
Za nevihto je ostalo opustošenje.

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ohraniti se komu/čemu
Lepota ji je ostala.

6.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti kot del celote v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje
V semenu je ostal plevel.

7.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti še neporabljeno, nerazdeljeno, nenarejeno, nepreseženo
Ostalo je še (nekaj časa).

8.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti kot del celote v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje
V semenu je ostal plevel.

9.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj tudi vnaprej imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob/na koga/kaj / pri kom/čem / s kom/čim / kje
Ostal je brez pameti.

10.

brezosebno, v oslabljenem pomenutudi vnaprej označeno kaj / kako
Še naprej je ostalo mraz/škoda/čudno/prav.

11.

kot vez kdo/kaj / komu/čemu biti tudi vnaprej označen-o kot kaj / kakšen / kateri / kolikšen / kako / koliko
Dekle je ostala učiteljica.

12.

iz matematike kaj ne prenehati biti
Pet v sedemindvajset gre petkrat, ostane dve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

podáti -dám dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol govorjenja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
/Dobrohotno/ mu je podal palico (za lovljenje rečnih postrvi).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj izraziti komu/čemu koga/kaj
(V začetku) jim je (za jasnejšo predstavo) podal kratek zgodovinski pregled.

3.

iz šolstva, v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
(V oddelkih) so slušateljem /redno/ podali predpisano snov (za letni ali zimski semester).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

podpréti -prèm dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj ohraniti koga/kaj
/Hitro/ ga je podprl, da ni padel.

2.

kdo/kaj postaviti oporo ob/v koga/kaj
/Zaradi preobloženosti/ je podprla veje drevesa.

3.

kdo/kaj materialno obvarovati koga/kaj
(Med študijem) ga je podprl stric.

4.

kdo/kaj utemeljeno omogočiti koga/kaj
/Z veseljem/ ga je podprl (v njegovih prizadevanjih).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

prenočeváti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj bivati čez noč sredi/okoli/blizu koga/česa / v/na/ob/pri kom/čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Prenočujejo kar na prostem, na tleh.

2.

kdo/kaj zadrževati koga/kaj čez noč
/Navadno/ so popotnike prenočevali kar na hodniku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

pretirávati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj dajati vsemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici
Še zmeraj rad pretirava (pri vsakem delu).

2.

kdo/kaj upravljati v čem /s čim
(Na sprejemu) je pretiravala v izbranem oblačenju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

prevládati -am dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj v večini biti v/na/pri kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje / kdaj
Med delavci so /odločno/ prevladali uradniki.

2.

kdo/kaj postati bolj razširjen in dobiti pomembnejši položaj v/na/pri kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje / kdaj
Med zaposlenimi je /pričakovano/ prevladalo mnenje vodilnih.

3.

neobčevalno knjižno kaj obvladati koga/kaj
Ženo je /povsem/ prevladal obup.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

prežáti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj čakati v določenem položaju
/Kot ta prava plenilka/ kar naprej preži.

2.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj čakati, pogledovati na/za/v/čez koga/kaj / po kom/čem / za kom/čim
Celotna policija preži za tihotapci.

3.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj napeto gledati, opazovati iz/izza/od koga/česa / k/h/proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/med/nad/pod kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kje / kam / kod
Izza sosednjega vogala je prežal na potencialnega tatu.

4.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj groziti
(Vse okoli nas) /kot tempirana bomba/ preži naravna katastrofa.

5.

navadno čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj že obstajati ali napovedovati se iz/izza/okoli/okrog/od koga/česa / k/h/proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/med/nad/pod kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kje / kam / kod / kdaj
Vse okoli nas /kot tempirana bomba/ preži naravna katastrofa.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

preživéti -ím dovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

1.

kdo prebiti kaj pri/s kom / kje / kdaj
Mladost je preživel v domačem kraju.

1.1.

kdo prebiti kaj
Mladost je preživel /v revščini/.

1.2.

kdo prebiti kaj / koliko česa
Preživel je lepe čase.

2.

navadno z nikalnico kdo prebiti kaj do konca
Nesrečo so preživeli trije potniki.

3.

kdo/kaj časovno preseči koga/kaj
Oče je preživel sina.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

prežívljati -am nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

1.

kdo imeti kaj pri/s kom / kje / kdaj
Mladost je preživljal v domačem kraju.

1.1.

kdo prebiti kaj
Mladost je preživljal /v revščini/.

1.2.

kdo imeti kaj / koliko česa
Preživlja lepe čase.

2.

kdo vzdrževati koga
Preživlja ženo in otroke (samo s svojo plačo).

2.1.

kaj vzdrževati kaj s čim
Ta žival se preživlja z rastlinsko hrano.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

privarčeváti -újem dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj prihraniti kaj / koliko
/Skrbno/ je privarčeval denar (za avto).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

slonéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti v poševnem, nagnjenem stanju, položaju sredi/okoli/okrog koga/česa / v/na/ob/pri kom/čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kje / kod , kdaj / koliko
Ob pultu so nekateri sedeli, drugi sloneli.

2.

čustvenostno kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj
V gostilni pri pultu je bil zmožen sloneti cel dan.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

spáti spím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti v stanju telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti
Nekateri so spali, drugi pa bedeli.

1.1.

kdo/kaj biti navadno v leže čem položaju zaradi počitka
Vsak dan spi /do osmih/.

2.

kdo/kaj imeti prostor sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek
Spijo kar na prostem, na tleh.

3.

čustvenostno kdo/kaj biti nedejaven, nedelaven, ne sodelovati
Mladina ni organizirana, spi.

4.

neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj nedejavno nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek
V mladostnikih spolnost še spi.

4.1.

kdo/kaj biti pokopan kje / v čem
Rad bi spal v domači zemlji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

šíriti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj vsestransko premikati se, pojavljati se iz/z/od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim kod / kje / kdaj
/Zaradi boljše paše/ so se /stalno/ širili na sosednja ozemlja.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti na široki površini od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / na/v/pri/po/ob kom/čem / za/pod/nad/med kom/čim / kam / kje / kod
Ploščad se širi vse naokrog.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

tekmováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj medsebojno meriti se v/na/po/pri kom/čem / pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
(Z različnimi tudi tujimi tekmovalci) so /kot že izkušeni tekmovalci/ tekmovali v izbijanju.

2.

navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj medsebojno meriti se za koga/kaj
(Na tujem) so /vsako leto kot že veterani/ tekmovali za naslov najboljšega balinarja v svoji kategoriji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

tŕžiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj imeti kupno-prodajne stike s kom/čim
(Po vsej državi) trži z lesom.

2.

kdo/kaj prodajati koga/kaj v/na kaj / v/na/po/pri kom/čem / pod/nad/med čim / kam / kje / kod / kdaj
Po vsej državi /kljub visoki obdavčitvi/ trži vino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

ukíniti -em dovršni glagol, fazni glagol (končnosti)

1.

v pomožniški vlogi kdo/kaj odločiti se prenehati kaj 'delo/delovanje/dejavnost'
Ukinili so preskrbo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj odločiti se prenehati kaj 'delo/delovanje/dejavnost'
(Že davno) so ukinili trgovanje.

2.1.

kdo/kaj razpustiti koga/kaj
(Lani) so ukinili občino oz. oddelek.

2.2.

kdo/kaj odpraviti kaj
Ukinili so delovno mesto.

