Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024
kjé1 poljubn. prisl. zaim. izraža, da se dejanje dogaja na nedoločenem, poljubnem kraju, mestu
kjé2 vpraš. zaim. izraža vprašanje po kraju, na katerem se dejanje dogaja
hraníti1 in hrániti -im
nedov.1.
kaj imeti kaj spravljeno kje za kasnejšo uporabo 2.
kaj imeti kaj spravljeno kje za določeni časSINONIMI:
knj.izroč. imeti v hrambi
hránjenje1 -a
s1.
dejstvo, da je kaj kje spravljeno za kasnejšo uporabo 2.
dejstvo, da je kaj spravljeno kje za določeni čas
kopíčiti -im
nedov.1.
kaj delati, da je kaj kje nameščeno, združeno brez reda v obliki kupa 2.
kaj delati, da je kaj kje v vse večji količini
nájti nájdem
dov.1.
kaj nehote, navadno nepričakovano priti do česa 2.
koga s povpraševanjem, poizvedovanjem biti uspešen v ugotavljanju, kje kdo je 3.
kaj izraža, da je kaj kje na razpolago; izraža uspešnost v prizadevanju, da se to dobi
nakopíčiti -im
dov.1.
kaj narediti, da je kje kaj združeno brez reda v obliki kupa 2.
kaj narediti, da je kje kaj v veliki količini
prežéti -žmèm
dov.1.
kaj ekspr. pojaviti se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo 2.
kaj s čim ekspr. povzročiti, da kaj začne biti, obstajati kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo
pustíti -ím
dov.1.
kaj z določenim namenom narediti, da je, ostane kaj kje 2.
koga narediti, da ostane kdo ali kaj na mestu, kjer je bil pred tem tudi osebek 3.
kaj narediti, povzročiti, da kje je, ostane, kar izraža določilo
púščati -am
nedov.1.
kaj z določenim namenom delati, da je, ostaja kaj kje 2.
kaj delati, povzročati, da kje je, ostaja, kar izraža dopolnilo 3.
nezaželeno biti tak, da lahko prehaja skozi kaka snov
stískati2 -am
nedov.1.
kaj trdno držeč, oprijemajoč z roko, rokami delati, da na kaj deluje sila; trdno držeč imeti kje 3.
kaj delati, da je med stvarmi, deli stvari manjši presledek, da ni presledka 4.
kaj delati, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina 5.
kaj rač. zmanjševati velikost datotek, podatkov, da zavzamejo manj prostora 6.
kaj ekspr. povzročati kje topo bolečino 7.
brezos. s smiselnim osebkom v tožilniku izraža, da kdo čuti topo bolečino GLEJ ŠE SINONIM: boleti,
iztiskati,
komprimirati,
mečkati,
mučiti,
objemati,
skopariti,
skopariti,
varčevati,
zatiratiGLEJ ŠE: varčevati,
skopariti,
držati,
boleti
vzporédnica -e
ž1.
geom. premica, vzporedna dani premici ali dani ravnini 2.
kar je kje enako, podobno s čim drugim kje drugje
vzporédnost -i
ž1.
dejstvo, da je kaj enako čemu glede na lego, lastnosti, čas dogajanja 2.
dejstvo, da je kaj kje enako, podobno s čim drugim kje drugje
zastòj -ôja
m1.
prenehanje premikanja naprej in obstanek kje 2.
ostajanje česa kje dalj časa, ker se kaj ne opravlja v zadostni meri 3.
prenehanje (intenzivnega) napredovanja 4.
prenehanje delovanja, potekanja česa
živéti -ím
nedov.1.
imeti sposobnost presnavljanja, rasti, razmnoževanja; biti v stanju, za katero je značilna ta sposobnost 2.
biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje 3.
s prislovnim določilom biti, nahajati se kje kot v svojem življenjskem okolju; imeti kje bivališče, zlasti za daljši čas 4.
s prislovnim določilom imeti določeni življenjski način, določene življenjske razmere 5.
s kom izraža, da je kdo v skupnosti s kom; izraža, da ima kdo s kom spolno razmerje, navadno za daljši čas 6.
