Tiskanje

balzámični balzámična balzámično pridevnik [balzámični]

ki spominja na balzam 3.

STALNE ZVEZE: balzamični kis
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. balsamico, nem. balsamisch iz nlat. balsamicus, iz ↑balzam

bèzgov bèzgova bèzgovo in bezgôv bezgôva bezgôvo in bezgòv bezgôva bezgôvo pridevnik [bə̀zgou̯ bə̀zgova bə̀zgovo] in [bəzgôu̯ bəzgôva bəzgôvo] in [bəzgòu̯ bəzgôva bəzgôvo]

1.

ki je v zvezi z bezgom 1.

1.1.

bezga 1.

2.

ki je iz bezga 1.1. ali vsebuje bezeg 1.1.

STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, bezgova uhljevka
ETIMOLOGIJA: ↑bezeg

precedíti precedím dovršni glagol [precedíti]

1.

ločiti trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega

2.

v obliki precediti se ločiti se na trdno in tekočo snov ob pretakanju skozi kaj luknjičastega, mrežastega

3.

v obliki precediti se, ekspresivno iti skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja

FRAZEOLOGIJA: precediti skozi zobe
ETIMOLOGIJA: ↑cediti

teránov teránova teránovo pridevnik [teránou̯ teránova teránovo]

ki je iz terana ali vsebuje teran

ETIMOLOGIJA: ↑teran

sìr síra samostalnik moškega spola [sìr]

1.

mlečni izdelek, ki se dobi s strjevanjem mleka, odstranitvijo sirotke, navadno z zorenjem

1.1.

STALNE ZVEZE: bohinjski sir, bovški sir, edamski sir, ementalski sir, feta sir, kutinov sir, limburški sir, liptovski sir, mastni sir, mehki sir, mesni sir, mladi sir, nacho sir, načo sir, paški sir, polmastni sir, polnomastni sir, poltrdi sir, pusti sir, sveži sir, tolminski sir, topljeni sir, trdi sir
FRAZEOLOGIJA: luknjast kot švicarski sir
ETIMOLOGIJA: = stcslov. syrъ, hrv., srb. sȉr, rus., češ. sýr < pslov. *syrъ iz *syrъ ‛kisel, surov, vlažen’ - več ...

voščénka voščénke samostalnik ženskega spola [voščénka]

1.

podolgovat pripomoček iz barvnega umetnega voska za risanje, pisanje

2.

sveča iz voska

3.

okrasna rastlina z drobnimi zvezdastimi cvetovi v kobulastih socvetjih, mesnatimi listi in voskasto površino; primerjaj lat. Hoya

STALNE ZVEZE: dolenjska voščenka, gorenjska voščenka, navadna voščenka, sevniška voščenka
ETIMOLOGIJA: ↑voščen

kolobárnica kolobárnice samostalnik ženskega spola [kolobárnica]

iz biologije mesnata lističasta goba z belimi trosi; primerjaj lat. Tricholoma

STALNE ZVEZE: pegasta kolobarnica, zimska kolobarnica
ETIMOLOGIJA: ↑kolobar

péhtranov péhtranova péhtranovo pridevnik [péhtranou̯ péhtranova péhtranovo]

ki je del pehtrana

ETIMOLOGIJA: ↑pehtran

búčni búčna búčno pridevnik [búčni]

1.

ki je del buče 1.

2.

ki je v zvezi z bučo 1.2.

STALNE ZVEZE: bučno olje
ETIMOLOGIJA: ↑buča

góbji góbja góbje pridevnik [góbji]

1.

ki je v zvezi z gobami 1.

1.1.

gobe 1.

2.

ki je iz gob 1. ali vsebuje gobe 1.; SINONIMI: gobov

ETIMOLOGIJA: ↑goba

štórovka štórovke samostalnik ženskega spola [štórou̯ka]

1.

iz biologije lesna goba z gladkim klobukom medeno rjave barve in tanjšim ukrivljenim luskastim betom, ki navadno raste v šopih; primerjaj lat. Kuehneromyces

1.1.

2.

lesna goba z luskastim klobukom sivkasto rumene barve, ki raste v šopih s spodaj zraščenimi beti; primerjaj lat. Armillaria mellea; SINONIMI: iz biologije mraznica, iz biologije prava štorovka, iz biologije sivorumena mraznica

STALNE ZVEZE: prava štorovka
ETIMOLOGIJA: ↑štor

véha1 véhe samostalnik ženskega spola [véha]

1.

lesen zamašek na sodu

1.1.

2.

priprava, s katero se odprtina soda zamaši tako, da preprečuje dostop kisika in omogoča izhod ogljikovega dioksida; SINONIMI: kipelna veha, iz živilstva vrelna veha

STALNE ZVEZE: kipelna veha, vrelna veha
ETIMOLOGIJA: iz vehati v pomenu ‛pihati’ ali iz ↑veha

číra čára; in číračára medmet [číra čára]

1.

uporablja se, ko govorec čara in naredi, da kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni

2.

ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa

3.

kot samostalnik, ekspresivno dejanje, ki daje vtis čudeža

3.1.

kot samostalnik

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑čiračara

jésihar jésiharja samostalnik moškega spola [jésihar]

1.

nekdaj kdor se ukvarja s proizvodnjo, prodajo kisa

2.

slabšalno kdor govori zelo glasno, zavzeto

FRAZEOLOGIJA: dreti se kot jesihar
ETIMOLOGIJA: ↑jesih, po nekdanjih prodajalcih kisa, ki so glasno ponujali svoje blago po ulicah

tropína tropíne samostalnik ženskega spola [tropína]

navadno v množini kar ostane po iztisnjenju tekočine iz plodov, semen

ETIMOLOGIJA: iz trop ‛trdi deli grozdnih jagod po stiskanju’ (= hrv., srb. trȍp) < pslov. *tropъ, verjetno iz *tropati ‛stiskati, tlačiti’ iz ide. korena *trep- ‛stopati, teptati’, tako kot gr. trapéō ‛mečkam, stiskam grozdje’ - več ...

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika