Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Zanima me, kako je z rabo besede kjer v naslednji povedi:
Nekje sem namreč zasledila, da se kjer naj ne bi uporabljal, če je prej že izražen kraj.
Ali sta besedni zvezi tako kot je in tam kjer lahko večbesedna veznika in pisani brez vejice?
Vprašanje se glasi, če je naslednja poved pravilna in ustrezna (kar zadeva rabo vez. kamor):
Preverit smo šli, kaj natanko je tam, kamor sonce nikoli ne posije.
Razum in občutek mi govorita, da je vez. kamor uporabljen napačno oziroma je pravilno tam, kjer sonce nikoli ne posije in tja, kamor sonce nikoli ne posije. Ne pa ... tam, kamor .... Ali pač?! In zakaj?
1. Znamke in imena izdelkov
V spletni jezikovni svetovalnici sem opazila težjo po pisanju z veliko začetnico pri vseh znamkah, ki sicer po trenutno veljavnih pravopisnih pravilih (lahko) padejo v skupino izdelkov, omenjenih v členu 147 (imena industrijskih izdelkov, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: kodak, kalodont, ford ...; tudi poimenovanja zdravil).
Skupina takih poimenovanj se je z v pravopisu naštetih izdelkov močno razširila (vsa imena namenoma pišem z malo začetnico):
Pri facebooku je še vprašanje velike začetnice v primeru pisnega podomačenja(fejsbuk), kar na splošno odpira vprašanje podomačevanja teh izrazov;
Izjema bodo verjetno ostali primeru generičnih poimenovanj, ki so pa tudi vprašljivi (pril, edigs ...).
2. Kategorija živosti
Zanima me še stališče pravopisne komisije o kategoriji živosti pri naslednjih primerih: Ali uporabljam apple ali appla, mac/maca, samsung/samsunga, ipod/ipoda, nikon/nikona ... Uporabljam word, powerpoint; gmail; facebook, twitter – to je po mojem mnenju ustaljeno s kategorijo neživosti. Pri googlu je kategorija živosti najverjetneje vezana na preneseni pomen oz. poosebitev: Vprašaj googla - vprašaj strica Googla. Tudi posamezni drugi primeri so vprašljivi, kot npr. robot, okostnjak, model (moška oseba v svetu mode), fotomodelkonjiček (v pomenu 'hobi') ... – zanje velja kategorija živosti ali ne? Zasledila sem rabo »uporabljam frana« – torej živo in zapisano z malo začenico.
Za spodnje besedne zveze me zanima, katera raba je pravilna:
Prav tako me zanima, ali je možno, da se take in podobne besedne zveze smatra kot izjemo, kot je na primer Sacher torta.
Zanima me, kako bi pravilno sklanjali priimek Keček. Npr.: Prosimo obrnite se na gospoda Kečka ali na gospoda Kečeka
Zanima me, katera oblika pridevnika je pravilna, tj. frascatijski ali frascatski?
SPP: SPP 984 2. Če se podstava končuje na govorjeni samoglasnik (zapisan lahko tudi z več črkami), se pred -ski podaljša z j; morebitni nemi soglasnik za tem samoglasnikom odpade:
Torej frascatijski? Zanimivo, da te oblike praktično ni zaslediti: https://viri.cjvt.si/gigafida/Concordance/Search?Query=frascatski
V zadnji Delovi prilogi Svet kapitala novinarka Pija Kapitanovič piše o tem, kako so Jugoslovani hodili nakupovat v Trst. Mimogrede omeni še Udine in udinski sporazum. Udine bi še nekako požrla, ampak udinski sporazum me je pa močno zbodel. V moji maloobmejni prepustnici je nekoč pisalo Videmski sporazum in doslej sem živela v veri, da je to edino ime tega sporazuma. Sprašujem se, kje je meja slovenjenja tujih krajevnih imen. Za glavna mesta je jasno. Pišemo Rim, Pariz, Bruselj itd, ne pa Roma, Paris, Bruxelles. Tudi večja zamejska mesta so poslovenjena – Trst, Gorica, Celovec, Beljak. Tudi za nekatere manjše kraje se mi zdi raba ustaljena. Ponavadi rečemo Opčine in ne Villa Opicina. Vas Dolina pri Trstu je običajno Dolina in ne San Dorligo della Valle. Tudi Pliberk ni Bleiburg. Za nekatere druge kraje pa se čedalje bolj uveljavlja tuje poimenovanje: Udine namesto Videm, Monfalcone namesto Tržič, Grado namesto Gradež. Kaj svetujete vi?
Pišem Vam z vprašanjem, povezanim s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika.
Pred kratkim sem se prvič spoznal z besedo "hranivo", ki je naravni govorci jezika ne uporabljamo, zakaj beseda je umetnega izvora in nekako ne odgovarja načelom glasoslovja slovenskega jezika. Zato Vas na tem mestu vljudno prosim, da mi razložite, na podlagi katerih virov ste se odločili, da to besedo uvrstite v besednjak slovenskega jezika. Verjamem, da se kot raziskovalka slovenskega jezika zavedate, da se jezika ne ustvarja, temveč se sledi njegovi notranji naravi in spremembam, ki se v jeziku dogodijo naravno. Ker beseda "hranivo" v naravnem besednjaku nima svojega mesta, ni odgovorno in spoštljivo do govorcev jezika, da to umetno besedo uvrstite v slovar slovenskega knjižnega knjižnega jezika.
Skladno z tem me prav tako zanima, zakaj se beseda "glodavci" črkuje glodavci, ko pa po besedotvornem preverjanju lahko ugotovimo, da bi reč, ki gloda poimenovali glodalo in ne glodavo. Tako živali, ki glodajo, niso glodavci, temveč glodalci.
Zanima me, ali naj kot profesor slovenščine na gimnaziji naslednje primere štejem za neustrezne ali za ustrezne:
Vse to je na podlagi pravopisa v šolah strogo prepovedano, na maturi sledi zato odbitek točk.
Če se stavek začne z delom besede, ki predstavlja končnico, in jo navadno pišemo z malo začetnico, npr.: -ar je pripona, ki izraža delujočo osebo, ali bi -ar pisali z veliko ali z malo začetnico? Bi ga dali mogoče v narekovaje? Podobno je, če se stavek začne s spletnim naslovom, npr.: http://www.google.com je naslov priljubljenega iskalnika. Bi http pisali z veliko začetnico ali ne?
Prosim vas za jezikoslovno svetovanje. V Prešernovih poezijah sem zasledil nejasnost. Problem vidim v zapisu tega verza: Samo to vem, da pred obličje nje ne smem in ni mesta vrh zemlje, kjer bi pozabil to gorje. Moje videnje tega verza je, da gre za podredje. V podredju vejica loči odvisnik od glavnega stavka in odvisnike različnih stopenj med seboj. V verzu sta odvisna stavka ločena z IN, pred njim pa ni vejice. Zakaj?
Logatčani poleg delov kraja, nekoč naselij, ki jih danes uradno zaznamujejo ulice (Čevica, Martinj Hrib, Tabor ...), približno ločimo tudi gornji/gorenji/zgornji in dolnji/dolenji/spodnji Logatec. Zedinjeni nismo ne glede oblike pridevnika ne glede geografske meje med tema deloma Logatca, pa tudi ne glede zapisa z malo oziroma veliko začetnico. Zanima me torej, ali je prav gornji/gorenji/zgornji in dolnji/dolenji/spodnji ali Gornji/Gorenji/Zgornji in Dolnji/Dolenji/Spodnji Logatec?
Iz zgodovinskih knjig, ki omenjajo Logatec (rimsko Longaticum, srednjeveško: Logach, Logatz, Logatsch, Logacz), lahko povzamemo, da so imeni Dolenji in Gorenji (ne dolnji in gornji ali spodnji in zgornji) Logatec začeli uporabljati v 16. stoletju. Logatec pa je danes manjše mesto, ki spada v Občino Logatec in je nastalo po drugi svetovni vojni z združitvijo nekdanjega Gorenjega in Dolenjega Logatca ter več okoliških krajev (uradno torej gornjega in dolnjega Logatca ne poznamo več, ločimo ju le prebivalci, pa še to le približno, saj ne gre za geografsko ali kako drugače natančno ločeni naselji, za kateri bi vedeli, kje poteka meja). Kraja Gornji Logatec in Dolnji Logatec tako uradno ne obstajata več - ni ulic s takima imenoma, ni krajevnih tabel, ničesar, niti že desetletja nista navedena na nobenem zemljevidu, poleg tega se tako ne imenujeta niti krajevni skupnosti (dolnji Logatec bi sicer lahko bila Krajevna skupnost Naklo, gornji Logatec pa Krajevna skupnost Tabor).
Po pravilih Slovenskega pravopisa je jasno, da v naselbinskih imenih pišemo vse sestavine z veliko začetnico. Ampak pri gornjem/dolnjem Logatcu ne gre za npr. Gornji Grad, temveč za nenatančno vrstno oznako, ki je ostala iz zgodovine. Verjetno torej za zapis gornji/dolnji Logatec velja opomba (http://bos.zrc-sazu.si/c/sp/sp2001_pravila.pdf: stran 14, razdelek 71), da se razločevalni dodatki (npr. glede na nebesno stran ipd.) k naselbinskim imenom pišejo z malo začetnico.
Temu nekako pritrjuje tudi pojasnilo o zemljepisnih imenih pokrajin in označevanju lege znotraj celin dr. Draga Kladnika, ki je že objavljeno kot odgovor v Jezikovni svetvalnici: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/582/zemljepisna-imena-pokrajin-in-označevanje-lege-znotraj-celin.
Prosim vas za mnenje glede pravilnega zapisa in house. Trenutno se uporabljajo različni načini:
Primeri:
Alenka Glazer je uporabila v pesmi Muke besedo mučéle. Pozna kdo to besedo?
MUKE
Kaj se mučiš na mučélah. Svet je trd. Hodiš skrušen po mučélah, s svetom sprt. Streskaj misli. Muke iz tebe v prst potegne Špicov vrt.
Zanima me, kako je z uporabo členka zgolj. Glede na priročnike njegova uporaba ni najbolj ustrezna. Kako pa je z zvezo zgolj in samo?
Mene zanima, kako bi lahko določili število in spol nogometni ekipi, ki se imenuje Albirex Niigata, kjer se dela poimenovanja ekipe ne ujemata. Albirex je moškega spola ednine, Niigata pa je ženskega.
Niigata je ime mesta iz katerega ekipa prihaja. Bi lahko potem rekli, da je Albirex glavna beseda oz. osnova, kar bi potem pomenilo, da se pri podobnih imenih osredotočamo na prvo besedo in tako določimo število in spol?