v velelniku,
ekspr. izraža slavljenje, poveličevanje; izraža navdušenje, odobravanje GLEJ ŠE SINONIM: obstajati1,
preživljati,
preživljati se,
stanovati,
ukvarjati se,
uresničevatiGLEJ ŠE: živ4,
bogat,
bogat,
bogat,
motiti se,
motiti se,
neobveščen,
pomanjkanje,
prebijati se,
srečen,
živel
hój velel. medm. izraža opozorilo pri klicanju na daljavo
iskáti íščem
nedov.1.
kaj prizadevati si priti do česa izgubljenega, manjkajočega 2.
kaj prizadevati si doseči kaj, priti do česa, če osebek tega nima 3.
koga prizadevati si ugotoviti, kje kdo je
izgubíti -ím
dov.1.
kaj izraža, da kdo nehote, nepričakovano pride v položaj, ko ne ve, kje je določena stvar 2.
kaj izraža, da kdo pride v položaj, stanje, ko pri njem ni več določene stvari, lastnosti, možnosti razpolaganja s čimSINONIMI:
neknj. pog. priti ob kaj
3.
kaj/v čem/pri čem izraža, da je kdo neuspešen v tekmovalnem delovanju dveh nasprotnih straniSINONIMI:
biti poražen, publ. beležiti poraz
GLEJ ŠE: zmagati,
nerazsoden,
nerazsoden,
oglušeti,
omedleti,
omedleti,
oslabeti,
oslepeti,
plešast,
razburiti se,
spregledati,
umreti,
ustrašiti se,
zaljubiti se,
zaposlitev,
zaposlitev
izgúbljati -am
nedov.1.
kaj izraža, da kdo nehote, nepričakovano (večkrat) prihaja v položaj, ko ne ve, kje je določena stvar 2.
kaj izraža, da je kdo v položaju, stanju, ko je določena stvar, lastnost, možnost razpolaganja s čim pri njem prisotna v vse manjši meri 3.
kaj izraža, da je kdo (večkrat) neuspešen v tekmovalnem delovanju dveh nasprotnih straniSINONIMI:
biti poražen v čem/pri čem,
publ. beležiti poraz,
zastar. izgubivati
izgubljênec -nca
m kdor pride v položaj, v katerem ne ve, kje je in kam mora iti
izsledíti -ím
dov.1.
kaj priti po sledi do mesta, kjer je divjad 2.
kaj biti uspešen v ugotavljanju, kje kdo, kaj je
klícati se klíčem se
nedov. s klicanjem drug drugemu sporočati svojo prisotnost kje
kopíčiti se -im se
nedov. prihajati kam, pojavljati se kje v veliki količini
ločítev -tve
ž1.
dejstvo, da se doseže, da kaj ni več skupaj s čim drugim 2.
prenehanje bivanja, življenja kje
nabírati se -am se
nedov. prihajati kam, biti kje v določeni količini
nabráti se -bêrem se
dov. priti kam, pojaviti se kje v določeni količini
nagúbati -am
dov.kaj narediti, da se kje pojavijo gube, zlasti na kožiSINONIMI:
zgubati,
ekspr. izbrazdati,
ekspr. nabrazdati,
ekspr. nagrbančiti,
knj.izroč. nagrbati,
ekspr. nagrbiti,
ekspr. nagubančiti,
ekspr. razbrazdati,
ekspr. razorati,
ekspr. zgrbančiti,
redk. zgrbati,
ekspr. zgubančiti
nagúbati se -gúbam se
dov. izraža, da se kje pojavijo gube, zlasti na koži
najésti se -jém se
dov.česa zadovoljiti svojo potrebo, željo po hrani, jediSINONIMI:
pog. nabasati se,
ekspr. nabunkati se,
ekspr. nabutati se,
ekspr. nagoltati se,
knj.izroč. nahlastati se,
otr. napapcati se,
ekspr. naphati se,
pog. napokati se,
ekspr. napolniti si želodec,
slabš. nažokati se,
ekspr. nažreti se,
star. odteščati se,
star. oteščati se,
star. založiti se
nakopíčiti se -im se
dov.1.
priti kam, pojaviti se kje v veliki količini 2.
izraža, da pride kaj v veliki količini na določenem mestu
namestíti se -ím se
dov. s prislovnim določilom spraviti se kje v določeni telesni položaj
nanášati -am
nedov.kaj s svojim delovanjem povzročati, da kaj kam pride, se kje nabere
nanêsti -nêsem
dov.1.
kaj z delovanjem povzročiti, da kaj kam pride, se kje nabere 2.
s prislovnim določilom dati, prinesti denar, dobiček
nastájati -am
nedov.1.
nav. 3. os. izraža začenjanje, začetek obstajanja, bivanja 2.
nav. 3. os. izraža začenjanje obstajanja česa 3.
s prislovnim določilom izraža, da se kaj kje pojavlja kot rezultat določenega procesa, dogajanja
nastáti -stánem
dov.1.
nav. 3. os. izraža začetek obstajanja, bivanjaSINONIMI:
formirati se,
pojaviti se,
ekspr. narediti se,
ekspr. poroditi se,
ekspr. prebuditi se,
pog. ratati,
ekspr. roditi se,
slabš. skotiti se,
knj.izroč. spočeti se,
zastar. stvoriti se,
ekspr. zakotiti se 2.
nav. 3. os. izraža začetek obstajanja 3.
s prislovnim določilom izraža, da se kaj kje pojavi kot rezultat določenega procesa, dogajanja, dela, dejavnosti
našáriti -im
dov.kaj slabš. narediti, da je kje veliko stvari, navadno odvečnih
natêči se -têčem se
dov. priti kam, pojaviti se kje v določeni količini
nekóliko2 mer. prisl. izraža nedoločeno manjšo mero, stopnjo dejanja, stanja, lastnostiSINONIMI:
malo3,
neknj. pog. en malo,
nar. eno malo,
ekspr. majceno3,
ekspr. majčkeno2,
nar. majhno2,
ekspr. malce2,
nar. malček3,
ekspr. malenkost,
ekspr. malenkostno,
nar. maličko2,
star. malko2,
ekspr. miceno2,
ekspr. mickeno2,
ekspr. mičkeno2,
nar. mrvico,
nar. mrvo,
pog. nekaj4,
star. nekolikanj,
ekspr. neznatno,
knj.izroč. po malem,
knj.izroč. po malo,
ekspr. trohico,
ekspr. troho,
ekspr. za las,
ekspr. za malenkost,
ekspr. za nianso,
ekspr. za odtenek,
ekspr. za spoznanje,
ekspr. za trohico,
ekspr. za troho,
star. za znamenje
nèzaželèn2 -êna -o
povdk. izraža, da kdo kje ni deležen pripravljenosti, da bi ga sprejeli
nosílec -lca
m1.
kdor drži kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža nanj, in hodi 2.
s prilastkom kdor dela, si prizadeva, da se kaj kje pojavlja
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: mostni nosilec palični nosilec
obdržáti se -ím se
dov. oprijemajoč se česa ne prenehati biti kje
očístiti -im
dov.1.
kaj narediti, da kje ni več umazanije, prahu 3.
koga povzročiti moralno sprostitev zaradi obvladanja negativnih, slabih nagnjenj, čustev
pádati -am
nedov.1.
zaradi izgube ravnotežja, opore prihajati iz pokončnega položaja ali višjega mesta na tla, zlasti v ležeči položaj 2.
premikajoč se po zraku, zlasti v smeri navzdol, zaradi lastne teže pojavljati se kje, prihajati kam 3.
pog. nepričakovano, nenapovedano prihajati 4.
