Tiskanje

ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati

v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati

v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah

v obliki cediti se

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno mediti

FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...

vršáti vrším nedovršni glagol [vəršáti]

oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter

brezosebno, ekspresivno povzročati glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice

brezosebno

ekspresivno

ekspresivno jezno, razburjeno govoriti

FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju
ETIMOLOGIJA: verjetno < pslov. *vъršati, dalje sorodno z litov. ur̃sti, ur̃šti ‛godrnjati, negodovati, renčati’, iz onomatopeje urs, ki posnema neprijazne človeške ali naravne glasove - več ...

završáti završím dovršni glagol [zavəršáti]

navadno brezosebno oddati ali začeti oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter

brezosebno, ekspresivno povzročiti glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice

brezosebno

ekspresivno

2.2.

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju
ETIMOLOGIJA: ↑vršati

čévelj čévlja samostalnik moškega spola [čévəl]

navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom

navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka

zlasti v angloameriškem okolju nestandardna merska enota za izražanje dolžine, 30,48 cm; simbol: ft

FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, dati na čevelj koga, stopiti v (čigave) čevlje (koga), stopiti v prevelike čevlje, stopiti v velike čevlje, Brez muje se še čevelj ne obuje., Le čevlje sodi naj kopitar., Voda še za v čevelj ni dobra.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. črěvii, strus. čerevii, češ. třeví < pslov. *červi iz *červo v pomenu ‛koža (z živalskega trebuha), usnje’ - več ...

čebelnják čebelnjáka samostalnik moškega spola [čebelnják] in [čəbelnják]

manjši zaprt objekt s panji za gojenje čebel

ekspresivno prostor, v katerem je velika, glasna, živahna množica ljudi

FRAZEOLOGIJA: biti (kje) kot v čebelnjaku
ETIMOLOGIJA: ↑čebela

žulíti žúlim nedovršni glagol [žulíti] in [žúliti]

povzročati neprijeten občutek, bolečino zaradi drgnjenja

ekspresivno povzročati nezadovoljstvo, nelagodje, skrbi zaradi nerazrešenosti, neurejenosti

ekspresivno piti, jesti ali kaditi počasi, v presledkih

ekspresivno

ekspresivno lotevati se česa, ukvarjati se s čim, navadno prepočasi, predolgo

FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, denar žuli koga, žuliti klopi
ETIMOLOGIJA: = srb. žúliti ‛luščiti, guliti’, nar. rus. žúlitь ‛rezati’ < pslov. *žuliti ‛rezati, guliti, luščiti’ - več ...

čistílka čistílke samostalnik ženskega spola [čistílka]

ženska, ki se poklicno ukvarja s čiščenjem

kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilec

ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

kvartét kvartéta samostalnik moškega spola [kvartét]

glasbena zasedba, sestavljena iz štirih instrumentalistov ali pevcev

skupina štirih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj

STALNE ZVEZE: godalni kvartet, klavirski kvartet
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Quartett) iz it. quartetto, prvotno ‛četverica’, iz quarto ‛četrti, četrtina’ < lat. quartus iz quattuor ‛štirje’ - več ...

pôlh pôlha samostalnik moškega spola [pôu̯h]

manjši glodalec sive barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat. Glis glis; SINONIMI: sivi polh, iz zoologije navadni polh

iz zoologije glodalec z zaobljenimi uhlji in daljšim košatim repom, ki živi zlasti v gozdovih; primerjaj lat. Gliridae

STALNE ZVEZE: afriški polh, drevesni polh, navadni polh, sivi polh, vrtni polh
FRAZEOLOGIJA: spati kot polh
ETIMOLOGIJA: = cslov. plъxъ, hrv., srb. pȕh, češ. plch < pslov. *pьlxъ iz ide. korena *pel- ‛siv, svetel’ tako kot litov. pelė̃ ‛miš’ - več ...

komédija komédije samostalnik ženskega spola [komédija]

drama s šaljivo, smešno vsebino

film s smešno vsebino in navadno lahkotnejšimi temami, srečnim koncem

elementi, struktura dramskega, filmskega dela, ki vzbujajo smeh

ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja smeh, občutke veselja

slabšalno

STALNE ZVEZE: stand up komedija, stand-up komedija
FRAZEOLOGIJA: brez komedij, komedija zmešnjav, Komedija je končana.
ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Komödie, frc. comédie, it. commedia prek lat. comoedia iz gr. kōmōidía, iz kōmōidós ‛pevec Dionizu posvečenih veselih pesmi’, iz kõmos ‛Dionizu posvečena vesela pesem ali (bučen) svečan obhod’ + ōidós ‛pevec’ - več ...

kúrzor kúrzorja samostalnik moškega spola [kúrzor]

grafični element na zaslonu, ki označuje trenutno mesto, položaj v dokumentu, na spletni strani

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. cursor, prvotno ‛tekač’, to pa iz lat. cursor iz currere ‛teči’

pocedíti se pocedím se dovršni glagol [pocedíti se]

steči v manjši količini, navadno počasi

ekspresivno priti, pojaviti se od kod

FRAZEOLOGIJA: pocediti sline (komu), pocediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), pocediti skozi zobe, pocediti jo
ETIMOLOGIJA: ↑cediti

žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva]

vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines

starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo

STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka
ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...

belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš]

gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj

navadno v množini

;

SINONIMI:

špargelj

STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...

blítva blítve samostalnik ženskega spola [blítva]

špinači podobna kulturna rastlina z večjimi užitnimi listi in odebeljenimi stebli; primerjaj lat. Beta vulgaris cicla

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. blȉtva) iz romanščine, prim. it. bietola < vulglat. *bētula, manjšalnice od lat. bēta ‛pesa’, pod vplivom lat. blitum ‛blitva’ - več ...

búča búče samostalnik ženskega spola [búča]

kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo

posoda, steklenica trebušaste oblike

ekspresivno glava, zlasti človeška

navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek

STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...

cvetáča cvetáče samostalnik ženskega spola [cvetáča]

kulturna rastlina z omesenelim socvetjem navadno bele barve; primerjaj lat. Brassica oleracea

ETIMOLOGIJA: ↑cvet - več ...

endívija endívije samostalnik ženskega spola [endívija]

glavnata solata z daljšimi čvrstimi listi z nazobčanim robom

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Endivia in it. indivia iz srgr. entýbia iz entýbion, prevzeto iz nekega semit. jezika - več ...

góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]

nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva

organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva

prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje

ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov

STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...

jájčevec jájčevca samostalnik moškega spola [jájčevəc]

kulturna rastlina z ovalnimi dlakavimi listi in navadno temno vijoličastimi podolgovatimi mesnatimi plodovi; primerjaj lat. Solanum melongena; SINONIMI: manj formalno melancan, manj formalno melancana

;

SINONIMI:

manj formalno melancan, manj formalno melancana

ETIMOLOGIJA: ↑jajce

júrček1 júrčka samostalnik moškega spola [júrčək]

užitna goba s svetlo ali temno rjavim klobukom, ki raste poleti in jeseni; primerjaj lat. Boletus reticulatus, Boletus edulis; SINONIMI: jur

STALNE ZVEZE: jesenski jurček, poletni jurček
ETIMOLOGIJA: = hrv. jurček, verjetno nastalo iz rojstnega imena Jurij - več ...

krtáčka krtáčke samostalnik ženskega spola [kərtáčka]

navadno ekspresivno krtača, zlasti manjša

FRAZEOLOGIJA: postriči koga na krtačko
ETIMOLOGIJA: ↑krtača

lisíčka lisíčke samostalnik ženskega spola [lisíčka]

navadno ekspresivno lisica, zlasti manjša

ekspresivno ženska, ki zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid

užitna goba z valovitim, podvitim klobukom in trosovnico z žlebički, ki se nadaljujejo po betu navzdol; primerjaj lat. Cantharellus

navadno v množini

užitna goba rumenkaste barve z valovitim, podvitim klobukom lijaste oblike; primerjaj lat. Cantharellus cibarius; SINONIMI: iz biologije navadna lisička

STALNE ZVEZE: lijasta lisička, navadna lisička, siva lisička, žolta lisička
ETIMOLOGIJA: ↑lisica - več ...

šampinjón šampinjóna samostalnik moškega spola [šampinjón]

lističasta goba z navadno gladkim belim ali rjavkastim klobukom in trosovnico, ki z zorenjem temni; primerjaj lat. Agaricus; SINONIMI: iz biologije kukmak

;

SINONIMI:

kukmak

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Champignon iz frc. champignon ‛goba’ - več ...

špárgelj špárglja samostalnik moškega spola [špárgəl]

gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: beluš

navadno v množini

;

SINONIMI:

beluš

STALNE ZVEZE: divji špargelj
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Spargel in it. asparago ali lat. asparagus iz gr. aspáragos ‛beluš, poganjek’ - več ...

búčka búčke samostalnik ženskega spola [búčka]

užitna buča podolgovate oblike, zlasti kot hrana, jed

;

primerjaj lat.

Cucurbita pepo

manjša buča

priprava ali njen del trebušaste oblike

ljubkovalno manjša, zlasti otroška glava

ljubkovalno

;

SINONIMI:

ljubkovalno žabica

FRAZEOLOGIJA: kotaliti bučke, prodajati bučke (komu), To so bučke.
ETIMOLOGIJA: ↑buča

krtáča krtáče samostalnik ženskega spola [kərtáča]

priprava za čiščenje, pri kateri so navadno v leseno, plastično osnovo vstavljeni šopi ščetin, žice

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Kardätsche ‛glavnik za česanje volne, čohalnik za konja’, iz kardätschen ‛česati volno’, prevzeto iz it. cardeggiare, iz carda ‛glavnik za česanje volne’ - več ...

plóčnik plóčnika samostalnik moškega spola [plóčnik]

dvignjena tlakovana, asfaltirana površina ob vozišču, namenjena zlasti za pešce

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. plȍčnīk, prvotno iz ‛iz plošč izdelan tlak’, iz plȍča ‛plošča’ - več ...

WC WC-ja; tudi vecé samostalnik moškega spola [vẹcé] in [vəcə̀]

urejen zaprt prostor za opravljanje potrebe

kot pridevnik ki je v zvezi z WC-jem 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. w. c., kratice za w(ater) c(loset) v prvotnem pomenu ‛majhen prostor z vodo’ - več ...

žába žábe samostalnik ženskega spola [žába]

dvoživka brez repa, z večjo glavo in močnimi nogami s plavalno kožico; primerjaj lat. Anura

v množini, manj formalno oprijeto, hlačam podobno oblačilo, ki pokriva tudi stopala

manj formalno plavanje, pri katerem se z rokami in nogami delajo krožni gibi; SINONIMI: manj formalno žabica

manj formalno priprava za utrjevanje tal, terena

slabšalno bahav, nadut, aroganten človek ali po videzu neprijeten človek

STALNE ZVEZE: barska žaba, človek žaba, laška žaba, morska žaba, pisana žaba, prava žaba, rjava žaba, volovska žaba, zelena žaba
FRAZEOLOGIJA: napihovati se kot žaba, pojesti živo žabo, žabe se bodo zaredile komu v želodcu
ETIMOLOGIJA: = cslov. žaba, hrv., srb. žȁba, rus., češ. žába < pslov. *žaba < ide. *gu̯eh1b(h)ah2 iz *gu̯eh1b(h)- ‛sluzast, zdrizast, sluzasta žival’ - več ...

dúo dúa samostalnik moškega spola [dúo]

glasbena zasedba, sestavljena iz dveh glasbenikov, navadno instrumentalistov

skupina dveh oseb, ki pri čem sodelujeta, imata skupno vlogo, cilj; SINONIMI: duet

STALNE ZVEZE: duo sistem, klavirski duo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Duo) iz it. duo, prvotno ‛dva’ - več ...

izcedíti izcedím dovršni glagol [iscedíti]

povzročiti, da se tekoča snov izloči, izteče iz česa

v obliki izcediti se izteči počasi in v manjši količini

ekspresivno povzročiti, da se kaj izloči, odstrani, da kaj ne obstaja več

v obliki izcediti se, ekspresivno izločiti, odstraniti se, ne obstajati več

ekspresivno s prisilo doseči kaj, priti do česa

v obliki izcediti se, ekspresivno pojaviti se, nastati zlasti kot rezultat kakega procesa, delovanja, dejanja

FRAZEOLOGIJA: izcediti skozi zobe
ETIMOLOGIJA: ↑cediti

kobílica kobílice samostalnik ženskega spola [kobílica]

žuželka navadno zelene, rjavkaste barve z večjimi očmi in dolgimi skakalnimi nogami; primerjaj lat. Orthoptera

navadno v množini

navadno ekspresivno kobila, zlasti manjša

ploščica na trupu godala ali brenkala, čez katero so napete strune

iz pomorstva vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna

STALNE ZVEZE: jamska kobilica, kobilica selka, puščavska kobilica
FRAZEOLOGIJA: kot kobilice, skakati kot kobilica
ETIMOLOGIJA: ↑kobila

korúzni korúzna korúzno pridevnik [korúzni]

ki je v zvezi s koruzo 1.

ki je iz koruze 1.1. ali vsebuje koruzo 1.1.

STALNE ZVEZE: koruzna bulava snet, koruzna vešča, koruzni hrošč
ETIMOLOGIJA: ↑koruza

pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s]

domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov

znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem

STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes
FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...

prasè praséta in práse praséta samostalnik srednjega spola [prasè] in [práse]

neformalno prašič; SINONIMI: neformalno prasec, ekspresivno pujs

neformalno

ekspresivno

;

SINONIMI:

prašič, ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek

neformalno, slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs

FRAZEOLOGIJA: trinajsto prase
ETIMOLOGIJA: = cslov. prasę, hrv., srb. prȃse, belorus. parasjá, češ. prase < pslov. *porsę ‛prašič, mladič svinje’ < ide. *pork'o-, tako kot litov. par̃šas ‛skopljen prašič’, lat. porcus ‛prašič’, stvnem. far(a)h, morda iz ide. *perk'- ‛riti (po zemlji)’ - več ...

prašíček prašíčka samostalnik moškega spola [prašíčək]

navadno ekspresivno prašič, zlasti mladič

ekspresivno

ekspresivno kar po obliki spominja na prašiča; SINONIMI: ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek

2.2.

manjši rak sive ali rjavkaste barve z rahlo vzbočenim telesom, ki živi na kopnem; primerjaj lat. Porcellio scaber

STALNE ZVEZE: divji prašiček, morski prašiček
FRAZEOLOGIJA: razbiti prašička, prašiček pri koritu
ETIMOLOGIJA: ↑prašič

precedíti precedím dovršni glagol [precedíti]

ločiti trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega

v obliki precediti se ločiti se na trdno in tekočo snov ob pretakanju skozi kaj luknjičastega, mrežastega

v obliki precediti se, ekspresivno iti skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja

FRAZEOLOGIJA: precediti skozi zobe
ETIMOLOGIJA: ↑cediti

prislòv prislôva samostalnik moškega spola [prislòu̯ prislôva]

iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki je v stavku navadno ob glagolu ter označuje okoliščine prostora, časa, vzroka in načina

iz jezikoslovja

STALNE ZVEZE: časovni prislov, krajevni prislov, načinovni prislov
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. adverbium (iz lat. ad ‛pri, k’ + verbum ‛beseda’, ‛glagol’) iz ↑pri + ↑slovo v pomenu ‛glagol’, ker prislov v stavku navadno stoji ob glagolu in mu natančneje določa pomen; razvoj pomena ‛beseda’ > ‛glagol’ je pod vplivom lat. verbum ‛beseda’, kar kot jezikoslovni strokovni izraz pomeni ‛glagol’ - več ...

máček máčka samostalnik moškega spola [máčək]

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka

ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno gad

manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem

manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola

STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili.
ETIMOLOGIJA: ↑mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej ↑katar - več ...

àh medmet

izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj

tudi s ponovljeno črko h

izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega

tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost

3.2.

tudi s ponovljeno črko h

3.3.

izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj

izraža čustveno podkrepitev izjave

5.1.

FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...

ája1 členek

izgovarja se s podaljšanim j, zlasti prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje

ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑aj + ↑ja

aligátor aligátorja samostalnik moškega spola [aligátor]

krokodil s krajšim, širšim gobcem, ki živi v Severni Ameriki in vzhodnem delu Kitajske; primerjaj lat. Alligator

STALNE ZVEZE: ameriški aligator, kitajski aligator
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alligator, frc., angl. alligator iz špan. el lagarto (de Indias) ‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat. lacerta - več ...

anakónda anakónde samostalnik ženskega spola [anakónda]

zelo velika nestrupena kača zelenkaste barve s črnimi ovalnimi lisami, ki živi v severnem delu Južne Amerike; primerjaj lat. Eunectes murinus

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Anakonda, nejasnega izvora

ánticiklón ánticiklóna samostalnik moškega spola [ánticiklón]

območje visokega zračnega tlaka

STALNE ZVEZE: azorski anticiklon, sibirski anticiklon
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Antizyklone, angl. anticyclone, iz gr. antí ‛nasproti, proti’ + ↑ciklon

bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica]

mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma

ekspresivno

ekspresivno

ekspresivno

navadno v množini

ekspresivno

;

SINONIMI:

neformalno, primorsko, ekspresivno nona

ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov

manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei

FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: ↑baba

bíser bísera samostalnik moškega spola [bíser]

okroglasta tvorba, ki nastane v školjkah in se navadno uporablja za nakit

manj formalno

ekspresivno kar izstopa po izjemnosti, redkosti; SINONIMI: ekspresivno biserček

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno biserček

ironično kdor, kar izstopa po negativnih, neželenih lastnostih; SINONIMI: ironično biserček

STALNE ZVEZE: ohridski biser
FRAZEOLOGIJA: biser med biseri, čist kot biser, metati bisere svinjam, nizati se kot biseri na ogrlici
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stcslov. biserъ, hrv., srb. bìser, rus. bíser ‛steklena koralda’ iz arab. busr ‛stekleni biser’ - več ...

bôber bôbra tudi bóber bóbra samostalnik moškega spola [bôbər] tudi [bóbər]

večji glodalec z gosto dlako, s širokim ploščatim luskastim repom in z nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi in gradi jezove; primerjaj lat. Castor

STALNE ZVEZE: evropski bober, kanadski bober
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bobr, rus. bóbr, češ. bobr < pslov. *bobrъ tako kot litov. bãbras, bẽbras, lat. feber, nem. Biber < ide. *bhe/obhro/u- iz ide. korena *bher- ‛(svetlo)rjav’ - več ...

bôksar bôksarja tudi bóksar bóksarja samostalnik moškega spola [bôksar] tudi [bóksar]

športnik, ki se ukvarja z boksom

hladno orožje, ki se natakne na prste in poveča učinek udarca s pestjo; SINONIMI: bokser

ETIMOLOGIJA: ↑boks

bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr]

iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: borovec

STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor
ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...

cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus]

zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja

umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto

STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...

čebélar2 čebélarja samostalnik moškega spola [čebélar] in [čəbélar]

iz zoologije ptica živih barv z daljšim koničastim kljunom, ki se hrani s čebelami in drugimi žuželkami; primerjaj lat. Merops apiaster

ETIMOLOGIJA: ↑čebela

hermelín hermelína samostalnik moškega spola [hermelín]

podlasica, ki ima pozimi belo dlako in črno liso na koncu repa; primerjaj lat. Mustela erminea; SINONIMI: iz zoologije velika podlasica

manj formalno

pritlikavi kunec bele barve z rdečimi ali svetlo modrimi očmi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Hermelin < stvnem. harmilī(n), prvotno ‛majhna podlasica’, iz harmo ‛podlasica’ - več ...

jezikoslôvec jezikoslôvca samostalnik moškega spola [jezikoslôvəc]

strokovnjak za jezikoslovje

ETIMOLOGIJA: ↑jezikoslovje

kolíbri kolíbrija samostalnik moškega spola [kolíbri]

zelo majhna ameriška ptica z dolgim, ozkim kljunom in pisanim perjem, ki zaradi zelo hitrega mahanja s krili ustvarja brneč zvok; primerjaj lat. Trochilidae

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kolibri in frc. colibri iz nekega karibskega jezika - več ...

kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]

večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus

podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom

igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček

šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač

telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji

znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo

7.

manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček

STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...

košárkar košárkarja samostalnik moškega spola [košárkar]

športnik, ki se ukvarja s košarko; SINONIMI: košarkaš

ETIMOLOGIJA: ↑košarka

košárkarica košárkarice samostalnik ženskega spola [košárkarica]

športnica, ki se ukvarja s košarko; SINONIMI: košarkašica

ETIMOLOGIJA: ↑košarkar

krokodíl krokodíla samostalnik moškega spola [krokodíl]

večji plazilec z daljšim gobcem z ostrimi zobmi, valjastim trupom in dolgim močnim repom, ki živi v in ob vodah subtropskih in tropskih krajev; primerjaj lat. Crocodilia

STALNE ZVEZE: morski krokodil, nilski krokodil, slanovodni krokodil
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Krokodil in lat. crocodīlus iz gr. krokódīlos ‛kuščar’ in ‛krokodil’, iz krókē ‛prod, pesek’ + dī̃los ‛črv’ - več ...

kúščar kúščarja samostalnik moškega spola [kúščar]

plazilec z daljšim repom in navadno štirimi nogami; primerjaj lat. Lacertilia; SINONIMI: iz zoologije kuščarica

ETIMOLOGIJA: = star. hrv. kušćar, verjetno sorodno s hrv., srb. gȕšter < pslov. *guščerъ - več ...

máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček

zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae

ekspresivno privlačna ženska

ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna

STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...

mangrôva mangrôve tudi mángrova mángrove samostalnik ženskega spola [mangrôva] tudi [mángrova]

navadno v množini tropsko drevo ali grm z dolgimi zračnimi koreninami, ki raste na območju plimovanja, zlasti ob ustjih rek; primerjaj lat. Rhizophoraceae

navadno v množini

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Mangrove) iz angl. mangrove, iz špan. mangle ali port. mangue, iz nekega indijanskega arav. jezika, + angl. grove ‛gozdiček’

motovílec motovílca samostalnik moškega spola [motovíləc motovíu̯ca]

vrtna ali divje rastoča rastlina z mehkimi ovalnimi listi temno zelene barve, ki se uživa zlasti kot solata; primerjaj lat. Valerianella locusta

STALNE ZVEZE: holandski motovilec, ljubljanski motovilec
ETIMOLOGIJA: ↑motovilo, ker je odrasla rastlina rogovilasto razcepljena in spominja na obliko motovila - več ...

nečák nečáka samostalnik moškega spola [nečák]

sestrin ali bratov sin

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. nȅćāk < slovan. *net'akъ iz pslov. *neti ‛nečakinja’ < ide. *neptih2- ‛vnukinja’, tako kot star. litov. neptė̃ ‛vnukinja, nečakinja’, stind. naptī́- ‛vnukinja’, lat. neptis iz *nepot- ‛vnuk, potomec’, prim. stind. nápāt ‛vnuk, potomec’, lat. nepōs ‛vnuk’, mlajše ‛nečak’, stvnem. nevo, nem. Neffe, angl. nephew ‛nečak’ - več ...

nečákinja nečákinje samostalnik ženskega spola [nečákinja]

sestrina ali bratova hči

ETIMOLOGIJA: ↑nečak

netopír netopírja samostalnik moškega spola [netopír]

miši podoben sesalec s členastimi kožnatimi krili, ki podnevi spi pritrjen na strop, vejo z glavo navzdol; primerjaj lat. Chiroptera

STALNE ZVEZE: gladkonosi netopir, mali netopir, navadni netopir, rjavi uhati netopir, širokouhi netopir, uhati netopir, vampirski netopir, veliki netopir
ETIMOLOGIJA: = cslov. netopyrь, hrv. nȅtopīr, rus. netopýrь, češ. netopýr < pslov. *netopyr̕ь, iz ide.*neku̯t‑‛večer, noč’ + *(s)per‑ ‛leteti’ - več ...

nonét nonéta samostalnik moškega spola [nonét]

glasbena zasedba, sestavljena iz devetih instrumentalistov ali pevcev

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Nonett iz it. nonetto iz nono ‛deveti’ < lat. nōnus

odbójkar odbójkarja samostalnik moškega spola [odbójkar]

športnik, ki se ukvarja z odbojko

ETIMOLOGIJA: ↑odbojka

odbójkarica odbójkarice samostalnik ženskega spola [odbójkarica]

športnica, ki se ukvarja z odbojko

ETIMOLOGIJA: ↑odbojkar

ópica ópice samostalnik ženskega spola [ópica]

umsko zelo razvit sesalec z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; primerjaj lat. Primates

igrača, ki predstavlja umsko zelo razvitega sesalca z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami

slabšalno omejen, neinteligenten človek, po vedenju podoben opici

znamenje kitajskega horoskopa med kozo in petelinom

STALNE ZVEZE: človeku podobna opica, človeška opica, ozkonosa opica, prava opica, širokonosa opica
FRAZEOLOGIJA: gola opica, obnašati se kot opica, pijan kot opica, skakati kot opica, zadet kot opica
ETIMOLOGIJA: = cslov. opica, nar. in star. hrv. ȍpica, strus. opica, češ. opice < slovan. *opica iz *opъ, kar je prevzeto iz germ., sorodno s stvnem. affo, nem. Affe, angl. ape < pgerm. *apōn-, verjetno prek arab. prevzeto iz stind. kapí- ‛opica’ - več ...

pánda2 pánde samostalnik ženskega spola [pánda]

medved s črno-belo dlako, ki se prehranjuje z bambusom in živi na jugozahodu Kitajske; primerjaj lat. Ailuropoda melanoleuca; SINONIMI: panda, iz zoologije orjaški panda, iz zoologije veliki panda

igrača, ki predstavlja medveda s črno-belo dlako

STALNE ZVEZE: rdeča panda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Panda in angl. panda iz nekega nepalskega jezika - več ...

pésnica pésnice samostalnik ženskega spola [pésnica]

ženska, ki se ukvarja s pisanjem pesmi; SINONIMI: poetinja, privzdignjeno poetesa

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑pesnik

pésnik pésnika samostalnik moškega spola [pésnik]

kdor se ukvarja s pisanjem pesmi; SINONIMI: poet

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno poet

ETIMOLOGIJA: iz pesen ‛pesem’ < pslov. *pěsnь iz ↑peti

planôta planôte samostalnik ženskega spola [planôta]

obsežnejše, pretežno ravno območje, dvignjeno nad okolico, navadno na višji nadmorski višini

ETIMOLOGIJA: ↑plan

poét poéta samostalnik moškega spola [poét]

kdor se ukvarja s pisanjem pesmi; SINONIMI: pesnik

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno pesnik

ekspresivno kdor kaj ustvarja, oblikuje na estetsko dovršen, izviren način

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Poet iz frc. poète, prevzeto prek lat. poēta iz gr. poiētḗs, prvotneje ‛stvaritelj, stvarnik’, iz poiéō ‛zlagam pesmi, pesnikujem’, prvotneje ‛delam, ustvarjam’ - več ...

ponikálnica ponikálnice samostalnik ženskega spola [ponikálnica]

kraška reka, ki teče po površju in ponikne v podzemlje; SINONIMI: ponikovalnica

iz gradbeništva jašek za odvajanje zlasti meteornih voda; SINONIMI: požiralnik, iz gradbeništva ponikovalnica

ekspresivno kar povzroča, omogoča prekomerno, netransparentno porabo zlasti javnega denarja; SINONIMI: ekspresivno ponikovalnica, ekspresivno ponor

ETIMOLOGIJA: ↑ponikati

povórka povórke samostalnik ženskega spola [povórka]

v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina ljudi, ki sodelujejo, nastopajo na prireditvi, dogodku, ali prireditev, dogodek, na katerem sodeluje, nastopa taka skupina ljudi

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. pòvōrka, iz ide. korena *h2u̯er- ‛viseti’, kot litov. pavarė̃, vorà ‛dolga vrsta’, latv. ver̃t ‛vdevati, vesti, šivati’, gr. aeírō ‛nizam, vežem, spenjam’, alb. vjer ‛obesim’ - več ...

próteus próteusa samostalnik moškega spola [próteus]

iz zoologije dvoživka z dolgim vitkim telesom, krajšim repom, kratkimi vitkimi nogami, zakrnelimi očmi in kožo brez pigmenta, ki živi v podzemnih vodah dinarskega krasa; primerjaj lat. Proteus anguinus; SINONIMI: iz zoologije beli močeril, iz zoologije močeril

STALNE ZVEZE: črni proteus
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. proteus, po imenu morskega božanstva s spreminjajočo se podobo, gr. Prōteús ‛Protej’

simfónični simfónična simfónično pridevnik [simfónični]

ki je v zvezi s simfoničnim orkestrom

simfonični orkester

ki je v zvezi s simfonijo 1.

STALNE ZVEZE: simfonična pesnitev, simfonični orkester
ETIMOLOGIJA: prek nem. sinfonisch, symphonisch iz it. sinfònico, glej ↑simfonija

sívka sívke samostalnik ženskega spola [síu̯ka]

gojena ali divje rastoča zimzelena grmičasta rastlina s sivo vijoličastimi cvetovi v socvetjih in intenzivnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Lavandula; SINONIMI: manj formalno lavanda

;

SINONIMI:

manj formalno lavanda

žival sive barve, navadno krava

užitna lističasta goba z belimi trosi, lepljivim sivim klobukom in bledo rumenim betom; primerjaj lat. Tricholoma portentosum; SINONIMI: neformalno snežka, iz biologije zimska kolobarnica

medonosna čebela s sivim in rjavim progastim zadkom, razširjena v delu Balkana in srednje Evrope; SINONIMI: kranjska sivka, iz čebelarstva kranjska čebela

STALNE ZVEZE: čopasta sivka, kranjska sivka, prava sivka
ETIMOLOGIJA: ↑siv

stríc stríca samostalnik moškega spola [stríc]

mamin ali očetov brat

ekspresivno

1.3.

ekspresivno

STALNE ZVEZE: mrzli stric, stari stric
FRAZEOLOGIJA: stric z brado, stric iz Amerike, stric iz ozadja, stric Sam, Strici so mi povedali.
ETIMOLOGIJA: = cslov. stryicь ‛očetov brat’, hrv., srb. strȋc, češ. strýc < pslov.*strъjьcь, verjetno iz ide. *ph2trui̯o- ‛očetov’, iz *ph2ter- ‛oče’ - več ...

šentjánževka šentjánževke samostalnik ženskega spola [šentjánžeu̯ka] in [šəntjánžeu̯ka]

zdravilna rastlina z razvejanim steblom, pikastimi listi in rumenimi zvezdastimi cvetovi v socvetjih ali del te rastline; primerjaj lat. Hypericum perforatum; SINONIMI: šentjanževa roža

ETIMOLOGIJA: ↑šentjanžev - več ...

škrípniti škrípnem dovršni glagol [škrípniti]

oddati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja

slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkniti, neformalno, slabšalno krepniti

slabšalno

;

SINONIMI:

neformalno, slabšalno crkniti, neformalno, slabšalno krepniti

ekspresivno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkniti, neformalno krepniti

ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas, imeti očitne pomanjkljivosti; SINONIMI: ekspresivno zaškripati

ETIMOLOGIJA: ↑škripati

tartúf tartúfa samostalnik moškega spola [tartúf]

krompirjevim gomoljem podobna užitna goba, ki raste pod zemljo; primerjaj lat. Tuber; SINONIMI: gomoljika

;

SINONIMI:

gomoljika

čokoladna slaščica kroglaste oblike, obdana z grenkim kakavovim prahom

STALNE ZVEZE: beli tartuf, črni tartuf
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. tartufo, verjetno iz nar. lat. terrae *tūfer ‛zemeljska goba’ iz lat. terra ‛zemlja’ in osk. ali umbr. *tūfer k lat. tūber ‛grba, grča, mavrah, goba’ - več ...

tercét tercéta samostalnik moškega spola [tercét]

glasbena zasedba, sestavljena iz treh glasbenikov, navadno pevcev

skupina treh oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj; SINONIMI: trio

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Terzett) iz it. terzetto iz terzo ‛tretji’ < lat. tertius

transverzála transverzále samostalnik ženskega spola [transverzála]

daljša označena pot, na kateri se ob obisku določenih krajev, točk, vrhov zbirajo žigi

glavna prometna pot čez večje ozemlje

ekspresivno zaporedje, niz med seboj povezanih enot v okviru celote

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Transversale, prvotno ‛prečna pot’, glej ↑transverzalen

véverica véverice samostalnik ženskega spola [véverica]

glodalec temno rjave ali rdečkasto rjave barve z belim trebuhom in košatim repom; primerjaj lat. Sciurus vulgaris

iz zoologije glodalec z daljšim košatim repom, ostrimi kremplji in daljšimi ušesi, ki se hrani zlasti z oreščki, semeni; primerjaj lat. Sciuridae

STALNE ZVEZE: leteča veverica, siva veverica
FRAZEOLOGIJA: splezati kot veverica, živahen kot veverica
ETIMOLOGIJA: = cslov. věverica, hrv. vjȅverica, srb. vȅverica, star. rus. véverica, češ. veveřice < pslov. *věverica, iz *věverь iz ide. korena *u̯er- ‛viti, vrteti, upogibati, zavijati’, tako kot litov. vėverìs, latv. vãveris, stprus. weware, nperz. varvarah, lat. vīverra ‛podlasica, vretica’ - več ...

vídra vídre samostalnik ženskega spola [vídra]

manjša zver z vitkim telesom in kratkimi nogami s plavalno kožico ter dolgim sploščenim repom, ki živi ob vodi; primerjaj lat. Lutra lutra; SINONIMI: iz zoologije evrazijska vidra

STALNE ZVEZE: evrazijska vidra, morska vidra, orjaška vidra
FRAZEOLOGIJA: bruhati kot vidra
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. vȉdra, rus. výdra, češ. vydra < pslov. *vydra iz ide. *ūdrah2, *ūdro‑ iz ide. u̯odr̥ ‛voda’, tako kot stind. udrá‑ ‛neka vodna žival’, gr. hýdros, hýdra ‛vodna kača’, enydrís ‛vidra’, lat. lutra, litov. ū́dra, nem. Otter, angl. otter; v frazemu = nar. bolg. vidra ‛izvir’ iz pslov. *vydrati *‛teči, dreti ven’ - več ...

zaškrípati zaškrípam tudi zaškripáti zaškrípljem dovršni glagol [zaškrípati] tudi [zaškripáti]

oddati ali začeti oddajati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja

slabšalno zaigrati na godalo, zlasti na violino

ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas, imeti očitne pomanjkljivosti; SINONIMI: ekspresivno škripniti

FRAZEOLOGIJA: zaškripati z zobmi
ETIMOLOGIJA: ↑škripati

čísto prislov [čísto] tudi [čistó]

brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

z upoštevanjem etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti

takó, da je izražena najvišja možna mera, stopnja česa

kot členek poudarja bistveno lastnost, bistvo povedanega sploh

kot členek poudarja zadostno, sprejemljivo mero, stopnjo kljub možnemu dvomu, pridržku

FRAZEOLOGIJA: biti čisto mimo, biti čisto na psu, biti čisto iz sebe
ETIMOLOGIJA: ↑čist

banálnost banálnosti samostalnik ženskega spola [banálnost]

stanje, lastnost česa, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti

stanje, lastnost česa, da se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvalitetno, nezadostno, neutemeljeno

STALNE ZVEZE: banalnost zla
ETIMOLOGIJA: ↑banalen

jeséter jesétra samostalnik moškega spola [jesétər]

večja riba s podolgovatim trupom in glavo s koničastim gobcem, ki živi v sladkih in slanih vodah severne poloble; primerjaj lat. Acipenseridae

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz cslov. jesetrъ, češ. jeseter < pslov. *jesetrъ < ide. *h2ak'etro-, iz *h2ak'- ‛oster’ zaradi ostrih hrbtnih plavuti in izrastkov vzdolž hrbta te ribe - več ...

kákati kákam nedovršni glagol [kákati]

evfemistično izločati odvečne snovi iz črevesja po prebavljanju

ETIMOLOGIJA: = nar. hrv. kàkati, rus. kákatь, češ. kakat < pslov. *kakati, imitativna beseda, tako kot nem. kacken, gr. kákkō, lat. cacāre, it. cacare - več ...

kápar káparja samostalnik moškega spola [kápar]

iz agronomije, iz zoologije majhna zajedavska žuželka s polkrožnim zunanjim ogrodjem, ki sesa rastlinske sokove; primerjaj lat. Coccoidea

STALNE ZVEZE: ameriški kapar
ETIMOLOGIJA: ↑kapa - več ...

kinolóški kinolóška kinolóško pridevnik [kinolóški]

ki je v zvezi s kinologi ali kinologijo

ETIMOLOGIJA: ↑kinologija

kívi kívija samostalnik moškega spola [kívi]

trti podobna rastlina vzpenjavka z belimi cvetovi in navadno dlakavimi rjavimi plodovi z zelenim mesom; primerjaj lat. Actinidia; SINONIMI: kitajska kosmulja, iz botanike aktinidija

;

SINONIMI:

kitajska kosmulja

neleteča ptica z okroglim trupom, pokritim z dlaki podobnim perjem, krepkimi kratkimi nogami in dolgim ozkim kljunom, ki živi na Novi Zelandiji; primerjaj lat. Apteryx