Kaj pa pri imenu ekipe, kot je Once Caldas, kjer je drugi del v množini? Na spletu sem zasledila, da pri podobnih imenih nekateri uporabljajo ... X so premagali ... nekateri pa ... X je premagal ...
V družboslovju in humanistiki se naslovi strokovnih del pogosto oblikujejo s pomočjo dvopičja. Na primer:
Na nekem organu Univerze v Ljubljani poteka stalna razprava o primernosti takega oblikovanja naslovov za doktorske naloge, kjer posebej naravoslovci vztrajajo na oblikovanju enotnega naslova, kjer naj bi se dvopičje nadomestilo z »na primeru«. Torej:
Lepo prosim za mnenje o »preganjanju« dvopičja v naslovih strokovnih del.
Zanima me podrobnejša etimološka razlaga slovenskega toponima Tičnica. Moje dosedanje poizvedovanje me je pripeljalo le do splošnejših razlag kot npr. ptičnica in podobno. Zanima me tudi ali obstoječi toponim torej kaže na poimenovanje takšnega toponima v mlajšem času oz. ga je moč časovno ožje umestiti.
Zanima me, kako se pravilno napiše ime gostilne:
Med uporabniki oz. govorci slovenskega jezika, vseh ravni izobrazbe, se čuti nezadovoljstvo okoli načina bogatenja besedišča maternega jezika zaradi pretiranega in prehitrega, v pogovornem jeziku celo sprotnega slovenjenja besed iz angleškega jezika.
Preveliko število tujk in izposojenk iz angleškega jezika, ki se ga zazna tudi v vseh slovenskih slovarjih, močno občutijo predvsem dijaki srednjih šol, ko prestopijo na visokošolski študij. Tam jih zasujejo z množico tujk, za katere niso nikoli prej slišali. To vsaj študentom prvih letnikov zelo otežuje razumevanje in pomnjenje učne snovi, kar se nenazadnje pozna tudi na slabšem učnem uspehu. Spomnim se, da sem, med študijem v daljni preteklosti, dostikrat vzel angleško-slovenski slovar, iskal koren kake tujke, da sem prišel do slovenskega prevoda nekega pojma.
Enako ljudje, predvsem z nižjo in srednjo izobrazbo, ne razumejo oz. napol razumejo marsikaj o čemer razpravljajo politiki v parlamentu, javnih občilih, gospodarstvu i.p.d.
Ker sem na spletu našel, najmanj štiri, javne izjave priznanih strokovnjakov za slovenski jezik in etnologijo, ki zgovorno obravnavajo omenjeno vsebino, vam jih navajam tu spodaj.
Zanima me vaša opredelitev in ocena teh izjav.
Hvala in lep pozdrav.
Povezave do videoposnetkov:
Ne morem odločiti, ali napisati barvni krog Johannesa Ittena ali Ittna. Isto dilemo imam glede Ittenov barvni krog ali Ittnov. Kako se sklanja Itten?
Opazil sem razpravo o zapisu krajevnega imena Carigrad na vašem forumu. To me že nekaj časa zanima in bi se rad pridružil s svojim mnenjem. V mojih mladih letih s/m/o skoraj vsi uporabljali ustaljeno ime Carigrad, ki ima za nas Slovence tudi nek poseben pomen. Sploh ne vem, kdaj se je spremenilo, ampak zdaj poslušam skoraj samo turško obliko imena. Očitno mnogo prispevajo turistične reklame, s katerimi smo dnevno zasuti. Menim, da bi se morali znotraj območja slovenščine držati že v mnogih stoletjih ustaljenega imena Carigrad. Ne nazadnje ima to ime tudi globlji zgodovinski in čustveni pomen, kot na primer Dunaj ali Rim. Pa še nekaj. Menda najstarejše mest na svetu, omenjeno že v Bibliji, je Jeriha. Seveda se v Bibliji pojavlja v ženski samostalniški obliki. Najbrž pod vplivom angleščine zdaj vedno pogosteje poslušamo Jeriho v moški obliki. Vzrok za to spremembo mi ni znan. Zelo me zanima vaše mnenje.
Zanima me ali je fraza vse pohvale pravilna in se jo lahko uporablja?
S kolegi si nismo edini, kako zapisovati različne številske in črkovne kombinacije (presledek, skupaj ali vezaj):
a) člen 3(1)(4) = 4. točka prvega odstavka 3. člena \– ali morajo biti med oklepaji presledki (v angleški predlogi jih ni);
b) skupina G7 ali G 7 ali G-7,
EU27 ali EU 27 ali EU-27;
c) trdota 2B, HB-2, HB=21/2 (neposredni prepis s treh svinčnikov);
č) hišna številka: Maistrova 12A ali 12 A.
Pod »format« je v slovarskem delu SP mogoče prebrati format A 4 in A4-format – bi morali tako ravnati v vsakem črkovno-številskem primeru? Čemu presledek v prvem primeru med A in 4? Kaj pa, če kje drugje naletimo na kombinacijo 4A? Po matematični logiki presledka ni v pomenu štirikrat A.
H. Š.
Pojasnilo k temu sporočilu: iščem odgovor na vprašanje: kaj je pravilna slovenščina (polglasniki, akcent in tudi uporaba metafor/hiperbola).