biti čedalje nižje v določeni smeri
pogrešíti -ím
dov. narediti kaj, kar ni v skladu z določenim pravilom, določeno normo
pokopán -a -o
povdk. s prislovnim določilom izraža, da je truplo ali pepel koga dan, položen v zemljo in pokrit z njo
pològ -óga
m vrednostni papirji ali dragocenosti, ki so spravljeni kje za določeni čas
postópati -am
nedov. hoditi brez cilja, namenaSINONIMI:
pohajkovati,
postavati,
pog. flankirati,
pog. frkati1,
ekspr. golomišiti,
slabš. klatariti se,
ekspr. klatiti se,
ekspr. kolovratiti,
knj.izroč. kotaliti se,
pog. lajdrati,
pog. lajhati se,
nar. lajnati2,
nar. maslariti,
ekspr. pohajati,
nar. poslanjati se,
ekspr. potepati se,
ekspr. potikati se,
knj.izroč. pretikati se,
zastar. skitati se,
nar. trenkljati,
nar. usmajati,
star. vandrati
potípati se -am se
dov. izraža, da se osebek dotakne kje s prsti, z roko zaradi ugotavljanja česa
poudárek -rka
m1.
kar z govorjenjem daje vsebini povedanega, navedenega večjo pomembnost 2.
jezikosl. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščiniSINONIMI:
jezikosl. stavčni akcent, jezikosl. stavčni naglas, jezikosl. stavčni poudarek
povédati povém
dov.komu kaj o čem izražajoč misli z oblikovanjem besed, stavkov z govorilnimi organi narediti, da kdo kaj izve, se s čim seznaniSINONIMI:
ekspr. čivkniti,
ekspr. črhniti,
slabš. čvekniti,
slabš. golsniti,
ekspr. imenovati,
slabš. izbevskati,
ekspr. izbrusiti2,
slabš. izčeljustati,
ekspr. izdati1,
knj.izroč. izgovoriti,
ekspr. izpeti,
star. izpovedati,
ekspr. izpridigati,
slabš. nadrdrati,
ekspr. nadrobiti,
slabš. nagobezdati,
slabš. naklatiti,
slabš. naklepati1,
ekspr. namleti,
ekspr. napeti2,
star. napovedati,
ekspr. odbrenkati,
ekspr. odpridigati,
slabš. počvekati,
ekspr. poklepetati,
zastar. pripovedati1,
star. razpovedati,
ekspr. reči,
ekspr. referirati,
pog. servirati,
slabš. sklatiti,
slabš. sklobasati,
slabš. začvekati,
slabš. zaklobasati,
ekspr. zapeti2,
star. žugniti
predréti se -drèm se
dov. med. izraža, da se kje naredi luknja skozi kaj
prenášati -am
nedov.1.
kaj s prislovnim določilom z nošenjem delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto 2.
kaj kam delati, omogočati, da kaj nastopa kje drugje, v drugačni obliki 3.
kaj izraža, da ima kdo lastnosti, sposobnosti, zaradi katerih sprejemanje imenovanih dražljajev, snovi, stanj zanj nima (večjih) negativnih posledic 4.
česa z nikalnico,
ekspr. imeti zelo odklonilen odnos do česa
prenêsti -em
dov. in nedov.1.
kaj s prislovnim določilom z nošenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto 2.
kaj kam narediti, da kaj nastopa kje drugje, v drugačni obliki
prenočeválec -lca
m kdor kje preživlja noč, navadno speč
prenočevánje -a
s preživljanje noči, navadno kje zunaj doma
preplèt -éta
m s prilastkom kar se kje pojavlja mrežasto rastoče, razširjeno
prestréči -stréžem
dov.1.
kaj narediti, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbere 2.
kaj narediti, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja, premikanja
prestrézati -am
nedov.1.
kaj delati, da se kaj tekočega, premikajočega se kje zbira 2.
kaj delati, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja, premikanja
pretrésti -trésem
dov.1.
kaj s tresenjem narediti, povzročiti, da se kaka snov kje bolj enakomerno porazdeli 2.
kaj vsestransko preučiti, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve 3.
koga vzbuditi močen čustveni odziv
prevládati -am
dov.1.
nastopiti kje v večjem številu, v večji količini kot kaj istovrstnega ali sorodnega 2.
postati bolj razširjen kot kaj istovrstnega ali sorodnega
prevladovánje -a
s dejstvo, da kaj je, se nahaja kje v večjem številu, v večji količini kot kaj istovrstnega ali sorodnega
prevladováti -újem
nedov. biti, nahajati se kje v večjem številu, v večji količini kot kaj istovrstnega ali sorodnega
pridišáti -ím
dov. ekspr. izraža, da se kje pojavi prijeten vonj, značilen za imenovano danost
pridivjáti -ám
dov. ekspr. nastopiti, pojaviti se kje z veliko silo, intenzivnostjo
prihájati -am
nedov.1.
premikajoč se v določeno smer začenjati biti na kraju bližje komu 2.
s premikanjem večkrat začeti biti na določenem mestu 3.
pri širjenju, napredovanju nahajati se kje, do kodSINONIMI:
knj.izroč. dospevati,
ekspr. dotekati,
ekspr. lesti,
zastar. pahati,
knj.izroč. plati,
ekspr. plaziti se,
ekspr. presti se,
ekspr. pritakati,
ekspr. stopati1,
ekspr. točiti se1,
ekspr. ulivati se,
ekspr. valoveti,
star. vejati,
ekspr. veti,
ekspr. viti se,
ekspr. vstopati 4.
do česa ostajati uspešen v prizadevanju, da se lahko s čim razpolaga
prikleníti -klénem
dov.koga na kaj ekspr. narediti, povzročiti, da kdo mora biti kje, navadno dalj časa
prisôten -tna -o
povdk. s prislovnim določilom,
publ. izraža obstajanje kje z določenim namenom
samévati -am
nedov.1.
biti, živeti sam, brez stikov, povezave z drugimi 2.
s prislovnim določilom,
ekspr. biti kje brez drugih stvari svoje vrste
samó2 člen.1.
izvzem. člen. izraža omejenost na navedeno 2.
čustv. člen., z velelnikom,
ekspr. izraža spodbudo, poziv, svarilo 3.
poudar. člen., z vprašalnim zaimkom ali prislovom,
ekspr. poudarja ugibanje
shraníti in shrániti -im
dov.1.
kaj narediti, da kaj ne preneha biti, obstajati pri kom 2.
kaj spraviti kaj kje za določeni časSINONIMI:
knj.izroč. dati v hrambo,
knj.izroč. dati v shranitev,
pravn. deponirati
sléd3 -í
ž1.
kar ostane zlasti na podlagi in kaže, da je tam kaj bilo, se premikalo; kar ostane kje in kaže, da se je tam kaj dogajalo 2.
kar ostane kot posledica kakega dejstva
slíšati se -im se
nedov. s prislovnim določilom izraža, da je kaj kje prisotno tako, da je jasno zaznavno s sluhom
smetí1 -í
ž mn.,
mn. v sin. nizu zelo majhni delci snovi, ki so kje, kjer ni potrebno, zaželeno
smradíti -ím
nedov.kaj povzročati, da se kje razširja, obstaja smrad
smúkati se -am se
nedov.okoli česa ekspr. hodeč, premikajoč se sem in tja biti, zadrževati se kje z določenim namenom
spádati -am
nedov.2.
kam imeti kje ustrezno, sebi primerno mesto 3.
kam z ocenitvijo vrednosti, značilnosti biti uvrščen kam
sprejémati -am
nedov.1.
kaj z izražanjem svoje volje delati, da preide k osebku, kar mu kdo daje, ponuja; z izražanjem svoje volje delati, da kdo (lahko) uresničuje, kar želi v določeni zvezi z osebkom uresničevati 2.
koga navadno s prislovnim določilom delati, da kdo kam pride, se kje vključi z določenim namenom 3.
kaj delati, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina
sprejéti sprêjmem
dov.1.
kaj z izrazitvijo svoje volje narediti, da preide k osebku, kar mu kdo daje, ponuja; z izrazitvijo svoje volje narediti, da kdo (lahko) uresniči, kar želi v določeni zvezi z osebkom uresničiti 2.
koga navadno s prislovnim določilom narediti, da kdo kam pride, se kje vključi z določenim namenom 3.
kaj narediti, da pride kaj v zavest in postane njena sestavina
stanováti -újem
nedov. imeti kje stanovanje, bivališče navadno daljši čas
sterílnost -i
ž dejstvo, da so kje odstranjene kužne klice
strpéti -ím
dov. z nikalnico izraža, da kdo ni sposoben vztrajati, biti kje dalj časa
ščítiti -im
nedov.1.
kaj biti nameščen kje z namenom, da se kaj ne poškoduje 2.
kaj pred čim s svojim obstojem, umeščenostjo dosegati, da kaj ni deležno česa neprijetnega, nezaželenega 3.
koga delati, da kdo ni deležen česa neprijetnega, nezaželenegaSINONIMI:
varovati,
ekspr. biti zaščitnik komu,
ekspr. držati roko nad kom,
ekspr. imeti roko nad kom,
star. jemati v bran,
knj.izroč. jemati v zaščito,
ekspr. kriti hrbet komu,
ekspr. varovati hrbet komu 4.
omogočati, da se kaj ne zmanjša, odvzame, zlasti na področju pravic
švígati -am
nedov. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojavljati, prikazovati kje
švígniti -em
dov. s prislovnim določilom nenadoma, za kratek čas se pojaviti, prikazati kje
tožíti se in tóžiti se -im se
nedov.1.
s kom reševati pravni spor na sodišču kot toženec ali tožnik 2.
po čem s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti močno željo po ponovnem bivanju kje, v bližini česa
tù2 kaz. prisl. zaim.1.
mestov. prostor. prisl. zaim. izraža kraj, prostor, kjer se govoreči nahaja 2.
kaz. prisl. zaim. mestovne bližnjosti izraža kraj, prostor v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost, navadno z gibom, kazanjem
udeležèn -êna -o
povdk.pri čem izraža, da je kdo kje navzoč kot eden od osebkov kake dejavnosti
upoštévan -a -o
povdk. izraža, da je kaj kje vključeno, udeleženo, obravnavano
uresničeváti -újem
nedov.kaj delati, da kaj, kar obstaja v mislih, postaja resničnost
uslúžbenec -nca
m kdor je kje v službi in opravlja delo, ki ni fizično
ustáviti se -im se
dov.1.
prenehati se gibati, premikati 2.
prenehati delati, delovati 4.
s prislovnim določilom prekiniti pot in se določeni čas zadržati kje
ustávljati se -am se
nedov.1.
prenehavati se gibati, premikati 2.
prenehavati delati, delovati 4.
s prislovnim določilom prekinjati pot in se določeni čas zadrževati kje
uvájati -am
dov.1.
koga seznanjati koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo; seznanjati koga s čim sploh 2.
kaj delati, da kaj začne obstajati kot obveznost; delati, da kaj začne kje biti, obstajati sploh
uvêsti1 uvêdem
dov.1.
koga seznaniti koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo; seznaniti koga s čim sploh 2.
kaj narediti, da kaj začne obstajati kot obveznost; narediti, da kaj začne kje biti, obstajati sploh
vrstíti se -ím se
nedov.1.
navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se kje v večjem številu drug poleg drugega 2.
pojavljati se, nastopati drug za drugim
vrtéti se -ím se
nedov.1.
gibati se okoli svoje osi 2.
s prislovnim določilom,
ekspr. premikati se, hoditi kje, spreminjajoč smer 3.
brezos. s smiselnim osebkom v dajalniku izraža, da ima kdo občutek vrtenja samega sebe ali predmetov v okolici
vzdržáti -ím
dov. ostati kje kljub za življenje, počutje neugodnim okoliščinam; biti, ostati dalj časa v kakem položaju, stanju, zlasti težjem, neprijetnem
zafilozofírati se -am se
dov. ekspr. razpravljajoč se zadržati kje predolgo
zaklepetáti se -ám se
dov. ekspr. živahno, sproščeno govoreč o nepomembnih stvareh se zadržati kje predolgo
zalóge zalóg
ž mn.,
mn. v sin. nizu,
s prilastkom kar je kje namenjeno za izkoriščanje
založíti -ím
dov.1.
kaj s čim s polaganjem česa zakriti, obdati kaj 2.
kaj dati, plačati za kaj, kar se pozneje vrneSINONIMI:
pog. vnaprej plačati
3.