2.3.

kdo/kaj prenehati dajati kaj
Ukinili so kredite.

2.4.

kdo/kaj razveljaviti kaj
Ukinili so pooblastilo.

2.5.

kdo/kaj zmanjšati do konca kaj
Ukinili so nasprotje med ročnim in umskim delom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

umiríti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj postati manj intenziven
(Proti jutru) se (ji) je otrok umiril in zaspal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

upokojíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj spraviti koga v nezaposleno, navadno mirnejše stanje
Morali so ga /predčasno/ upokojiti.

2.

iz prava kdo/kaj spraviti koga pred določeno starostjo ali pred pote kom delovne dobe v nezposleno stanje
Firma je odločila, da bo nekaj delavcev /predčasno/ upokojila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

upokojíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo končati obdobje zaposlenosti
/Zaradi zdravstvenih težav/ se je /predčasno/ upokojil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

ustalíti se -ím se in ustáliti se -im se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj prenehati se spreminjati
Fant se je /počasi/ ustalil.

2.

kdo/kaj za stalno namestiti se na/v čem / pred/med/pod/nad čim / kje / kod
(Že pred leti) sta se ustalila v tem kraju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

veseljáčiti -im nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) ravnanja

kdo/kaj lahkotno zabavati se
/S prijatelji/ je veseljačil (pozno v noč).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

vládati -am nedovršni glagol, glagol upravljanja

1.

kdo/kaj odločati, ukazovati komu/čemu / v/na/pri kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje , kdaj
Takrat je ljudstvu /absolutistično/ vladal monarh.

2.

kdo/kaj biti razširjen v/na/pri kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje , kdaj
Nad pokrajino je vladalo čudno zatišje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

vzdrževáti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ohranjati kaj
(V državi) /le s težavo sproti/ vzdržujejo magistralne ceste.

2.

kdo/kaj podpirati koga/kaj
(Med študijem) ga je vzdrževal stric.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

začéti -čnèm dovršni glagol, fazni glagol (začetnosti), v pomožniški vlogi

1.

kdo/kaj naprej narediti kaj / s čim 'delom/delovanjem/dejavnosti'
Začel je delati/peti/govoriti.

1.1.

Spet je začel.

2.

kdo/kaj na začetku narediti kaj s čim 'delom/delovanjem/dejavnosti'
Predsednik začne zborovanje z nagovorom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

začéti se -čnèm se dovršni glagol, fazni (dogodkovni/procesni) glagol (začetnosti)

1.

v pomožniški vlogi kaj najprej biti kdaj / kje
Obiranje se je začelo pozno.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj najprej biti kdaj / kje
Cesta se začne tam, pod hribom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

zadélati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno napolniti, obdati koga/kaj
Zadelali so si različne luknje (v hiši).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno namestiti koga/kaj
(Pri šivanju) si je nit /skrbno/ zadelala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

zakúhati se -am se dovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

kaj nastáti, razvíti se
Utegnejo se zakuhati neprijetne zadeve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

zmágati -am dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj doseči najboljši rezultat, najvišjo nagrado
/Po hudem boju/ so zmagali.

2.

kaj prevladati koga/kaj
/Prehitro/ ga je zmagal spanec.

3.

iz športa kdo/kaj doseči najboljši rezultat, najvišjo nagrado
/Že kot mladinec/ je zmagal (v mnogoboju).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

zvoníti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj povzročati močne zveneče glasove pri udarjanju kemblja
Zvon /dolgo, enolično, glasno, otožno/ zvoni.

1.1.

dajati močne zveneče glasove
(V zvoniku) zvoni.

2.

kaj dajati zveneče, brneče glasove kot signal
Budilka /neprestano/ zvoni.

3.

kdo/kaj z zvonenjem naznanjati k/h komu/čemu / kaj
Zvonili so h kosilu.

4.

kdo/kaj dajati zvonjenju podoben glas
/Iz protesta/ so zvonili (z žlicami in ključi).

5.

iz lovstva kaj oglašati se z močnimi zvene čim i glasovi kot signal
Pes zvoni.

6.

iz religije kdo/kaj z zvonenjem naznanjati k/h komu/čemu / kaj
Zvoni(jo) avemarijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

aplicírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj usmeriti kaj na koga/kaj
Avtor /brez predsodkov/ aplicira svojo teorijo na politiko.

2.

kdo/kaj uporabiti kaj
Znanje aplicirajo (v praksi).

3.

kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na obleke so /z okusom/okusno/ aplicirali različne okraske.

4.

iz oblačilne stroke kdo/kaj dati kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/pri čem / kod
Na tkanino in usnje je aplicirala čipke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

bábiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja

slabšalno kdo sestajati se
Babi se (v domačem klubu s starejšimi ženskami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

báhati se -am se in baháti se -ám se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad baha /zaradi svojega porekla/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

brodáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kaj brneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kam / kje / kod / kdaj
Vsakodnevno so /z dobičkom/ brodarili čez reko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

čúvati -am dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Čuvali so gozdove /pred požari/.

2.

kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, ohranjati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Dragocene obleke je čuvala v posebnih omarah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

daníti se -ím se nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov), brezosebno

začeti postajati dan
(Na vzhodu) se dani.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

diplomírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

1.

kdo uspešno strokovno usposobiti se
Diplomiral je (v rednem roku, letos).

2.

kdo uspešno strokovno usposobiti se v/na čem / kje
Diplomiral je na slavistiki.

3.

knjižno pogovorno kdo uspešno strokovno opraviti kaj
Diplomiral je ruščino (na slavistiki).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

dníniti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja, neobčevalno knjižno

1.

kdo hoditi na/v dnino
/Veliko in rad/ je dninil.

2.

kdo biti na dnini
(Letos) je dninil (pri bližnjem posestniku).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

dobíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja, navadno oseba v množini/dvojini

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj sestati se kje / kdaj / s kom
Dobijo se s prijatelji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

dočákati -am dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj s čakanjem doseči koga/kaj
/Končno/ so dočakali prevod te pesnitve.

2.

kdo/kaj doživeti kaj
Dočakal je redek jubilej.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

dohájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

GLEJ: dohitévati 1-3

GLEJ: dohitéti 1-3

4.

kdo/kaj razumsko sprejemati kaj / koliko česa
Modernizem navadna javnost /komaj še/ dohaja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

dopisnikováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo biti za dopisnika
/Kot zunanji novinar redno/ dopisnikuje (po vsej državi).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

dopustováti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj občasno prebivati v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj 'v svojem življenjskem okolju'
Dopustuje na deželi/v mestu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

doštudírati -am dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

1.

kdo končati študij
/S svojo nizko plačo/ je doštudiral (v rednem roku, letos).

2.

kdo končati študij v/na čem / kje
Doštudiral je na slavistiki.

3.

knjižno pogovorno kdo uspešno študijsko končati kaj
Doštudiral je ruščino (na slavistiki).

4.

knjižno pogovorno kdo izšolati koga
/Z majhno plačo/ je doštudiral otroke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

douméti -úmem dovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

kdo popolnoma, do konca razumeti, spoznati kaj
/Zaradi današnjih okoliščin/ učenci tovrstne probleme /zelo hitro/ doumejo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

drémati -ljem in drémati tudi dremáti -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj / komu/čemu biti v stanju med budnostjo in spanjem
Nekateri so dremali ali spali, drugi pa bedeli.

2.

neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj nedejavno nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri kom/čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za tak počitek
V mladostnikih spolnost še dremlje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

drobíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj deliti koga/kaj
Mati (jim) je žgance drobila (v kavo).

2.

kdo/kaj hoditi s kratkimi, hitrimi koraki premikati se s korakanjem
Otrok je drobil /zraven matere/ (proti hiši).

3.

čustvenostno kdo/kaj z živahnim govorjenjem, oglašanjem lahkotno izražati kaj / o čem
Kar naprej je /brez razmisleka/ nekaj drobila.

4.

čustvenostno kdo/kaj po malem, počasi jesti kaj
/Počasi in z užitkom/ je drobil velik kos kruha.

5.

čustvenostno kaj ena kom erno kratko, hitro udarjati v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/na čem / pred/med/za/med kom/čim / kod / kam / kje
Dež je drobil na pločevinaste strehe.

6.

iz lovstva kaj peti začetni del speva
Divji petelin drobi.

7.

iz matematike kdo pretvarjati višje merske enote v nižje pri/po/ob čem / pred/med/za čim / kje / kdaj
Pri računanju enačb drobi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

dŕzniti se -em si in dŕzniti si -em se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, v pomožniški vlogi

1.

kdo/kaj izraziti odločnost za kako dejanje zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev zaradi česa / o kom/čem / pred kom/čim / kdaj / kam
Na starost si je drznil beračiti.

1.1.

Drznil si je od doma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

emancipírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja/ustvarjanja

kdo/kaj pridobiti si, enakopraven, pomemben položaj
(V tistem času) se je država /gospodarsko/ emancipirala /kot enakopravna članica evropske skupnosti/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

fiksírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj namestiti kaj na kaj / kam
Na streho so (z vijaki) fiksirali anteno.

2.

čustvenostno kdo/kaj določiti kaj
/Končno/ si uspeli fiksirati datum ekskurzije.

3.

iz biologije, iz kemije kdo/kaj obdelati, obravnavati kaj
Snov so fiksirali (s formalinom).

4.

iz gledališča kdo/kaj obdelati, obravnavati kaj
Nekaj mesecev pred uprizoritvijo so fiksirali besedilo.

5.

iz medicine kdo/kaj namestiti kaj
Zlomljeni ud so fiksirali (z ustreznimi opornicami).

6.

iz šaha kdo/kaj namestiti kaj
Fiksiral je kmeta.

7.

iz tekstilstva kdo/kaj obdelati kaj
Tkanino so fiksirali /s toplotnim in kemičnim postopkom/.

8.

iz umetnosti kdo/kaj obdelati kaj
Barvo je fiksiral (z zaščitnim premazom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

gnézditi -im nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)

kdo/kaj delati, imeti gnezdo
(Pod streho) gnezdijo lastovke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

godováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj imeti, praznovati god
Zanj niso uspeli izvedeti, kdaj goduje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

gospodáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabljati, upravljati materialne dobrine
(Na svojem) /zelo slabo/ gospodari.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj upravljati s kom/čim
Sin (jim) /uspešno/ gospodari z denarjem in nepremičninami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

gostováti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti, nastopati v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kdaj
Na naših odrih bo /v glavni vlogi/ gostovala slavna sopranistka.

2.

kdo/kaj biti nastanjen, živeti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod
/Z veseljem/ gostuje na deželi/v mestu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

gozdáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj oskrbovati gozd
(Zdaj) /redno/ gospodari in gozdari.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

hladíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, oddajati hlad za/na koga/kaj
Veter (mu) je (na poti domov) hladil obraz.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

hladíti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj postajati hladno
Jeza se (jim) je /počasi/ hladila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

hlapčeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo biti, služiti za hlapca
/Zelo vdano/ je hlapčeval (pri mnogih kmetih).

1.1.

kdo pretirano služiti
Hlapčeval je (nadrejenim) /, ne da bi ga bilo količkaj sram/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

hrabríti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj pozitivno vplivati na koga/kaj s podporo
Hrabrili so jih /predvsem s pesmijo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

individualizírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu

kdo/kaj ločiti se kot individuum
/Drugačnim načinom mišljenja in posledično življenja/ se je (v sicer nekdaj prijateljski sredini) individualiziral.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

informatizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj vključevati koga/kaj v informacijski sistem
(V zadnjih dveh desetletjih) so informatizirali praktično celotno, predvsem tisto še aktivno, populacijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

informatizírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj vključevati se v informacijski sistem
/Čisto zaradi golih potreb in prilaganja/ so se morali (skozi razpoložljiv čas) informatizirati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

intenzivírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu

kdo/kaj intenzivno podpirati, večati kaj
(Po drugi vojni) so intenzivirali bazično industrijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

intenzivírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu

kdo/kaj intenzivno stopnjevati se, večati se
(Po drugi vojni) se je intenzivirala bazična industrija.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

internetizírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj povezati z internetom koga/kaj
(V zadnjih dveh desetletjih) so si internetizirali celotno poslovanje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

internetizírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj povezati se z internetom
/Čisto zaradi golih potreb in prilaganja/ so se morali (skozi razpoložljiv čas) internetizirati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

islamizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj intenzivno navajati koga/kaj na islam
/Z leti in postopoma/ (jim) je uspelo islamizirati tudi vsakdanje navade.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

islamizírati se -am se nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj intenzivno navajati se na islam
/Z leti/ so se prebivalci (v določenih bivalnih sredinah) /počasi/ islamizirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

izkázati se tudi izkazáti se -kážem se tudi skázati se tudi skazáti se skážem se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj potrditi se
Reševalci so se (ob nesreči) /zelo/ izkazali.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj izražati se za koga/kaj / s kom/čim
Na koncu se je izkazal za pristaša kritizirane stranke.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj predstaviti se
Izkazal se je /kot vešč in sploh iznadljiv voditelj/.

4.

navadno v 3. osebi, v oslabljenem pomenu kaj postati jasno, očitno, pokazati se
/Pri priči/ se je izkazalo, da stvari ne držijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

izlíti se -líjem se dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kaj priti iz česa / od kod / v/na/za/čez/skozi kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
/Po nesreči/ se (mu) je izlilo oko.

2.

nav. v zvezi s potok, reka kaj preiti / v/na/za/čez/skozi kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
(Iz ravninske prikrite kotanje) se potok /v velikih počasnih zavojih/ izlije v reko.

3.

brezosebnoprenehati deževati
(Do jutra) se bo že izlilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

izobraževáti se -újem se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

1.

kdo načrtno strokovno usposabljati se
/S svojo nizko plačo/ se je /uspešno/ izobraževal (v rednem roku, letos).

2.

kdo načrtno strokovno usposabljati se v/na čem / kje
Izobraževal se je na slavistiki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

izplúti -plôvem in pljújem dovršni glagol, glagol premikanja

kdo/kaj s plutjem priti iz česa / od kod / kdaj
Ladja je morala predčasno izpluti iz pristanišča.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

izšólati se -am se dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

1.

kdo končati šolo, študij
/S svojo nizko plačo/ se je /uspešno/ izšolal (v rednem roku, letos).

2.

kdo končati šolo, študij v/na čem / kje
Izšolal se je na slavistiki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

iztŕžiti -im in stŕžiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj prejeti denar za koga/kaj
/S prodajo avta/ je iztržil za počitnice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

jádrati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s pomočjo jader premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/prek koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
/Z razpetimi jadri/ jadra k otoku.

2.

kdo gojiti jadranje, ukvarjati se z jadranjem
Že več let jadra.

3.

iz navtike kaj s pomočjo jader premikati se
Jadrajo /po kurzu/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

jágniti -ím nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja, navadno v 3. osebi ednine

kaj roditi, povreči jagnje
(V tem času) ovce jagnjijo (kar na paši).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

junáčiti se -im se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad junači /zaradi svojega porekla/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

júrišati in juríšati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

čustvenostno kdo/kaj izražati strah, ogroženost, jezo
/Kot neumen brez pravega cilja/ (vsak dan) juriša (po vasi).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

klečáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj biti položaju, ko so noge upognjene v kolenih
Nekateri so sedeli, drugi klečali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

kmetováti -újem in kmétovati -ujem nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo biti kmet, delati na kmetiji
(Na posestvu) je kmetoval /sam/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

končáti se -ám se dovršni glagol, fazni glagol (končnosti)

1.

kaj nazadnje imeti konec
Tekma se je končala pozno.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj nazadnje biti pri/na/v/ob/na čem / pod/nad/pred/med čim / kje / kdaj
Tu se travnik konča.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

koreníniti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, navadno čustvenostno

1.

kdo/kaj imeti osnovo, izhodišče v/na/pri kom/čem / kje / kdaj
Ti ljudje koreninijo v slovenskih krajih.

2.

iz agronomije kaj delati, poganjati korenine v/na/pri kom/čem / kje
V tej zemlji ribez /hitro/ korenini.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

korenjáčiti se -im se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad korenjači /zaradi svoje moči/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

kotíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja, navadno v 3. osebi ednine

kaj rojevati mladiče, povreči mladiča
(V tem času) zajklje /na veliko/ kotijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

krížati -am nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kaj biti speljan čez koga/kaj
(Pri tem gozdičku) cesta križa travnik.

2.

kdo/kaj premikati se čez koga/kaj
/Z motorjem/ (jim) (na zoženem delu) /redno/ križa pot.

3.

kdo/kaj polagati koga/kaj križem
/Druga za drugo/ so križale roke (v naročju).

4.

kdo/kaj pribijati koga/kaj na križ
(Izven mesta) so tatove križali /enako kot krivoverce/.

5.

iz religije kdo/kaj delati križe na koga/kaj križem
/Pobožno/ se je križal (po čelu in prsih).

6.

iz biologije kdo/kaj medsebojno oplojevati koga/kaj
/Kot sadjar/ je znal /uspešno/ križati sadno drevje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

krotíti -ím nedovršni glagol, glagol upravljanja, navadno čustvenostno

kdo/kaj obvladovati koga/kaj
(V napadu) je krotil napadalca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

krulíti in krúliti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oglašati se z zamolklim glasom
Pijanci so krulili in tulili.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj odzivati se komu/čemu / na koga/kaj
/Prizadeto/ je krulil nanje in na krivice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

kupováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

GLEJ: kupíti

kdo/kaj nameravati pridobivati koga/kaj na razpolago
/Brez pravega povoda/ kupuje vse okoliške parcele.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

miníti mínem dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj časovno odmakniti se
Od takrat sta minili dve leti.

2.

kaj prenehati obstajati
Noč bo minila /, kot bi pihnil/.

3.

navadno v 3. osebi, v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' prenehati za koga
Jeza, slaba volja ga je minila.

3.1.

nekaj prenehati za koga
Jih bo že minilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

miríti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj pozitivno vplivati na koga/kaj
Jezne ljudi so mirili /brez pravega uspeha/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

motíti se in mótiti se -im se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj delati napake v/na/pri/po/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Pri/V računanju se je /brez potrebe prepogosto/ motil.

2.

kdo/kaj biti v zmoti
/Gotovo/ se motijo.

3.

navadno v 3. osebivrteti se komu/čemu
Pri plezanju se mu je /zaradi višine/ začelo motiti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

mračíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj delati mrko, mračno, neprijazno kaj
Težko življenje (mu) je (v določenih obdobjih) mračilo obraz.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

mrazíti -ím tudi mráziti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, navadno v 3. osebi

1.

brezosebnobolezensko motiti koga/kaj
(Podvečer) vedno bolj mrazi.

2.

kaj bolezensko motiti koga/kaj
Dež ga mrazi (po nogah).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

mrazíti se -ím se tudi mráziti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, navadno v 3. osebi

kdo v mrazu zadrževati se
(Na snegu) se je /brez potrebe/ mrazil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

mréniti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja, navadno v 3. osebi

kaj delati kaj mrežasto
Pare nad jezerom so mrenile nebo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

mréniti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja

neobčevalno knjižno kaj obstajati v mrenasti obliki
Nebo se mreni.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

mréžiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dajati mrežo na kaj
Mrežili so okna.

2.

neobčevalno knjižno kdo/kaj delati kaj mrežasto
Vodni curek je mrežil podobo na gladini.

3.

iz obrtništva kdo/kaj delati mrežo
Ženske so mrežile in kvačkale.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

mréžiti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja

neobčevalno knjižno kaj obstajati v mrežasti obliki
(V dolini) se je mrežil ledenik.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

múčiti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno čustvenostno

v posplošenem pomenu kdo/kaj čezmerno prizadevati koga/kaj
(V predavalnici) je vse prisotne mučil (s svojimi najnovejšimi spisi).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

múčiti se -im se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj čezmerno prizadevati si v/na/pri/po/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
(V tem šolskem letu) se /precej/ muči z nemščino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

nadaljeváti se -újem se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu

1.

kdo/kaj biti, obstajati dalje
Sezona se nadaljuje.

2.

kaj biti, obstajati v/na/pri čem / kje / kdaj dalje
Roman se nadaljuje v reviji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

napájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj oskrbovati koga/kaj
Živino napajajo (dvakrat na dan).

2.

navadno čustvenostno kdo/kaj oskrbovati koga/kaj
Druge rad napaja (z vinom in žganjem).

3.

navadno čustvenostno kdo/kaj oskrbovati koga/kaj z vodo
Izvir je tako močen, da bi lahko napajal celo mesto.

4.

kdo/kaj oskrbovati koga/kaj
Toplarno so napajali (s plinom).

5.

iz elektrotehnike kdo/kaj oskrbovati kaj z električno energijo
Elektromotor napajajo baterije.

6.

iz metalurgije kdo/kaj dopolniti kaj s tekočo litino
V železarni napajajo ulitke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

napájati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja

neobčevalno knjižno, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oskrbovati se pri/na/ob čem / s čim / kje / kdaj / koliko krat
Realizem se je napajal pri vrelcu resničnega življenja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

napihováti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu

kdo/kaj naponjevati koga/kaj glede na obseg, vsebino in pomen koga/kaj
Zračnico si je napihoval /kar z usti/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

napihováti se -újem se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno, v posplošenem pomenu

1.

kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad napihuje.

2.

iz agronomije kaj napenjati se
Sir se /zaradi nepravih pogojev/ napihuje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

napráviti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj izdelati, proizvesti, ustvariti, pripraviti kaj
Napravili so cesto.

1.1.

kdo/kaj določi koga/kaj / komu/čemu kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Ta frizura jo napravi mlajšo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'opravilo, delo'
To bom že sama /dovolj dobro/ napravila.

2.1.

kdo/kaj narediti kaj
To je že /večkrat/ napravil.

2.2.

kdo/kaj uresničiti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Napravil je gib, korak.

