kjér ozir. mestov. prostor. prisl. zaim. (ẹ̑) ~ se prepirata dva, (tam) tretji dobiček ima; Naj ostane, ~ je; vas, ~ je bil rojen v kateri; Vrglo ga je v jarek, ~ je obležal in tam je
kjér si bódi tudi kjérsibódi poudar. ozir. poljubn. mestov. prostor. prisl. zaim. zv. (ẹ̑ ọ́) Ta avtobus ne ustavlja ~ ~ ~, ampak samo na postajah kjer koli; prim. bodi2
kjér kóli tudi kjérkóli poudar. ozir. poljubn. mestov. prostor. prisl. zaim. zv. (ẹ̑ ọ̑) ~ ~ se prepirata dva, tretji dobiček ima; Naj se zaposli, ~ ~ hoče; Naj se zaposli, ~ ~ že; Ustavlja se v vsaki gostilni, ~ ~ imajo dobro vino |v vsaki, v kateri|; Bival je ~ ~, samo da ni bilo predaleč do vode
bódi2 presoj. člen. (ọ́) Lahko te sreča kjer ~; izbrati kogar si že ~; prim. kar si bodi, kdor si bodi, kjer si bodi
elízij -a m z -em (í) izobr. |kraj, kjer so duše pravičnih|
moríšče -a s (í) zgod. mestno ~; poud. največja ~a iz zadnje vojne |kraji, kjer je bilo največ pobitih|
móžen -žna -o (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́) mogoč: poiskati ~o rešitev; Nastop službe je ~ takoj
móžno -ega s, pojm. (ọ́) mogoče: pogovarjati se o ~em
móžnost -i ž, (ọ́) izbrati med dvema ~ma; ~i za zmago; publ. njegove ustvarjalne ~i zmožnosti; poud. dežela neomejenih ~i |dežela, kjer je mogoče uresničiti načrte, želje|
obrekoválnica -e ž (ȃ) poud. mestne ~e |mesta obrekovanja|; gled. žarg. |prostor, kjer igralci čakajo na nastop|
postája -e ž (ȃ)
1. potniki na ~i; poud.: delati ~e na potovanju |se ustavljati|; ena od postaj njegovega življenja |eden od krajev, kjer je živel|
2. obveščevalna ~ gorske reševalne službe; signal radijske ~e; elektr. napajalna transformatorska ~
prepíšen -šna -o; bolj ~ (ȋ) ~ prostor
prepíšni -a -o (ȋ) poud. ~ del sveta |ozemlje, kjer se križajo različni vplivi|
prepíšnost -i ž, pojm. (ȋ)
prizoríšče -a s (í) osvetliti ~; publ. oditi na ~ požara |kraj, prostor, kjer je požar|
téksas -a m (ẹ̑) žarg. |kraj, kjer je zaradi slabe organizacije velik nered|
teríšče -a s (í)
1. |prostor za trenje lanu|
2. neobč. |kraj, prostor, kjer se kaj dogaja|: ~ različnih hotenj; ~ vojaških spopadov
zíbelka -e [u̯k] ž (í; ȋ) položiti otroka v ~o; poud. ~ človeške kulture |kraj, kjer se je začela|
dvá dvé dvé glav. štev. dvéh dvéma -á/-é/-é -éh -éma (ȃ ẹ̑ ẹ̑) ~ brata; roman v ~eh delih; ~e uri; pred ~ema letoma, ●pred dvemi leti; knj. pog. imeti jih ~e manj kot sedemdeset |oseminšestdeset let|; prakt.sp. ~ čaja, prosim dve skodelici; Pokažite mi tista ~ vzorca; poud.: Že ~, tri tedne se nista videla |približno|; Do trgovine ima ~ koraka |zelo blizu|; ubiti ~e muhi na en mah |hkrati opraviti dve stvari|
dvá dvéh m, člov. (ȃ ẹ̑) Zunaj te ~ čakata; poud. delati, jesti za ~ |zelo veliko|; Kjer se prepirata ~, tretji dobiček ima
dvé dvéh ž, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Sprehajale so se po ~ in ~; nečlov. Ura je ~; ob ~eh ponoči |ob 2. uri; ob 2h; ob 2.00|
dvé dvéh s, člov. (ẹ̑ ẹ̑) Imajo tri dekleta, ~ sta že poročeni
kàdar ozir. čas. prisl. zaim. ponavljanja (ȁ) ~ mačke ni doma, miši plešejo; ~ je bil slabe volje, smo se ga ogibali; poud. Bila sta skupaj, ~ in kjer sta mogla |zmerom|; ●~ bo odrasel, bo samostojen ko