FRAZEOLOGIJA: dežela kivijev
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kiwi in novozeland. angl. kiwi, prvotno ‛ptica kivi’ - več ...

kràp1 krápa samostalnik moškega spola [kràp]

sladkovodna riba s krepkim telesom in daljšo hrbtno plavutjo, ki živi v stoječih in počasi tekočih vodah; primerjaj lat. Cyprinus carpio; SINONIMI: iz zoologije navadni krap

STALNE ZVEZE: navadni krap
FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi
ETIMOLOGIJA: = hrv. krȁp, strus. koropъ, češ. kapr < pslov. *korpъ, v zvezi s stvnem. karp(f)o, nem. Karpfen, nejasnega izvora - več ...

mhm2; in mmm2; tudi hḿ; tudi mh2 členek

izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, znana tudi v nem. mhm, angl. hm(m), hem, hrv., srb., rus. hm

mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš]

manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus

z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška

STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...

míšji míšja míšje pridevnik [míšji]

ki je v zvezi z mišmi 1. ali gojenjem miši 1.

STALNE ZVEZE: mišja mrzlica, mišje uho, mišje ušesce
FRAZEOLOGIJA: mišja luknja, mišji korak, nagnati v mišjo luknjo koga, skriti se v mišjo luknjo, za mišjo dlako
ETIMOLOGIJA: ↑miš

ôsel ôsla samostalnik moškega spola [ôsəu̯ ôsla]

konju podobna domača žival z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Equus africanus asinus

iz zoologije konju podoben kopitar z dolgimi uhlji; primerjaj lat. Asinus

podoba, predmet, ki predstavlja konju podobno domačo žival z dolgimi uhlji

slabšalno kdor je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno bik

FRAZEOLOGIJA: delati osla iz koga, imeti koga za osla, kazati osle (komu), kronan osel, presedlati s konja na osla, star osel, trmast kot osel, Osel gre samo enkrat na led.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...

pízda pízde samostalnik ženskega spola [pízda]

vulgarno žensko spolovilo

vulgarno ničvreden, prezira vreden človek; SINONIMI: vulgarno pizdun

kot medmet, vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, v zadregi

kot medmet

vulgarno

FRAZEOLOGIJA: poslati koga v pizdo materino, Naj gre v pizdo materno., Pizda ti materna!, Pizda materna!, Prekleta pizda!, Ti pizda!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pízda, rus. pizdá, češ. pizda ‛psovka hudobni ženski’ < pslov. *pizda ‛žensko spolovilo, rit’ iz ide. *(e)pi‑sed‑ ‛usesti se, tlačiti’, tako kot stprus. peisda ‛rit’, alb. pidh ‛žensko spolovilo’ - več ...

podgána podgáne samostalnik ženskega spola [podgána]

večji glodalec z dolgim golim repom; primerjaj lat. Rattus

slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs

znamenje kitajskega horoskopa med prašičem in bivolom

STALNE ZVEZE: črna podgana, podgana vrečarica, puščavska podgana, siva podgana
FRAZEOLOGIJA: an ban, pet podgan, leteča podgana, Podgane prve zapustijo potapljajočo se ladjo.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge < vulglat. *ponticāna, iz (mūs) Pontica ‛pontska (miš)’ po lat. Pontus ‛Črno morje’ - več ...

postŕv postŕvi in postrví samostalnik ženskega spola [postə̀ru̯ postə̀rvi] in [postə̀ru postə̀rvi] in [postə̀ru̯ postərví] in [postə̀ru postərví]

sladkovodna riba z velikim gobcem in navadno pikami različnih barv ali vzorcem po trupu, ki živi v bistrih vodah; primerjaj lat. Salmoninae

STALNE ZVEZE: ameriška postrv, jezerska postrv, kalifornijska postrv, mavrična postrv, morska postrv, ohridska postrv, potočna postrv, soška postrv
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pȁstrva, bolg. pъstъ́rva < *pьstry iz pslov. *pьstrъ ‛pisan, pester, pikčast’ - več ...

purán purána samostalnik moškega spola [purán]

večja domača ptica z dolgim golim vratom in golo glavo; primerjaj lat. Meleagris gallopavo f. domestica; SINONIMI: pura

;

SINONIMI:

pura

FRAZEOLOGIJA: rdeč kot puran
ETIMOLOGIJA: ↑pura

sòm sôma samostalnik moškega spola [sòm sôma]

velika sladkovodna plenilska riba z dolgim valjastim trupom brez lusk in širokim gobcem z brkom podobnimi izrastki; primerjaj lat. Silurus

STALNE ZVEZE: afriški som
ETIMOLOGIJA: = cslov. somъ, hrv., srb. sȍm, rus. sóm < pslov. *somъ = litov. šãmas, latv. sams ‛som’, morda < ide. *k'am- ‛palica, drog’ - več ...

šahíst šahísta samostalnik moškega spola [šahíst]

kdor igra šah

ETIMOLOGIJA: ↑šah

ščúka ščúke samostalnik ženskega spola [ščúka]

sladkovodna plenilska riba z daljšim trupom in ožjim sploščenim gobcem v obliki kljuna; primerjaj lat. Esox

FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. štȕka, rus. ščúka, češ. štika < pslov. *ščuka, verjetno iz *ščukati ‛rezati, hlastati, trgati, grabiti’, prvotno torej ‛tista, ki hlasta, šavsa druge ribe’, morda iz ide. *skeu̯h2- ‛praskati, brskati, bezati’, tako kot stind. skáuti ‛brska, beza, moti’ - več ...

tenisáč tenisáča samostalnik moškega spola [tenisáč]

športnik, ki se ukvarja s tenisom

STALNE ZVEZE: namizni tenisač
ETIMOLOGIJA: ↑tenis

termít1 termíta samostalnik moškega spola [termít]

večji mravlji podobna žuželka, ki živi v velikih skupinah in se hrani zlasti z odmrlimi rastlinami; primerjaj lat. Isoptera

slabšalno kdor kaj izkorišča, uničuje v veliki meri

FRAZEOLOGIJA: kot termiti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Termite in frc. termite iz lat. termes iz ide. *ter- ‛treti, drgniti, meti’ - več ...

véznik véznika samostalnik moškega spola [véznik]

priprava, ki povezuje dele česa, navadno za utrditev, stabilizacijo

iz jezikoslovja nepregibna besedna vrsta, ki povezuje besede, besedne zveze ali stavke v večje enote

iz jezikoslovja

STALNE ZVEZE: podredni veznik, priredni veznik
ETIMOLOGIJA: ↑vezati

ahá2 in ahà medmet

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec kaj spozna, prikliče iz spomina, najde

izgovarja se z večjo jakostjo

ironično

STALNE ZVEZE: aha efekt
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. aha, angl. aha - več ...

artroskopíja artroskopíje samostalnik ženskega spola [artroskopíja]

iz medicine pregled notranjosti sklepa s posebnim instrumentom, navadno skupaj z operacijo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Arthroskopie, angl. arthroscopy, frc. arthroscopie, kar je zloženo iz gr. árthron ‛sklep’ + gr. skopía ‛opazovanje’

ávtodóm ávtodóma samostalnik moškega spola [áu̯todóm]

avtomobil, namenjen bivanju, zlasti na potovanju, počitnicah; SINONIMI: neformalno kamper

ETIMOLOGIJA: ↑avto + ↑dom

bábji bábja bábje pridevnik [bábji]

neformalno, slabšalno ženski

neformalno

slabšalno

STALNE ZVEZE: babje pšeno
FRAZEOLOGIJA: babja vera, babje poletje, hudič babji
ETIMOLOGIJA: ↑baba

bájt bájta samostalnik moškega spola [bájt]

iz računalništva in informatike izpeljana merska enota za izražanje količine podatkov, 8 bitov; simbol: B

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. byte iz bite ‛grižljaj’

barakúda barakúde samostalnik ženskega spola [barakúda]

večja plenilska morska riba z dolgim trupom srebrnkaste barve in podolgovatim gobcem; primerjaj lat. Sphyraena

navadno slabšalno kdor želi, zna hitro in agresivno izkoristiti nastalo situacijo, navadno na škodo drugega; SINONIMI: navadno slabšalno piranha, navadno slabšalno piranja

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Barrakuda ali angl. barracuda (in špan. barracuda) iz neznanega jezika, morda taino

brémza brémze samostalnik ženskega spola [brémza]

neformalno priprava, mehanizem za upočasnjevanje, ustavljanje vozila

neformalno

neformalno, ekspresivno kar kaj ovira, zadržuje, preprečuje; SINONIMI: ekspresivno cokla

neformalno, ekspresivno kar preprečuje, da kdo dela, se ravna po trenutnih vzgibih, željah

FRAZEOLOGIJA: stopiti na bremzo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bremse, prvotneje ‛del uzde’, prvotno ‛spona’

cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti]

neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti

neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno krepniti, ekspresivno škripniti

FRAZEOLOGIJA: raje crknem, crkniti od smeha, za crknit, Naj sosedu krava crkne., V španoviji še pes crkne., Za crknit!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej ↑crkavati

čistún čistúna samostalnik moškega spola [čistún]

navadno slabšalno kdor si pretirano prizadeva za upoštevanje ustaljenih, želenih norm in ne odobrava odstopov, zlasti novosti, zunanjih vplivov; SINONIMI: navadno slabšalno purist

ekspresivno kdor pretirano skrbi za čistočo, higieno

ETIMOLOGIJA: ↑čist

da1 veznik
I. v podredno zloženi povedi

v predmetnih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot predmet

v predmetnih odvisnikih

v poročanem govoru

v osebkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot osebek

v prilastkovih odvisnikih uvaja vsebino, ki dopolnjuje nadrejeni stavek kot prilastek

v namernih odvisnikih izraža namen dejanja v nadrejenem stavku

v namernih odvisnikih

v načinovnih odvisnikih izraža način, kako (naj) poteka, se (lahko) uresničuje dejanje v nadrejenem stavku

5.1.

v načinovnih odvisnikih

v zvezi ne da

5.2.

v načinovnih odvisnikih

v zvezah kot da, kakor da

v posledičnih odvisnikih izraža posledico dejanja, stanja v nadrejenem stavku

6.1.

v zvezi tako da

7.

v vzročnih odvisnikih izraža vzrok za dejanje, stanje v nadrejenem stavku

8.

v zvezah le da, samo da izraža omejevanje, izvzemanje glede na običajno, pričakovano

9.

v zvezi samo da izraža, poudarja pogojevanje, nujno prisotnost česa za obstoj dejanja, stanja v nadrejenem stavku

v zvezi samo da

v zvezi samo da

v zvezi samo da

v zvezi češ da ob uvajanju povedanega izraža, poudarja, da gre za besede, mnenje drugega, do katerih je mogoče imeti zadržke

11.

v zvezi namesto da izraža, poudarja nasprotje med dejanjema, navadno večjo primernost, zaželenost enega od njiju

II.

kot členek izraža (grozeč) ukaz, zahtevo, opozorilo

kot členek

kot členek izraža začudenje, nejevero

kot členek izraža podkrepitev trditve

ETIMOLOGIJA: = stcslov., hrv., srb., rus. da < pslov. *da < ide. *doh2- iz ide. *de-, *do- ‛ta’, iz česar je še lat. dōnec ‛dokler’, nem. zu ‛k, pri, do’, angl. to - več ...

dúplerica dúplerice samostalnik ženskega spola [dúplerica]

manj formalno dvostranska fotografija na sredini revije ali časopisa, navadno s podobo golega telesa

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv. dȕplerica iz dupler ‛dvojni; nekaj dvojnega’ (< dalmat. roman. ali srlat. duplerius iz lat. duplus ‛dvojni’) po dveh sosednjih straneh v reviji

jèžeš medmet [jèžəš]

izraža, da je govorec vznemirjen, pretresen, zaskrbljen

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Jes(s)es (Maria) ‛Jezus (Marija)’ - več ...

kléč klečí samostalnik ženskega spola [kléč]

večja skala v morju

ekspresivno ključna, navadno nepričakovana težava, nevarnost

povedkovnik, ekspresivno izraža, da je kaj za razumevanje česa bistveno, pomembno

ETIMOLOGIJA: = nar. hrv., srb. klȅč ‛lesen zatič’, rus. kljáč ‛klin, kriv kos lesa’, češ. kleč ‛ročica pri plugu’, ‛pritlikav borovec’ < pslov. *klęčь iz ide. *klenk- ‛kriviti, upogibati’, glej ↑klečati - več ...

kóbra kóbre samostalnik ženskega spola [kóbra]

večja strupena kača z razširljivim vratom, ki živi v južni Aziji in Afriki; primerjaj lat. Naja

STALNE ZVEZE: egipčanska kobra, egiptovska kobra, indijska kobra, kraljeva kobra, kraljevska kobra
FRAZEOLOGIJA: hiter kot kobra
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kobra iz port. cobra < lat. colubra ‛kača’ iz coluber - več ...

možáča možáče samostalnik ženskega spola [možáča]

slabšalno ženska, ki se ji pripisujejo nekatere stereotipne moške telesne, vedenjske lastnosti

ETIMOLOGIJA: ↑mož

pesimíst pesimísta samostalnik moškega spola [pesimíst]

kdor vse vidi slabo, slabše, kot je, in pričakuje najslabše tudi za prihodnost; SINONIMI: črnogled

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Pessimist iz frc. pessimiste, glej ↑pesimizem

poniglávec poniglávca tudi poníglavec poníglavca samostalnik moškega spola [poniglávəc] tudi [poníglavəc]

slabšalno kdor kaj prikriva, naklepa

ETIMOLOGIJA: ↑poniglav

pršìč pršíča samostalnik moškega spola [pəršìč]

suh, droben sneg

ETIMOLOGIJA: = hrv. pȑšić < pslov. *pьršit'ь, manjšalnica od *pьrxъ ‛droben prah, drobne kapljice’, glej ↑pršeti - več ...

smŕček smŕčka samostalnik moškega spola [smə̀rčək]

izbočen, navadno podaljšan del gobca z odprtinama za dihanje, vohanje pri nekaterih sesalcih

navadno v množini, iz biologije votla goba s klobukom, ki spominja na satje, in trosovnico na površini; primerjaj lat. Morchella; SINONIMI: mavrah

STALNE ZVEZE: koničasti smrček, užitni smrček
FRAZEOLOGIJA: dobiti jih po smrčku
ETIMOLOGIJA: ↑smrkati

špèh špêha samostalnik moškega spola [špèh]

neformalno podkožno maščobno tkivo pri živali, zlasti pri prašiču

neformalno

neformalno podkožno maščobno tkivo pri človeku

neformalno, ekspresivno zelo debela, obsežna knjiga, publikacija

FRAZEOLOGIJA: špeh bomba
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. srvnem. spëch ‛slanina, salo’, sorodno z nem. Speck, stnord. spik ‛kitovo salo’, nejasnega izvora - več ...

tórej členek [tórej]
I.

izraža navezovanje na prejšnji stavek, poved

izraža poziv, spodbudo k ukrepanju

v zvezi tako torej izraža nejevoljo, začudenje, nestrpnost

II. kot veznik

uvaja stavek, ki podaja sklepanje glede na prejšnji stavek

uvaja stavek, ki podaja pojasnilo zlasti glede na zadnji stavčni člen prejšnjega stavka

ETIMOLOGIJA: iz *to že < pslov. *to že ‛tudi’, ‛prav to’ iz ↑to v pomenu ‛in, kajti, tako’ in členice *že - več ...

