kélih -a m (ẹ́)
1. rel. dragocena obredna posoda, zožena proti podstavku: zlat kelih; pren., pesn. kelih trpljenja
2. boljši kozarec s tankim, navadno visokim podstavkom: kristalni kelihi; kelihi in navadni kozarci / kelih vina
3. knjiž. kar je po obliki podobno kelihu: rože so dvigale svoje težke kelihe proti soncu / cvetni kelih
néktar -ja m (ẹ̑)
1. v grški mitologiji pijača, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost: na Olimpu so se bogovi gostili z nektarjem in ambrozijo; pren. kelih strupa in kelih nektarja
// knjiž., ekspr. zelo sladka alkoholna pijača: natočil si je tega nektarja / nektar življenja
2. bot. sladka tekočina, ki jo izločajo posebne žleze, navadno v cvetu: izločati nektar; čebele nabirajo nektar
oltár -ja m (á)
1. večji predmet z mizi podobnim delom, sliko, kipi za opravljanje krščanskega bogoslužja: blagosloviti oltar; umetniško izrezljan oltar / glavni, star. veliki oltar; stranski oltar / Marijin oltar
♦ rel. dosegel je čast oltarja bil je proglašen za svetnika; um. baldahinski, baročni, gotski, krilni, zlati oltar
// oltarna miza: postaviti kelih na oltar
2. mizi podobna priprava za opravljanje daritev božanstvu: položiti darove na oltar / Mitrov oltar
● vznes. položiti življenje na oltar domovine umreti za domovino; vznes. darovala je življenje na oltar materinstva umrla je pri porodu; star. iti, stopiti pred oltar poročiti se; star. peljati, popeljati dekle pred oltar poročiti se z njo; publ. povezanost prestola in oltarja monarhije in cerkvene oblasti
povzdigovánje -a s (ȃ)
glagolnik od povzdigovati: povzdigovanje pisatelja / povzdigovanje materinstva
♦ rel. del maše, ko duhovnik dvigne posvečeno hostijo in kelih s posvečenim vinom
prtíček -čka m (ȋ)
manjši okrasni izdelek iz blaga, sukanca zlasti za na pohištvo: vesti prtiček; kvačkani prtički / namizni prtički
// manjši tekstilni ali papirnati izdelek zlasti za brisanje ust, rok pri jedi: razgrniti, zložiti prtiček; obrisati si roke v prtiček / brisati kozarce s prtičkom / pristopil je natakar s prtičkom čez roko
♦ rel. mašni prtiček s katerim se pri maši obriše kelih
vélum -a m (ẹ̑)
1. rel. ogrinjalo za duhovnika z monštranco, v kateri je posvečena hostija, ali za asistenta, ki nosi škofu palico, mitro: ogrniti se z velumom
// ogrinjalo za pokrit kelih, v katerem so posvečene hostije: vzeti velum s ciborija
2. jezikosl. mehko nebo: na velumu tvorjen soglasnik
cibórij -a m (ọ́)
rel. kelih s pokrovom za posvečene hostije: zlati ciborij
♦ um. streha nad oltarji, nad kipi; baldahin