Na strani ISJFR sem malo brskal ali bi kje našel odgovor na vprašanje o pravilni izgovorjavi določenih slovenskih besed.
Polglasniki in akcent Slovenski dialekti so mi zelo všeč, ampak vprašanje je: kaj pa sploh je pravilna izgovorjava, ki mislim, da bi jo morali uporabljati tudi na javni TV. Prihajam iz MB in iz mojih osnovnošolskih časov imam v spominu eno samo besedo na katero so nas opozarjali, nas popravljali in to je beseda: pes. Tako kot se piše, se na Štajerskem še zmeraj pogosto tudi izgovarja, včasih že kar namerno! Ne torej ps (žal, znaka za polglasnik nimam). Pred kratkim sem v mestnem parku naletel na skupino otrok, katerim je vzgojiteljica ravno nekaj razlagala in izgovorila besedo dež. In se takoj popravila: dž. Nisem se mogel zadržati in sem se oglasil: »Otroci (tudi ta beseda lahko da se v določenem sklonu pogosto napačno izgovarja: otroki), dež je pravilno!*« Vzgojiteljica me je podučila, da gre za polglasnik.
Predvsem pri »vremenskih izrazih« vremenarji v glavnem uporabljajo polglasnike, tako, da se mi zdi, kot, da govorijo angleško: dž, mgla, tema, In tu je še poudarek na zaključek: dober primer je tudi beseda, ki smo jo pogosto slišali v času dopustov: ČAKANJE (na mejnih prehodih). Mogoče se v vsem motim in imam le alergijo na prestolnico, zato se mi zdi, da na javni TV govorijo »ljubljanščino« in ne slovenščino, mogoče se je slovenščina v letih, potem ko sem končal s svojim šolanjem (slovenščino so nas učili itak le v OŠ!) zelo spremenila ali so nas tudi napačno učili? Nimam pojma.
Pretiravanje (hiperbula), metafore: tu so torej še pretiravanja, ki jih najpogosteje uporabljajo športni novinarji. Pa ne vem kako bi ta njihov govor sploh bilo pravilno imenovati, ker se mi zdi velikokrat prav absurdno (celo v smislu: zelena zelenica, npr.). Trenutno se niti ne spomnim posameznih primerov, ker sem se tega pisanja lotil čisto spontano. Pa tudi program hitro zamenjam, ko se začne tisto drenje in čudno govorjenje. Naš profesor slovenščine na 2. gimnaziji v MB je rekel: »Stavek mora biti kratek, jasen in razumljiv« (se mi zdi, kolikor se še spomnim). Sicer s temi mojimi sigurno ne bi bil zadovoljen.
Glede dialektov še naslednje: sem kar dober v nemščini, kjer obstaja seveda tudi veliko dialektov, od bavarskega do severnonemškega ali v Avstriji, od štajerskega pa do dunajskega ... Ampak na javni TV pa uporabljajo: hoch Deutsch.
Pri izrazu poškodovati me vedno strese, saj se mi zdi, da to ni primerno izražanje za rane, ki jih utrpijo človeška bitja. Menim, da ni mogoče reči, da si človek poškoduje del telesa. Poškodujejo se predmeti, stvari, n. pr. pohištvo, orodje, prometna signalizacija; ljudje pa se po mojem čutenju ranimo, saj naše telo ni zgolj nek predmet, ki je utrpel poškodbo, temveč del mene samega. Zato tudi ne morem reči, da sem jaz poškodovan, temveč sem ranjen ali pa imam zlomljeno nogo ali pa trpim za določeno boleznijo ... Tudi v tujih jezikih lahko opazimo podobno razlikovanje med človeškimi ranami in poškodbami stvari. Zato morajo naši slovarji vedno navesti pojasnjevalno opombo, n.pr.: >poškodovati (raniti) - verletzen, verwunden.<
Zavedam se, da v slovenščini morda manjka kakšen dodaten izraz (kot na primer: to injure, to hurt), ki bi opisal splošno poškodbo</>ranjenost< ljudi v primerih, ko ne gre za odprte telesne rane. Toliko bolj ironično je, če v primeru strelskih ran govorimo o poškodbah. Govoriti pavšalno o poškodbah, močno spominja na policijska poročila o dogodku, kjer uporabijo pač eno in isto službeno formulacijo zgolj z namenom, da standardizirajo poročilo.
Zato menim, da bi bilo dobro opozoriti na razliko v uporabi besedišča za primere človeških žrtev, saj menim, da s tem posredno izrazimo človeško dostojanstvo. Samo želim si lahko, da bi tako razlikovanje postalo del merodajnih slovenskih slovarjev.
Kako je z veliko začetnico pri lastnih imenih iz dveh sestavin:
Avstro-Ogrska ali Avstro-ogrska? Ali ima tudi druga sestavina veliko začetnico? (Mimogrede: ali je polno ime Avstro-Ogrska monarhija?)
Ali je v primeru vodja tabora Rožle Krajnc treba pred imenom Rožle pisati vejico (kot pristavek)? Če dam vejico, po pravopisu to pomeni, da naslovniku ime vodje tabora ni samoumevno. Vendar me bega pomenski vidik, saj potemtakem enačim vodjo tabora z Rožletom Krajncem. Jasno pa je, da ni vsak vodja tabora Rožle Krajnc. Ali ni v teh primerih bolje pisati brez vejice? Ne moremo zveze Rožle Krajnc razumeti kot ujemalni desni prilastek in pisati brez vejice? Prosim za obrazložitev čl. 303 SP 2001.