3.

kdo/kaj končati, dokončati kaj
Ne ve, kdaj bo lahko napravil sliko.

4.

kdo/kaj povzročiti kaj 'kako dejanje'
Kaj (mu) je napravil.

5.

kdo/kaj pokazati odnos s kom/čim
/Grdo/ si napravil s knjigo.

6.

v posplošenem pomenu kdo/kaj opraviti koga/kaj
/Lepo/ je napravila otroka.

7.

iz lovstva kdo izstreliti kaj 'dva zaporedna strela'
Napravil je dvojec.

8.

iz religije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj pokrižati
Napravil je križ nad prisotnimi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

naprézati se -am se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

kdo/kaj preveč intenzivno delovati, prizadevati si
Vse dni v tednu se /pretirano/ napreza /z učenjem/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

naskakováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj nasilno obravnavati koga/kaj
/Kot brez takta fizično/ naskakuje ljudi (v svoji bližini).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

nazadováti -újem nedovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj prehajati z višje stopnje na nižjo
Celotno gospodarstvo je (v zadnjih letih) /precej/ nazadovalo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

nazdráviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj izreči zdravico komu/čemu
(V službi) so mu /brez prave potrebe/ nazdravili (kar z vodo).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

nočíti se -ím se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

brezosebnopostopno postajati vedno bolj temno, noč
/Hitro/ se je nočilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

obdájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja, stanjski (telesni/duševni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj zavarovati koga/kaj
(V srednjem veku) so si prebivalci obdajali prebivališča (z zidanimi utrdbami oz. visokimi obzidji).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

obkládati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja, stanjski (telesni/duševni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj obdajati koga/kaj
(V srednjem veku) so si prebivalci obkladali prebivališča (z zidanimi utrdbami oz. visokimi obzidji).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

obkládati z/s -am z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja, čustvenostno

v oslabljenem pomenu kdo/kaj obdajati koga/kaj s čim
/Na silo/ so jih obkladali z različnimi ponudbami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

obstájati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti materialno ali duhovno navzoč, eksistirati
Društvo obstaja (že več let).

1.1.

Obstaja možnost, da ga rešimo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

oglášati se -am se nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj dajati zvoke, glasove, odzivati se
Kukavica se /glasno in vztrajno/ oglaša.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati zvoke, glasove, odzivati se s/z/iz/od koga/česa / na/pri/v/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / od/do kod / kod / kje / kdaj
Iz daljave se oglašajo streli.

3.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj glasno izražati se, odzivati se kot odraz telesnega ali duševnega stanja komu / v/pri/na kom
Znana bolečina se mu že oglaša.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

oglaševáti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj objavljati javnosti v/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje / kod / kdaj
Oglašujejo /samo/ v nekaterih časopisih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

ohránjati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

GLEJ: ohraníti

v posplošenem pomenu kdo/kaj vzdrževati kaj
(V družini) so ohranjali domače razpoloženje in navade.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

omejíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj določiti meje za kaj
(Pri razporejanju dejavnosti) bi /težko časovno/ omejili ta dogodek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

omejíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj zadržati se od koga/česa
(Pri soočenju) se je omejil od svojih prejšnjih izjav.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

opogúmljati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj pozitivno vplivati na koga/kaj s podporo
(Pri delu) jih je /zelo/ opogumljala njegova prisotnost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

plúti plôvem in plújem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v vodi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Jadrnica pluje k otoku /proti toku/.

2.

iz navtike kaj v vodi premikati se
Plujejo /po kurzu/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

podpírati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

GLEJ: podpréti 1-4

5.

kdo/kaj vzdrževati koga/kaj
/Z veseljem/ so ga /finančno/ podpirali (pri študiju).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

pokváriti se -im se dovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj postati slabši, neuporaben
Jed se (na toplem) /hitro/ pokvari.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

položíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj z določenim namenom/ciljem dati koga/kaj na/v kaj / kam
Položila je knjigo na mizo.

2.

kdo/kaj namestiti kaj
(V dve sobi) so položili parket.

3.

knjižno pogovorno, navadno v 3. osebi kaj vplivati na koga
Bolezen ga je položila.

4.

kdo/kaj dati kaj za koga/kaj
Na banki so sorodniki položili odkupnino za pogrešanega.

5.

kdo/kaj nehati uporabljati kaj
Ob teh besedah je položil slušalko.

6.

iz lovstva kdo/kaj namestiti kaj
Lovci so položili krvni sled, tako da so naredili sled s krvjo divjadi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

ponesréčiti se -im se dovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj postati slabši, neuporaben
/Smrtno/ so se ponesrečili.

2.

navadno v 3. osebi kaj ne dati uspeha rezultata
Primerjava se (mu) je ponesrečila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

ponočeváti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno čustvenostno

v posplošenem pomenu kdo/kaj ostajati čez noč
Po cele tedne ponočuje (sredi mesta).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

ponudíti in ponúditi -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj na/v/za kaj / kam z določenim namenom, ciljem
Predlog so (jim) ponudili na glasovanje.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj omogočiti kaj
Vrh je (planincem) (v smeri Karavank) ponudil lep razgled.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

poslábšati se -am se dovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

GLEJ: slábšati se

iz šolstva kdo/kaj postajati slabši, neuporaben
/Opazno/ se je poslabšala zlasti (v angleščini).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

posredováti -újem nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj delati, pomagati pri/v kom/čem / med kom/čim
/Nerad/ je posredoval med njima.

2.

kdo/kaj posegati, pomagati v/ob čem / kdaj / kje
Policisti so morali v teh dneh večkrat posredovati.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pojasnjevati, sporočati kaj
Posredoval (jim) je svoje izkušnje.

3.1.

kdo/kaj izraža kaj
Posredovali so (jim) njegove pozdrave.

4.

kdo/kaj omogočati kaj
Založba (bralcem) posreduje pregled celotnega pesniškega ustvarjanja tega obdobja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

poznáti -znám nedovršni glagol, glagol razumevanja

1.

kdo/kaj vedeti za koga/kaj 'predmetnost/pojavnost'
Nihče ga ne pozna.

2.

kdo/kaj znati, obvladati kaj 'predmetnost/pojavnost'
/Precej dobro/ pozna razmere.

3.

kdo/kaj vedeti za kaj 'predmetnost/pojavnost'
/Dobro/ pozna režim in njegovo politiko.

4.

čustvenostno kdo/kaj upoštevati koga/kaj v/na/ob/pri kom/čem / kdaj / kje
Nihče ga ni poznal v nesreči.

5.

navadno z nikalnico, v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj 'odnos do česa '
Nobene mere ne pozna.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

prebíti2 -bíjem dovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

1.

kdo preživeti kaj pri/s kom / kje / kod / kdaj
Mladost je prebil v domačem kraju.

2.

kdo preživeti kaj
Mladost je prebil v revščini.

2.1.

kdo preživeti kaj
Prebil je lepe čase.

3.

navadno čustvenostno, pešajoče, navadno z nikalnico kdo prestati kaj do konca
Bolnica je prebila operacijo / Bolnica ni prebila operacije.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

predélati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno glede na lastnosti obravnati koga/kaj
Te države si /letno/ predelajo /čez vse potrebe/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

prekúhati se -am se dovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

kdo/kaj skuhati se preveč
Jed se je prekuhala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

prenêsti na -nêsem na dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj usmeriti koga/kaj na koga/kaj / kam / kdaj /na/v kom/čem / s kom/čim / kako /
Težo je prenesel na roke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

prenêsti se -nêsem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj usmeriti se na/v/pod/nad/med koga/kaj / kam / kdaj
Bolezen se prenese tudi na človeka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

prestáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/skozi koga/kaj / kam
Torbo je /nervozno/ prestavil iz roke v roko.

2.

kdo/kaj dati koga/kaj
/Brez pravih pojasnil/ so jo prestavili.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj na/v kaj 'stanje/dogajanje'/ kdaj
Čas obiska je prestavil na drugi teden.

4.

iz avtomobilizma kdo/kaj spremeniti hitrost
Prestavil je.

5.

iz čebelarstva kdo/kaj dati koga/kaj
Prestavil je čebele.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

pričákati -am dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj s čakanjem doseči koga/kaj
/Končno/ so pričakali prevod te pesnitve.

2.

kdo/kaj ostati sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za koga/kaj
Goste so pričakali pred hišo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

pridélati -am dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj s prizadevanjem pridobiti kaj
Sadje in žganje pridelajo (le zase in za domače potrebe).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

pridržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj za krajši čas ohraniti koga/kaj v določenem položaju, mestu
/Zaradi prepiha/ (jim) je pridržala vrata.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj za kraši čas ohraniti koga/kaj za/čez kaj / v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Otroke so pridržali na nadaljnjih pregledih.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj krajši čas ustaviti kaj ‘dejavnost’
Ko je šla mimo bogatih izložb, je za nekaj trenutkov pridržala korak.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

prodájati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja, čustvenostno

kdo/kaj biti na razpolago
/Kot priznani umetnik/ se je prodaja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

protežírati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj podpirati koga/kaj
(Po drugi vojni) so protežirali bazično industrijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

razdelíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati na dele, po delih koga/kaj
/Zaradi precej različnih sposobnosti/ so (pri telovadbi) razdelili učence sicer iste starosti /v več enako močnih skupin/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

razdelíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati se na dele, po delih
/Zaradi precej različnih sposobnosti/ so se učenci (pri telovadbi) razdelili /v več enako močnih skupin/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

razmnoževáti se -újem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

GLEJ: razmnožíti se

iz biologije kdo/kaj ploditi se v večjem številu in navadno širše
(Na določenem področju) se ta rastlina lahko razmnožuje /spolno ali nespolno/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

razmnožíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se v večjem številu in navadno širše
(V teh okoliščinah) se bakterije /hitro/ razmnožijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

razvrstíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v vrsto
/Zaradi precej različnih sposobnosti/ so (pri telovadbi) razvrstili učence sicer iste starosti /v več enako močnih skupin/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

razvrstíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati se v vrsto, po vrsti
Vojaki so se /enakomerno/ razvrstili (ob meji).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

rêči rêčem dovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi kaj / o čem
Te besede (nam) ni rekel.

1.1.

kdo/kaj glasovno z govorilnimi organi posredovati komu/čemu kaj / o čem 'določeno vsebino'
Mora se jim reči, da so škodo že povrnili.

2.

kdo/kaj izjaviti, zatrditi kaj
Reče vse.

3.

kdo/kaj predlagati, svetovati komu kaj
Rekel mu je trenutno rešitev.

4.

kdo/kaj ukazati, veleti komu/čemu kaj
Rekel mu je umakniti se.

5.

kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime, naziv, izraz'

5.1.

kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime'
Reci mi Tone.

5.2.

kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'naziv, poimenovanje'
Vsakemu odraslemu reče stric.

5.3.

kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'izraz'
Ciklamam rečejo ponekod korčki.

6.

kdo/kaj misliti, meniti kaj
Človek bi rekel, da ne zna šteti do pet.

7.

v zvezi s hoteti kdo/kaj uvajati kaj 'stanje/lastnost'
Hoče reči, da to ni res.

8.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kje / kdaj
Hočem reči jutri doma.

9.

navadno čustvenostno kdo/kaj podkrepiti kaj 'trditev'
Rečem, da me še ni razočaral.

10.

nav. v zvezi ti rečem, vam rečem kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost, opozorilo, poudarjeno'

10.1.

kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost'
Vam rečem, da bo vse dobil nazaj.

10.2.

kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'opozorilo'
Ne jezi me, ti rečem.

10.3.

kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'poudarjeno'
To je bilo življenje, ti rečem.

11.

v zvezi z bi kdo/kaj izražati kaj 'omejitev'
Rekel bi, da to ni res.

12.

v zvezi s kaj kdo/kaj izražati kaj na koga/kaj / k/h komu/čemu
Kaj bi rekli na vse to.

13.

čustvenostno, velelno za 1. osebo množine in dvojine kdo/kaj izraža kaj kot predlog
Recimo, da sprejmemo ponudbo.

14.

čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj 'glas, zvok'
Krava reče mu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

ropotáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročati močne, kratke glasove
V vinogradu ropota klopotec.

1.1.

dajati močne, kratke glasove
(Na podstrešju) ropota.

2.

kaj ropotajoč premikati se v/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kje / kod / kdaj
Vlak redno ropota skozi predor.

3.

slabšalno kdo/kaj izražati nejevoljo zaradi koga/česa / čez/na koga/kaj / o kom/čem / nad kom/čim
Spet (jim) ropota zaradi otrokove neubogljivosti.

4.

iz narodopisja kdo/kaj povzročati močne kratke glasove za kaj
Navada je bila ropotati (jim) za god na različne naprave in instrumente.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

shájati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj dobivati se
(Pri njem in okrog njega) se /pogosto/ shajajo sosedje.

2.

knjižno pogovorno kdo/kaj dobivati se s kom
/Redno/ se shaja z najbližjimi prijatelji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

sklícati se sklíčem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj zbrati se
Vojaški obvezniki so se sklicali (ponoči).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

skrbéti -ím nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

brezosebnovznemirjati koga zaradi koga/česa / za koga/kaj
Mater /zelo in stalno/ skrbi zaradi otrok.

2.

kaj vznemirjati koga
Predstava ga je /zelo/ skrbela.

2.1.

nekaj vznemirjati koga
Kar naprej jo /zelo ali preveč/ skrbi.

3.

kdo/kaj prizadevati si kaj
/Redno/ morajo skrbeti, da so računi pravočasno plačani.

4.

v zvezi z nič, navadno z nikalnico kdo/kaj vznemirjati se
/Nič/ ne skrbite /preveč/, resnica bo prišla na dan.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

skupíniti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj razdeljevati, razvrščati koga/kaj v skupine
/Zaradi precej različnih sposobnosti/ so (pri telovadbi) skupinili učence sicer iste starosti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

skupíniti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj zbirati se, združevati se v skupine
(V novih razmerah) se je sicer enoten kolektiv začel skupiniti /zaradi razhajanj interesov/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

stísniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo tesno obdati koga/kaj
Stroj ga je stisnil (za roko) /do krvi/.

2.

kdo spraviti koga/kaj tesno k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
Stisnila je svoj obraz k njenemu.

3.

kdo spraviti koga/kaj čim bolj skupaj
Stole in nato še ljudi je /po premisleku/ stisnil /samo v tri vrste/.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj manjš-ega/-e, neuporabn-ega/-o
Kolo (mu) je /grdo/ stisnilo nogo.

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
/Ročno/ je stisnil sok iz limon.

6.

v posplošenem pomenu kdo spraviti koga/kaj v manjši obseg, prostor
Papir je /z jezo/ stisnila /v kepo/.

7.

čustvenostno kdo spraviti koga/kaj okoli/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
V roko (mu) je stisnil nož.

8.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo, težavo dobiti, reči kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
Iz/Od njega so /s težavo/ stisnili priznanje in obljubo.

9.

v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri največjem delu/ ga je stisnila huda bolezen.

10.

čustvenostno kaj prizadeti koga/kaj
Krč ga je stisnil (v nogo).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

stopíti1 in stópiti -im dovršni glagol, glagol premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti korak iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / kam / kod
/Zelo na hitro in hinavsko/ je stopil iz hiše v gozd.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / kam / kod
Solze so (ji) /nepričakovano/ stopile v oči.

3.

navadno čustvenostno kdo/kaj priti v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam / kod / kdaj
/Z velikim nadušenjem/ je stopil mednje.

3.1.

Zakon je /s prvim/ stopil v veljavo.

4.

kdo/kaj vključiti se v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam / kod
V stranko je stopil šele letos.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

stopnjeváti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj intenzivno podpirati, večati kaj
(Pri drugem zdravljenju) so (pri težjih bolnikih) dnevno količino zdravil /počasi/ stopnjevali.

2.

iz jezikoslovja kdo/kaj pregibati kaj
Pridevnike so stopnjevali /opisno in z obrazili/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

stopnjeváti se -újem se nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu

kdo/kaj intenzivno stopnjevati se, večati se
(Po drugi vojni) se je stopnjevala t. i. množična umetnost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

strádati -am nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

1.

kdo/kaj živeti v pomanjkanju hrane
Še vedno strada vsaj polovica ljudi.

2.

navadno čustvenostno kdo/kaj izčrpavati koga/kaj
Stradali so ga /s hudimi odvajali/.

3.

čustvenostno kdo/kaj ne imeti dovolj česa
Stradal je ljubezni in veselja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

súkati se -am se in súčem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v zavojih premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/ob/pri čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje / kdaj
Iz nosu se (mu) je sukala dolga svečka.

2.

knjižno pogovorno, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj nahajati se, zadrževati se okoli/okrog/od—do koga/česa / na/v/pri/po/ob kom/čem / med kom/čim / kje / kod
Rad se suka okoli deklet / med dekleti.

3.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / med kom/čim / kam / kje / kod
Železnica se suka mimo kraja.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti, nastopati v stanju nepravilnih oblik, položaja in omejene količine
Listje se /bolno/ suka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

tájati se -am se nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov

kdo/kaj spreminjati se v tekoče ali v navadno sprejemljivejše stanje
/Zaradi hude odjuge/ se sneg (na prisojnih legah) taja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

trgováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj imeti kupno-prodajne stike s kom/čim
(Po vsej državi) trguje z lesom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

učíti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj pridobivati si znanje
Celo življenje se učimo.

2.

kdo/kaj usposabljati se česa / za kaj / o čem
Kletvice/Kletvic se je učil /od očeta/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

udélati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno glede na lastnosti narediti koga/kaj boljš-e/-ega
Voda si je udelala strugo (čez dolino).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

udélati se -am se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno glede na lastnosti postati boljš-e/-i
/Z vsakodnevnim fizičnim delom/ so se (jim) roke /dobro/ udelale.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

umréti umrèm tudi umŕjem dovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti

1.

kdo prenehati živeti, prenehati obstajati
Eni so umrli /od lakote/, drugi /zaradi starosti/.

1.1.

kdo prenehati živeti kakšen , kakšnih lastnosti
Umrl je mlad.

2.

kdo prenehati živeti, prenehati obstajati na/v/pri/po kom/čem / med/pred/nad/pod/ kom/čim / kje / kdaj
Umrl je na potovanju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

uníčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj narediti koga/kaj neobstojnega, neuporabnega
Škodljivce uničijo /s škropljenjem oz. kemičnimi sredstvi/.

2.

kdo/kaj poš kod ovati koga/kaj
Voluhar je uničil sadno drevje.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj neuporabn-ega/-o
Stroj je (kmalu) /popolnoma/ uničil.

4.

kdo/kaj narediti koga/kaj
Hrup (ji) je uničil živce.

5.

kdo/kaj delovno in bivanjsko onesposobiti koga/kaj
/Z najnovejšimi ukrepi/ so uničili kmete.

6.

kdo/kaj dati, privesti v nič koga/kaj
Uničili so ga /finančno in moralno/.

7.

kdo/kaj privesti, dati v nič kaj
Uničil (ji) je kariero.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

úpati si -am si in úpati se -am se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol, v pomožniški vlogi

1.

kdo/kaj izražati odločnost za kako dejanje kljub možni neprimernosti, neupravičenosti ali nevarnosti in glede na okoliščinske zmožnosti in sposobnosti sploh
Na starost si je upal beračiti.

1.1.

Upal si je od doma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

uporábljati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

GLEJ: uporabíti 1-4

5.

neknjižno pogovorno kdo/kaj nositi kaj
Te čevlje uporablja (v dežju in na blatnem terenu).

6.

kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Ti predpisi se /redko/ uporabljajo.

7.

kdo/kaj imeti, poznati kaj
Tedaj so uporabljali samo orodje iz kamna.

8.

kdo/kaj obvladati, znati kaj 'jezik'
Kljub bivanju v tujini uporablja materni jezik.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

uveljáviti se -im se dovršni glagol, glagol upravljanja/ustvarjanja

1.

kdo/kaj veljavno uvesti se sredi/okoli/okrog česa / na/v/pri/ob čem / med/pod/nad/pred/za čim / kje / kod
V svetu se je skupina uveljavila /z odkritjem zdravila/.

2.

kdo/kaj postati znan, pomemben
Popevka se je /hitro/ uveljavila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

valíti se2 -ím se nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)

kaj začenjati živeti ob prihodu iz jajca
Piščanci se že valijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

varčeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj prizadevno hraniti kaj , varčno ravnati s čim
/Skrbno/ varčuje denar (za avto).

2.

iz finančništva kdo/kaj varčno ravnati
/Namensko/ varčuje (z elektriko).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

vasováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo udeleževati se družabnega življenja fantov na vasi
(Še pred leti) je /veliko/ vasoval (po sosednjih vaseh).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

vdélati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj lastnostno obdelati koga/kaj
Nedeljsko nošo so vaščanke /skrbno in okusno/ vdelale (z zlato nitjo in čipkami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

vdélati se -am se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj vključiti se
(V novo družbo) se je /lepo/ vdelal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

verjéti -jámem nedovršni in dovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj zaupati čemu , sprejemati kaj kot verjetno
Vse verjame.

2.

kdo/kaj biti prepričan kaj
To /lahko/ le verjameš.

3.

kdo/kaj zaupati komu/čemu
Dekle fantu ne verjame več.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

vêsti se vêdem se nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj obnašati se
Zna se vesti v vsaki družbi.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj obnašati se pri/na čem / med/pred/za čim / kje / kod / kdaj
Snov se pri nizkih temperaturah /drugače/ vede.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

víti se víjem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj počasi premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/ob/pri kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje / kdaj
Iz nosu (mu) je vila dolga svečka.

2.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / med kom/čim / kam / kje / kod
Železnica se vije mimo kraja.