ùh medmet

izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo s stanjem, ravnanjem koga

izraža, da govorec občuti zadrego, se obotavlja odgovoriti

izraža, da govorec občuti veselje, zadovoljstvo

kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo

kot členek

4.2.

kot členek

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot nem. uh, angl. ooh

vecé glej WC

áuva in àuva; tudi áua medmet

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec čuti, začuti bolečino, navadno telesno

kot samostalnik, ekspresivno občutek bolečine

ETIMOLOGIJA: ↑au

bivakíranje bivakíranja samostalnik srednjega spola [bivakíranje]

prenočevanje, čakanje na izboljšanje razmer v manjšem zasilnem zavetišču na prostem, zlasti v visokogorju; SINONIMI: bivak

ekspresivno začasna navzočnost, prisotnost koga kje, navadno v slabših razmerah, daljši čas

ETIMOLOGIJA: ↑bivakirati

bivakírati bivakíram nedovršni in dovršni glagol [bivakírati]

prenočevati, čakati na izboljšanje razmer v manjšem zasilnem zavetišču na prostem, zlasti v visokogorju

ekspresivno začasno se nahajati, biti kje, navadno v slabših razmerah, daljši čas

ETIMOLOGIJA: ↑bivak

borôvec borôvca samostalnik moškega spola [borôvəc]

iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: bor

STALNE ZVEZE: pritlikavi borovec
ETIMOLOGIJA: ↑bor

čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti]

delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čistiti se

FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čist

čívkati čívkam nedovršni glagol [číu̯kati]

oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi, značilnimi za ptico

ekspresivno

ekspresivno

ekspresivno vztrajno, vsiljivo govoriti, pripovedovati, ponavljati kaj

ekspresivno z zadržkom, navadno na zahtevo govoriti, pripovedovati kaj za koga neugodnega

ekspresivno objavljati krajše zapise, komentarje, mnenja, zlasti na družbenem omrežju Twitter

FRAZEOLOGIJA: že vrabci čivkajo (o čem)
ETIMOLOGIJA: ↑čiv - več ...

êj in èj medmet

neformalno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu

uporablja se, ko govorec želi koga opozoriti, da kaj ni prav

navadno podvojeno uporablja se, ko govorec želi pokazati, da pri kom česa ne odobrava

izraža, da je govorec pod vplivom določenega občutja, zlasti veselja, navdušenja, hrepenenja, ki ga navadno zbudi spomin na kaj

navadno podvojeno izraža, da je govorec v zadregi, negotov

kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot stcslov. ei, hrv., srb. ȇj, češ. ej, lat. eia, gr. eĩa

fluíd fluída tudi flúid flúida samostalnik moškega spola [fluít fluída] tudi [flúit flúida]

iz fizike snov, ki se lahko pretaka

gelu podobno kozmetično sredstvo za nego in zaščito kože, navadno na obrazu

ekspresivno razpoloženjski vpliv, občutje, ki je kje prisotno, se širi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Fluid, angl. fluid, frc. fluide, prvotno ‛tekoč’, iz lat. fluidus

gospodováti gospodújem nedovršni glagol [gospodováti]

imeti, izvajati oblast

imeti vodilno, pomembno vlogo

ekspresivno biti umeščen višje od okolice ali biti kje opazno prisoten

ETIMOLOGIJA: ↑gospod

jebêla in jebéla medmet [jebêla] in [jebéla]

neformalno, evfemistično izraža, da govorec občuti zadrego

neformalno, evfemistično izraža, da je govorec presenečen

neformalno, evfemistično izraža, da je govorec nejevoljen, jezen

FRAZEOLOGIJA: Jebela cesta!
ETIMOLOGIJA: evfemistično prenarejeno iz ↑jebenti

kóderkóli; in kóder kóli prislov [kódərkóli]

navadno v zvezi od koderkoli izraža poljubnost, neomejenost prostora, po katerem se kaj premika, pomika ali na katerem se kaj dogaja ali kaj je

navadno v zvezi od koderkoli, kot veznik izraža poljuben, neomejen prostor, po katerem se kaj premika, pomika ali na katerem se kaj dogaja ali kaj je

ETIMOLOGIJA: ↑koder koli

konfinácija konfinácije samostalnik ženskega spola [konfinácija]

v obdobju 1. in 2. svetovne vojne prisilno, nadzorovano bivanje kje, zlasti kot kazen

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Konfination) iz srlat. confinatio, glej ↑konfinirati

lójtra lójtre samostalnik ženskega spola [lójtra]

neformalno priprava za vzpenjanje ali sestopanje, navadno iz dveh enako dolgih pokončnih vzporednih letev s prečnimi klini, deščicami ali stopničkami

znak iz dveh poševnih in dveh prečnih črtic; znak: #

neformalno seznam, razvrstitev posameznih enot po stopnjah, zaporedju, navadno po kvaliteti

neformalno, ekspresivno suh, visok človek

FRAZEOLOGIJA: držati komu lojtro (pri čem)
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz bav. srvnem. lǫiter = nem. Leiter < srvnem. leiter(e) = angl. ladder, prvotno *‛kar je prislonjeno’, k stvnem. *hlinēn ‛prisloniti’ - več ...

mmm2; in mhm2 medmet

izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti

kot členek, manj formalno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda za zapolnjevanje premora, v 2. pomenu verjetno iz mhm z ohlapno izreko

očístiti očístim dovršni glagol [očístiti]

narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti

v obliki očistiti se

;

SINONIMI:

počistiti

1.5.

v obliki očistiti se

FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

okupírati okupíram dovršni in nedovršni glagol [okupírati]

enostransko, protipravno zasesti ozemlje tuje države, navadno z vojsko

ekspresivno biti, zadrževati se kje, navadno v večjem številu, in s tem onemogočati uporabo komu drugemu

ekspresivno biti neprestano, prekomerno navzoč v mislih, zaznavah, dejavnostih

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. okkupieren in frc. occuper iz lat. occupāre ‛zasesti, napasti’ - več ...

počístiti počístim dovršni glagol [počístiti]

narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očistiti

;

SINONIMI:

očistiti

FRAZEOLOGIJA: počistiti Avgijev hlev, počistiti mizo, počistiti pajčevino, počistiti slačilnico, počistiti pred svojim pragom, počistiti svoje podstrešje
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

rúta2 rúte samostalnik ženskega spola [rúta]

načrt plovbe, plovbne poti

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. route, nem. Route) iz frc. route < vulglat. (via) rupta ‛(izsekana, izkrčena) pot’, iz lat. rumpere ‛lomiti, razbijati’

séter sétra tudi séterja samostalnik moškega spola [sétər] tudi [séter]

velik pes s srednje dolgo rahlo valovito dlako, vitkim telesom in daljšimi povešenimi uhlji

STALNE ZVEZE: angleški seter, irski seter
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. setter iz set v pomenu ‛pokazati, kje je divjad’ - več ...

špíl špíla samostalnik moškega spola [špíl]

neformalno računalniška igra

neformalno namizna družabna igra s kartami, figurami

neformalno glasbeni nastop, na katerem se v živo igra zlasti zabavna glasba