Opažam, da se pri kraju Marija Reka sklanja oba dela (v Mariji Reki), medtem ko se pri krajih Marija Dobje in Marija Gradec sklanja zgolj drugi del (v Marija Dobju, v Marija Gradcu).
Zakaj različno sklanjanje?
So omrežja Linkedin, Facebook, Twitter in podobna socialna, družbena ali družabna?
Mnenja članov Lektorskega društva Slovenije so različna. O teh omrežjih se govori in piše vsak dan, zato vas prosimo, da nam svetujete, katero ime je najprimernejše, imamo pa tudi občutek, da niso vsa omrežja enaka, torej bi morda bili primerni dve poimenovanji, pri katerih bi bile upoštevane te razlike.
Hvala in lep pozdrav.
Lektorsko društvo Slovenije
Prosimo vas za pomoč pri uporabi besede »vmavčiti«- pisno, kar se izgovarja umaučiti. Pomeni pa, dati nekaj v mavec.
Na naši Fakulteti, to je Zdravstvena fakulteta, imamo študijsko smer Laboratorijska zobna protetika, kjer študente učimo izdelave umetnih zob, enostavno rečeno. Pri tem delu pa moramo modele za izdelavo »vmaučiti« v artikulator (priprava,ki nadomesti čeljustni sklep). Sedaj sem ugotovil, da se v praksi v bistvu uporabljata oba izraza, tako »vmaučiti« in »umavčiti«. Želeli bi namreč, svoje strokovno izrazje malo popraviti in izboljšati, sploh pa dati pravilna navodila študentom, ki pripravljajo diplome. Ali pustimo, da se še naprej uporabljata oba izraza?
Za pomoč in nasvet se Vam iskreno zahvaljujemo!
Lep pozdrav, pred. Franc Rojko
Katero poimenovanje je pravilno: Terska dolina ali Terske doline? Na spletu, v geograskih društvih, zgodovinskih zapisih ipd. je namreč najti obe varianti.
Ali so v naslednjem stavku pravilno postavljene vejice? Zanima in bega me predvsem besedna zveza z namenom da.
Stavek: Ob mednarodnem dnevu zadružništva, ki smo ga obeležili 10. julija, smo sporočilo mednarodne zveze prevedli v slovenski jezik z namenom, da tudi slovensko javnost seznanimo s pomenom zadružništva.
V različnih časopisih sem zasledil zapis kar povsem brez vejic (z namenom da), ali pa je bila vejica postavljena pred »z-jem«. Ali je to pravilno in ali je v takih primerih sploh bolje, če stavek preoblikujemo (npr. samo v »da bi«). Je to kje v Slovenski slovnici razloženo (ali pa v SP-ju)?
Zanima me, kako vemo, kdaj je med pridevniki na levi strani samostalnika potrebno pisati vejice? Prim. dolgi, rjavi, kodrasti lasje ali dolgi rjavi kodrasti lasje?
Zanima me, kako zapisovati (skupaj, narazen, z vezajem) večbesedna poimenovanja glasbenih zvrsti, kot so pank rok, indie rok, death metal, ska pank ipd.
Prosim za odgovor na vprašanje, kako se pišejo Vzhodna/vzhodnaEvropa, Zahodna/zahodnaEvropa, Srednja/srednjaEvropa, Jugovzhodna/jugovzhodnaEvropa. V monografiji Slovenski eksonimi, omenjeni v enem vaših prejšnjih odgovorov, so vsa ta imena zapisana z veliko začetnico in so torej zemljepisna imena, ki se pravopisno pišejo z veliko začetnico.
V Pravopisu 2001 je od omenjenih imen navedena le Vzhodna Evropa, zapisana z veliko začetnico kot zemljepisno ime. V časopisju, kot je razvidno iz Gigafide, pa povsem prevladuje zapis omenjenih poimenovanj z malo začetnico, z malo so zapisana npr. tudi v Leksikonu Sova iz leta 2006. Torej so obravnavana kot občna v smislu vzhodna Evropa kot vzhodni del Evrope.
Zanima me, če je mogoče besedo računovodja uporabiti tudi za osebno ženskega spola. Marsikomu je taka rešitev tuja (zaradi obstoječe ženske oblike računovodkinja). Kako pa je s parom zborovodka – zborovodkinja? Je tu kaj pomenskih razlik?
M. Z.
Ali se besedna zveza petek trinajsti (petek 13.) piše tako kot datumi, tj. z vejico (v petek, trinajstega, smo se …), ali pa se piše brez vejice, ker gre za stavčni člen, npr. v zgledu Rojeni ste na petek 13. Vam to prinaša nesrečo?
Deležniki na -č imajo včasih zraven se, včasih pa ne. Npr. spreminjajoča (se) zgodovina. Na Gigafidi je največkrat s se, je pa tudi brez. Poleg tega imaš v Pravopisu blesteč, uporablja pa se tudi blesteč se. Zakaj je tako? Sta obe možnosti (s se ali brez) v redu?
Vprašanje, ki ga želim zastaviti, ni novo. Obravnavali ste ga že večkrat. Čeprav berem vaše prejšnje odgovore, še vedno nisem prepričana, kaj oziroma kako je prav, zato prosim za vaše mnenje.