3.

kdo/kaj biti v stanju nepravilnih oblik in položaja
Listje se /bolno/ vije.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

vprášati tudi vprašáti -am dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj poprositi za kaj
/S pogledom/ (jih) je vprašal za sobo.

2.

kdo/kaj pozanimati se o kom/čem pri kom / pri/na/v čem / kje / kod
Pri prodajalcu je vprašala o ceni.

3.

kdo/kaj preveriti koga/kaj za kaj
Učenca je vprašal matematiko /za oceno/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

vtísniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem spraviti kaj ‘zdravilno tekočino’ v/na kaj / kam
Vtisniti koščke sadja v testo.

2.

kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem narediti š kod o v/na/skozi kaj
(Pri trčenju) je vtisnil leva avtomobilska vrata.

3.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj vriniti kaj v/na kaj / kam
Vse najpomembnejše si je vtisnil /naravnost/ v možgane.

4.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pridati k/h komu/čemu kaj
Znanju je /s ponavljanjem in sploh utrjevanjem snovi/ vtisnil tudi odločnost.

5.

iz papirništva, iz tekstilstva kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem narediti kaj v/na kaj / kam
V tkanino ali v papir so /navadno/ vtisnili moare ali kakšen drugi manj razpoznaven vzorec.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

vtísniti se -em se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s pritiskanjem prodreti v/na/skozi kaj / kam
Kamenje se je vtisnilo v zareze podplatov.

2.

kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem spremeniti se
(Pri trčenju) so se leva avtomobilska vrata /pod silnim pritiskom/ vtisnila (navzven, v nasprotno smer).

3.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj vriniti se v/na kaj / kam
Vsi najpomembnejši dogodki so se (ji) vtisnili /naravnost/ v možgane, pa tudi v srce.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

vzdrževáti za -újem za nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj hraniti koga/kaj za koga/kaj
V Ljubljani vzdržujejo stanovanje za sina.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

vzéti vzámem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj začeti imeti kaj od/iz koga/česa
Vzel je košaro in odšel po sadje.

2.

kdo/kaj dobiti koga/kaj
Na pot so vzeli najnujnejše stvari.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj prestaviti koga/kaj
/Nerad/ je vzel denar od staršev.

4.

kdo/kaj povzročiti komu/čemu , da preneha imeti koga/kaj
Učiteljica mu je vzela test.

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uničiti, odstraniti koga/kaj
Gnilo sadnje so vzeli proč.

6.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati, namestiti koga/kaj v/na/pod kaj / kam
Vzeli so si jed na krožnik.

7.

kdo/kaj sprejeti, vključiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj / kam
V firmo so vzeli več novih delavcev.

8.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj vključiti koga/kaj v/na/med kaj 'stanje, lastnost'
Bolnika so vzeli v oskrbo.

9.

v posplošenem pomenu kdo/kaj premestiti koga/kaj iz/z koga / s česa / od kod
Iz denarnice je vzela bankovce.

9.1.

kdo/kaj oskrbeti koga/kaj iz česa / od kod
Material so vzeli iz tovarniškega skladišča.

10.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj za predmet dela
(Pri obdelavi) so vzeli širši pas zemljišča.

11.

kdo/kaj uporabiti kaj
Vzela je sirup proti kašlju.

12.

kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Vse vzame /s mešne strani/.

13.

kdo/kaj sprejeti kaj 'trditev kot izhodišče'
Če vzamemo, da je hitrost vozila sto kilometrov na uro, zavorna razdalja večja.

14.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraziti kaj 'stanje, dejanje'
Vzel je zalet in skočil.

15.

v zvezi nase kdo/kaj sprejeti kaj 'stanje, dejanje' na koga
Vzeli so krivdo in odgovornost nase.

16.

v zvezi vzeti v roke kdo/kaj sprejeti kaj 'stanje, dejanje' v kaj
Nerada je vzela metlo v roke.

17.

iz ekonomije kdo/kaj premestiti kaj iz česa / od kod
Vzeti bankovec iz obtoka.

18.

iz igralništva kdo/kaj povzročiti s čim
Vzel (mu) je z mondom.

19.

iz prava kdo/kaj povzročiti komu/čemu kaj
Vzeli so mu prstne odtise.

20.

iz medicine kdo/kaj povzročiti komu/čemu kaj
Vzeli so ji bris.

21.

iz šaha kdo/kaj izločiti kaj iz česa / od kod
Vzel je figuro iz igre.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

vztrájati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj kljub nasprotovanju še naprej biti, ostajati
Vztrajali so (na svojem mestu).

2.

kdo/kaj kljub nasprotovanju zagovarjati kaj
/Odločno/ vztraja, da se upošteva njegova pripomba.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

zadélati se -am se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj odeti se
/V hudi nuji/ se je zadelala (v krzneni plašč).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj z delom zadržati se
/Nepredvidljivo/ se je zadelal (na polju).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

zadržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti koga/kaj v določenem položaju, mestu
Zadržali so ga /, da ni omahnil/.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kdaj
Otroke so zadržali na nadaljnjih pregledih.

3.

iz prava kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti kaj v določenem položaju, mestu
Sodišče je /nenapovedano/ zadržalo postopek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

zadržáti se -ím se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ustaviti se v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kdaj
/Spotoma/ so se zadržali v Pivki.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti mirnost in preudarnost v določenem položaju, mestu
/Pod velikim pritiskom/ se je zadržal.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj izraziti, pokazati se do koga/česa / proti/nasproti komu/čemu / pred/nad/pod/med kom/čim
Do njega se je /zelo lepo/ zadržal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

zaigráti -ám dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

GLEJ: igráti 1, 6-7

2.

kdo/kaj z igranjem uresničiti na/v/pri čem / kje
(Zadnjo tekmo) so na prvenstvu zaigrali /brez napake/.

3.

kdo/kaj začeti igrati kaj
(Proti koncu tekme) so zaigrali navijaško himno /še bolj borbeno/.

4.

kdo/kaj z igranjem izgubiti kaj
(V igralnicah in na stavah) je zaigral denar in posestvo.

5.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj navidezno narediti koga/kaj
Nataknil si je očala in /brez predsodkov/ zaigral slepca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

zamudíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj predolgo ostati v/na/pri/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod / kdaj
/Kot velik gurman/ se je zamudil predvsem v kuhinji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

zbudíti se -ím se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

GLEJ: budíti se 1

2.

kdo/kaj preiti iz spečega v budno spanje
Zbudil se je (zgodaj, ob šestih).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

zdélati se -am se dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj oslabiti se
/Z delom/ se je izčrpal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024

zdržáti -ím tudi izdržáti -ím dovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

1.

kdo/kaj brez večjih negativnih telesnih in duševnih posledic prenesti kaj / koliko česa / koliko
Človek zdrži več, kot misli.

2.

kdo/kaj prenesti kaj / koliko česa
Zdržali so napad močnejšega sovražnika.

3.

kdo/kaj kljub neugodnim okoliščinam ostati v/pri/pod kom/čim / kje
Pod vodo je zdržal eno minuto.

4.

navadno z nikalnico kdo/kaj biti, ostati dalj časa v težjem, neprijetnem položaju pri/ob kom / kje / do kdaj
Pri/Ob njem ne zdrži nobena ženska.

5.

navadno z nikalnico kdo/kaj imeti sposobnost biti brez koga/česa / koliko česa
Ne zdrži brez cigaret in pijače.

6.

kdo/kaj ostati uporaben, dober koliko
Kruh je zdržal ves teden.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024