kaj položiti, dati kaj kam tako, da se ne ve, kje je
zamudíti se -ím se
dov.1.
začeti se, nastopiti pozneje, kot se predvideva, pričakuje 2.
ostati, zadržati se kje dalj, kot se predvideva, pričakuje
zamúdništvo -a
s dejstvo, da se kaj pojavlja, dogaja pozno, pozneje kot kje drugje
zapíti se -píjem se
dov. ekspr. zadržujoč se dalj časa kje ob pitju alkoholne pijače, postati pijan
zaplájati -am
nedov.kaj delati, da kaka žival začne kje živeti in se razmnoževati
zaplodíti se -ím se
dov. z razmnoževanjem začeti kje živeti
zapustíti -ím
dov.1.
kaj izraža, da osebek neha kje prebivati, živeti 2.
koga izraža, da osebek preneha biti, bivati, se nahajati, živeti skupaj s kom 3.
koga narediti, da preneha določeno razmerje s kom 4.
komu kaj narediti, da kdo kaj dobi kot dediščino
zapúščati -am
nedov.1.
kaj izraža, da osebek dela, da ne prebiva, živi več kje 2.
koga izraža, da osebek dela, da preneha biti, se nahajati skupaj s kom; izraža, da osebek dela, da preneha bivati, živeti skupaj s kom 3.
koga delati, da preneha določeno razmerje s kom 4.
komu kaj delati, da kdo kaj dobi kot dediščino
zaredítev -tve
ž pojav, da kaka žival začne kje živeti zlasti v velikem številu
zaredíti se -ím se
dov. začeti živeti kje zlasti v velikem številu
zasadítev -tve
ž delo, dejavnost, pri kateri se s sajenjem naredi, da začne kje kaj rasti
zasadíti -ím
dov.1.
kaj s čim s sajenjem narediti, da kaj kje je, raste 2.
kaj v kaj narediti, da kaj z ostrim, koničastim delom pride v kaj
zasájati -am
nedov.kaj s čim s sajenjem delati, da kaj kje je, raste
zasmradíti -ím
dov.kaj povzročiti, da se kje razširi, začne obstajati smrad
zaščíta -e
ž1.
postopek, pri katerem se kaj namesti kje z namenom, da se kaj ne poškoduje 2.
kar je kam nameščeno z namenom, da kaj ni deležno česa neprijetnega, nezaželenega 3.
kar preprečuje, da bi bil kdo deležen česa neprijetnega, nezaželenega 4.
kar zagotavlja, da se kaj ne zmanjša, odvzame, zlasti na področju pravic
zatemníti -ím
dov.kaj z zakritjem narediti, da je kje temno
zatemnjeváti -újem
nedov.kaj z zakrivanjem delati, da je kje temno
zdàj2 čas. prisl. zaim.1.
izraža, da se kaj (z)godi, obstaja v trenutku govorjenja ali takoj po njemSINONIMI:
sedaj2,
trenutno,
pog. momentalno,
knj.izroč. sedajle,
star. ta čas,
ekspr. ta hip,
star. ta mah,
neknj. pog. ta moment,
ekspr. ta trenutek,
knj.izroč. trenutkoma,
ekspr. v tem hipu,
pog. v tem momentu,
ekspr. v tem trenutku,
ekspr. zdajci,
zastar. zdajkar,
ekspr. zdajle 2.
izraža, da se kaj (z)godi, obstaja v istem času kot določeno drugo dejanje, stanje 3.
izraža, da se kaj (z)godi, obstaja v sedanjem, današnjem času
zijálast -a -o
prid. slabš. ki se iz radovednosti (rad) kje po nepotrebnem zadržuje in si kaj ogleduje
zijálo -a
s slabš. kdor se iz radovednosti (rad) kje po nepotrebnem zadržuje in si kaj ogleduje
znájti se znájdem se
dov.1.
navadno s prislovnim določilom nehote, po naključju priti kam, pojaviti se kje 2.
izraža sposobnost osebka, da ugotovi, določi svoj položaj v prostoru
Število zadetkov: 124