kóličkaj1 -- nedol. štev. (ọ̑) Vesel bom, če bo ~ ljudi na sestanku; Kjer je bilo ~ ravnine, so jo zorali
molíti2 -ím nedov. môli -íte, -èč -éča; -íl -íla; moljèn -êna; moljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ noge od sebe; poud. Vem, kam pes taco ~i |kaj je pravi, skriti namen|; šalj. Ustavili so se, kjer bog roko ven ~i |v gostilni|; moliti komu kaj ~ sodelavcu telefonsko slušalko
nájti nájdem dov. -i -ite; nášel -šla tudi našèl našlà; pokr. nájdel -dla, nájden -a; nájdenje; (nàjt) (á) koga/kaj ~ star kovanec; ~ gobo; Kdor išče, ta ~e; Lišaje ~emo celo v krajih, kjer življenje ni mogoče |so, rastejo|; poud. V tej trgovini ~ete vse |lahko kupite|; ~ besedo v slovarju; ~ delo |dobiti|; poud.: ~ moža z drugo |zalotiti|; Fant, da mu ne ~eš para |dober; postaven|
nájti se nájdem se (á) neobč. Pisatelj se je našel šele v zadnjem romanu |je dosegel umetniško zrelost|; prakt.sp. ~emo ~ pred kinom dobimo se, srečamo se
prisédati -am nedov. -ajóč, -áje; prisédanje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) Prisedal je, kjer je videl kakega znanca
tàm kaz. mestov. prostor. prisl. zaim. (ȁ)
1. oddaljenosti ~ doli na polju; ~, kjer cesta zavije v hrib; Stal je na balkonu in od ~ opazoval otroke na igrišču; Padel je v jarek in ~ obležal
2. tu in ~ |ponekod|; poud. Nismo pazili na pot, zdaj smo pa ~ |izgubljeni, v zadregi|; prakt.sp. ~ pa ~ so se preživeli sošolci še shajali |poredko|; nar. Gremo ~ v gozd tja; star. Sem pa ~ je hodil ves nemiren tja
tjà kaz. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁ)
1. oddaljenosti Sem ne moreš, pa ~ stopi, kjer so sosedovi; Ne hodi ~, tam je zate prenevarno; Tista šola je nekaj posebnega, zato ga ~ niso poslali; Balon je neslo ~ proti smučišču; Gozd se je razprostiral od Kapel ~ do Globokega; hoditi sem in ~, knj. pog. sem pa ~
2. poud. Vrnil se bo ~ na pomlad |nekako|; Sem in ~ se kolegice še dobivajo |poredko|; Povedali so mi, da ta avtobus vozi ~ in nazaj |v določen kraj in v obratni smeri|; poud. živeti ~ v tri dni |brez cilja, smisla|
tù1 kaz. prisl. zaim. (ȕ)
1. mestov. bližnjosti ~ živimo že štirideset let; ~ doli je zelo lepa plaža; ~ se podpišite; ~ sem se pri računanju zmotil; Lepo mi je bilo ~ pri vas; Dobri ljudje so ~, pa tudi tam; poprijeti za delo zdaj ~ zdaj tam; ~, kjer sem preživel svoja najlepša leta
2. Od ~ do tam je tri kilometre |od tod|
3. čas., poud. Prišel sem že skoraj do vasi, ~ pa skoči predme srna z mladičem |tedaj, tisti trenutek|
túkajle kaz. mestov. prostor. prisl. zaim. večje določnosti (ȗ) poud. |tukaj|: ~, kjer stojim tudi sedaj, sem stal, ko je treščilo v jagned
tùlele kaz. mestov. prostor. prisl. zaim. večje določnosti (ȕ) poud. |tu, tule|: ~, kjer sem tudi sedaj, sem stal, ko je počilo
vsíliti -im dov. vsíljen -a; vsíljenje (í ȋ) komu koga/kaj ~ kupcu več blaga; ~ znancu svojo prijateljico
vsíliti se -im se (í ȋ) komu Vsilila se mu je neprijetna misel; vsiliti se komu za koga/kaj ~ ~ turistom za vodnika; poud. Kjer more, se ~i |se nezaželeno pojavi|
zlásti2 poudar. člen. (ȃ) Za ta šport se odločajo ~ fantje; Suša je bila huda ~ tam, kjer je zemlja peščena; V noge jo rado zebe, ~ pozimi; prevajati iz svetovne, ~ francoske književnosti