Gre za razlikovanje vrstnih in kakovostnih pridevnikov v pravnem jeziku. Primeri so sledeči:
Pri samostalnikih moškega spola, ki se končajo na -a, torej 2. moške sklanjatve, se pojavlja dilema, kako pregibati v dvojini v ženski slovnični obliki. Na primer: Dve strogi vojvodi sta šli na pot ali Dve strogi vojvodi sta šla na pot ali Dva stroga vojvodi sta šla na pot (poleg Dva stroga vojvoda sta šla na pot). Ali še primer: Dve prijazni Jaki sta šla na kavo ali Dva prijazna Jaki sta šla na kavo.
Pred kratkim sem zasledil zanimivo rabo dovršnega glagolnika glagola natisniti v rodilniški obliki:
"do konca natiskanja"
Osebno se mi zdi, da je ta raba napačna, saj ta dovršni glagol že predvideva zaključitev dejanja. Kakšno je mnenje strokovnjakov?
Zanima me, kako bi se pravilno napisal tak (izmišljen in pretiran) primer: Oseba(e), ki ne izpolnjuje(jo) tega/teh pogoja/ev, se napoti(jo) na Ministrstvo.
Včerajšnje rdeče večerno nebo me je pripeljalo do razmišljanja o Sončnem vzhodu in zahodu. Vsaj tako ponavadi opisujemo ciklični dogodek, ko Sonce navidezno izgine pod horizontom ali se pojavi iznad njega. Vendar ob tem ne gre za Sončni zahod/vzhod, ker s tema dvema besedama opisujemo le določeno smer neba. Pravilneje je torej reči, da je sonce zašlo in vzšlo. SSKJ sicer vsebuje besedi zaiti in vziti (v obeh primerih gre za dovršni glagol), vendar kako iz tega izpeljemo samostalnik? Torej, ali je zapis takšnega stavka pravilen:
Včerajšnji sončni vzid je bil lep, a zaid je bil še lepši.
Kolikor jaz vem, naš jezik pozna dva glagolska načina, ki sta:
tvornik, kjer je osebek vršilec dejanja ali nosilec stanja, ter
trpnik, kjer osebek ni niti vršilec dejanja, niti nosilec stanja.
Zanima me sledeče: v povedi Vrata so se zaprla. vrata niso zaprla samih sebe, ker vrata nimajo lastne volje, vendar je tako ubesedenje kljub temu pravilno. Poved ni v tvorniku, saj vrata niso niti vršilec, niti se zapreti ni stanje; toda ni niti v trpniku, ker je v povedi "sebe" v tožilniški naslonski obliki (Vrata so sebe zaprla ... bistvo trpnika je pretvorba predmeta stavka v osebek, torej naj bi bila samostalniška beseda v imenovalniku ... "sebe" pa sploh nima imenovalniške oblike).
Kakšna je razlaga za ta pojav?
Kaj menite o rabi glagola tekstati v sporočilu Ne tekstam, ko vozim na informativnih tablah na avtocestah?
Zanima me, ali je pravilno srcelom ali srcolom. Sklepal bi, da mora za glasovi, ki poznajo preglas (c č ž š j), biti medpona -e-, a glede na besedo picopek, ki jo najdemo tudi v pravopisnem slovarju, to očitno ne drži povsem.
Zanima me, kako je z izgovarjavo besede manj. To sprašujem zato, ker opažam, da se besedo pogosto izgovarja majn (tudi javni govorci).
Zanima me, kako se fonetično zapiše beseda vrtčevski in kako opišemo pojav, ki se zgodi pri izgovoru soglasnikov.
Zanima nas, kdaj je slogovno ustreznejše obdržati oz. izpustiti nanosnico pri oziralnih odvisnikih, kjer je (oz. bi bila) ta nanosnica v glavnem stavku kazalni zaimek. Primeri:
Kar v nekaj primerih je izpuščanje nanosnice nemoteče ali celo bolj naravno. To smo ugotavljali zlasti pri primerih, kjer sta nanosnica in zaimek v istem sklonu (npr. storiti, kar moramo; ne omejevati, česar ni treba). Ne zmoti nas tudi ne v primerih, če je oblika ista, tudi če je sklon različen (npr. preseči, kar je potrebno). Po drugi strani nas bolj zmoti, kadar sta sklona in obliki različni (npr. ne preseči, kar je potrebno). Spet pri oziralnem zaimku v predložni zvezi ne zmoti zelo, če je kazalni zaimek izpuščen, tudi če je v drugem sklonu z drugo obliko (npr. presegati, o čemer smo govorili). Sodimo torej, da nanosnico v glavnem stavku sicer lahko vedno izpustimo, vendar se zaradi slabše razumljivosti to večkrat zdi slabša rešitev, npr. pri daljših stavkih ali pri različnih sklonih v glavnem in odvisnem stavku (čeprav se tu npr. predložne ali osebkovne zveze, kot je npr. Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi, spet zdijo jasnejše), zaradi česar je boljše ali morda celo nujno že v glavnem stavku izraziti sklon odvisnika. Kakšno bi bilo vaše priporočilo?
Nadalje ugotavljamo, da nas v pogovorni rabi ponekod ne zmoti niti, če se ob izpustu kazalnega zaimka iz glavnega stavka na oziralni zaimek v odvisniku prenese sklon oz. predlog, čeprav je oziralni odvisnik slovnično gledano potem nepravilen. Primeri:
Tako čutimo zlasti pri izpustu predložnega kazalnega zaimka, kjer potem oziralni zaimek prevzame njegov predlog in ustrezen sklon (npr. omejiti ukrepe, na kar je potrebno). Nekoliko bolj je moteče, kadar mora oziralni zaimek potem spremeniti obliko (npr. prisiliti, k čemur je potrebno). Zelo pa zmoti, kadar sta kazalni in oziralni zaimek v različnih sklonih različne oblike (npr. ne preseči, česar je potrebno). Čeprav nas pri slušnem vtisu torej več primerov ne zmoti, se sprašujemo, ali je prenašanje sklona oz. predloga iz glavnega stavka v odvisnik vseeno (še) nesprejemljivo za knjižno rabo?
Vljudno prosim za pojasnilo, kakšen je izvor krajevnega imena Kališče. Obstajata dva kraja v neposredni bližini: Gorenje Kališče in Dolenje Kališče. Notranjska, občina Velike Lašče. Zanima me tudi če je krajevno ime Kališče povezano z davnimi časi oz. kopanjem ter kaljenjem železove rude. Kraj je še vedno bogat z bukovino.
Ali so priimki na -ski/-čki domačega izvora ali gre za migracije z juga?
Zanima me izvor priimkov Cukjati, Čar, Močnik, Osenar, Ševerkar, Štrajn, Zelenec.
Zanima me, ali je pri zapisu sloganov dovoljeno tolikšno odstopanje od jezikovne norme kot na primer pri ključnikih (#vednoskupaj).
Na primer, ali je mogoče slogan Vedno skupaj zapisati kot VednoSkupaj in VEDNOSKUPAJ.
V različnih virih dobivam različne napotke glede imena Mežakla. Na Jesenicah namreč prevladuje raba brez j, pravopis pa priporoča Mežakljo. Ali je kaj novega glede priporočil?
Spoštovani,
to je en zadnjih in bolj podrobnih odgovorov (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3691/kako-pisati-okrajšavo-d-o-o-ali-zakaj-uzakonjati-napake-odziv-na-oddajo-jezikanja) na to temo, kar sem jih našel, še vedno pa nisem navdušen nad takim konsenzom (namesto da bi kot neka avtoriteta proti zakonodajalcu nastopili z zahtevo po ustrezni spremembi zakona, ste šli 'po liniji najmanjšega upora' in se pač prilagodili nelogičnemu, da ne rečem nesmiselnemu stanju. :-)
Vseeno pa sem sedaj še vedno malo zmeden glede uporabe dodatkov ob imenih družb: ali v vsakem primeru pisati registriran naziv ali lahko (oziroma je vseeno celo bolje) napišemo slovnično pravilno (torej ali lahko kljub temu da je npr. v registru družb naziv podjetja Mavrica, d.d., ali celo Mavrica d.d., napišemo Mavrica, d. d.). Govorim predvsem za primere, kjer ne gre za pravne posledice (npr. letna ali druga poročila, ...).
Hvala! :-)
Prosimo vas za pomoč pri iskanju slovenske ustreznice za Barents Euro-Arctic Council: http://www.beac.st/en/Barents-Euro-Arctic-Council
Predlagamo Barentsov evro-arktični svet, pri čemer bi bila evropski in arktični del v prirednem razmerju (kot npr. evro-sredozemski). Pri slednjem me zanima, zakaj evro-sredozemski pišemo z vezajem, saj pišemo tudi avstroogrski skupaj, pa čeprav gre za priredno razmerje, le da je prvi del zloženke nepregiben (kot npr. psihosocialen).
Barents je bil nizozemski pomorščak, po katerem je poimenovano Barentsovo morje.
Več o Barentsovi regiji: http://www.beac.st/en/About/Barents-region
Zanima me knjižni izraz za ppt-predstavitev.
Koliko zlogov sestavlja besedo čmrlj?
Najbrž ne gre za napako, da je pri D-duru prva črka velika, pri d-molu pa majhna. Najbrž obstaja kak razlog, me lahko napotite na spletno stran, kjer ga najdem?
Zanimivo se mi zdi, da so znotraj Evrope tudi ugrofinski jeziki, obkroženi z germanskimi in/ali slovanskimi jeziki. Madžarska je recimo zanimiva. Kot nek 'otok' sredi Evrope, kjer govorijo ugrofinski jezik. Kako to, da tam ne govorijo recimo germanskega ali slovanskega jezika?
Zanima me, če bi bila raba besede Zoomati/Zumati v novem besedišču ustrezna, kot izraz dela na konferenčnem orodju ZOOM. Pri tem bi šlo za verjetno za enakopravilo kot pri besedi skajpati, ki označuje delo na aplikaciji Skype. Beseda bi se sicer, enako kot skajpati uporabljala v poslovenjeni obliki, torej zumati.
Ali bi se lahko ta beseda uveljavila v slovenskem izrazoslovju?
Vem, da ste na to vprašanje že odgovarjali, a glede na spodnja navodila (niti ne vem, od kod so, povsem po najključju so prišla do mene) me zanima vaše mnenje.
Številka: 092-73/2020-5 Datum: 7. 5. 2020 Zadeva: Jezikovno pravilo glede zapisa vršilec dolžnosti - pojasnilo
Ministrstvo za javno upravo je pridobilo stališče Sektorja za prevajanje in lektoriranje pri Generalnem sekretariatu Vlade Republike Slovenije v zvezi z jezikovno pravilnim zapisom krajšave v. d., torej vršilec dolžnosti, če od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj iz drugega odstavka 82. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF) naloge na položaju opravlja vršilec dolžnosti, ki je ženska. Stališče posredujemo v nadaljevanju:
Spol osebe, ki začasno opravlja naloge na položajnem delovnem mestu, je izražen že v prvem delu naziva, torej vršilka dolžnosti, čeprav iz okrajšave to ni očitno razvidno. Pri zapisu v. d. generalnega direktorja ni dvoma, da gre za vršilko dolžnosti položaja, ki se imenuje (in je tako sistemizirana) "generalni direktor". Če seveda ženska ni več vršilka dolžnosti in je imenovana na položaj, pa pri zapisu položaja uporabimo žensko obliko, torej "generalna direktorica". Pri zapisu torej uporabljamo pravilo, da gre za vršilca dolžnosti ali vršilko dolžnosti (v. d.) položaja, ki je navedena v moški slovnični obliki.
Enako velja za vse podobne primere, na primer v. d. generalnega sekretarja, v. d. direktorja organa v sestavi ministrstva, v. d. načelnika upravne enote …
Iz zapisa v. d. generalne direktorice namreč pomensko izhaja, da je ženska oseba vršilka dolžnosti druge ženske osebe, tj. generalne direktorice. Takšen zapis bi bil ustrezen le, če bi na primer vršilka dolžnosti opravljala to funkcijo v odsotnosti konkretne ženske osebe, ki je generalna direktorica.
Dodatno še pojasnjujemo, da je jezikovno pravilno tudi, da se krajšava v. d. zapiše nestično, torej s presledkom.
Zanima me raba in pomen besedne zveze v bistvu. Jaz razumem to zvezo v smislu ohlapnosti, nenatančnosti. Na primer: palica je postavljena vbistvu navpično.
Moje razumevanje tega je: palica je postavljena približnonavpično, torej ne povsem navpično. Predloga iz povezave, ki sem jo pripel k morebitnim že obstoječim poimenovanim rešitvam napeljuje k uporabi pravzaprav ali dejansko namesto vbistvu. Moje razumevanje teh dveh besed je ponovno drugačno. Besedo pravzaprav razumem v smislu: zgodilo seje tako, a v resnici drugače, besedo dejansko pa: zgodilo se je točnotako.
Še večjo zmedo prinaša prevajanje iz (zlasti tehnične) nemščine, kjer se za našo zvezo v bistvu uporablja im Wesentlichen tudi v pomenu nenatančnosti oz. ohlapnosti, kot sem omenil zgoraj.
Namesto v bistvu in z ohlapnostjo oz. nenatančnostjo v mislih nikakor ne morem uporabiti niti približno niti dejansko niti pravzaprav, ker je nemški prevod vsakokrat povsem dugačen in z drugim pomenom.
Trenutno se za prevod koncepta degrowth uporablja kar angleški degrowth, od-rast, v IATE pa je predlog nerast. Kaj svetujete?
Prosim za pomoč oz. razlago besednih zvez odnosi z javnostmi ter stiki z javnostmi v smislu javnosti kot množinskega samostalnika. Osnova za besedni zvezi je bila verjetno prenesena iz angleščine – public relations –, kjer množinski samostalnik public pač nima množinske oblike. Menim, da gre za namerno napačno rabo, s katero nas zadnje čase bombardirajo – in zavajajo – od vsepovsod.
A. K.
Pri pisanju nekega učnega gradiva sem poskusil vključiti pregovor V mlinu se vsaka stvar trikrat pove, saj ta pregovor lepo ilustrira naivno metodo, ki omogoča zanesljivo komunikacijo v prisotnosti šuma. Vendar sem pri hitrem pregledu svetovnega spleta naletel na več različic tega pregovora (kar je najbrž pri pregovorih običajno), pa tudi na vsaj dve razlagi pomena.
Ena razlaga je, da se mora v mlinu zaradi hrupa besede večkrat ponoviti, da nas razumejo. To je razlaga, ki bi mi “ustrezala” za ilustracijo snovi, ki jo predavam študentom.
Druga razlaga, na katero sem naletel in ki se mi zdi zelo zanimiva, pa se nanaša na posebno mesto, ki naj bi ga v socialnem življenju na podeželju igrali mlini. Ti naj bi namreč bili kraj, kjer so si ljudje, ko so čakali, da se njihovo žito zmelje, izmenjevali novice. Ker so ljudlje v mlin prihajali in odhajali ob različnih trenutkih, naj bi se zato vsaka novica povedala večkrat - vsakić, ko je v mlin prišel kdo nov. Ta razlaga torej nima nobene zveze s hrupom v mlinu.
Prosim za pojasnitev pravilne rabe toponima za kraj (danes italijanski Redipuglia), ki zaradi avtohtone naseljenosti in polpreteklih dogodkov zaseda pomemben prostor v slovenski duhovni zgodovini. Zaradi različnih nesoglasnih teorij je nujna standardizacija v prid uporabe strokovno čim bolj utemeljene inačice.
Kako se pravilno glasi ustreznica ang. EU Strategy to combat illicit accumulation and trafficking of SALW and their ammunition? Mar:
Termin osebno in lahko orožje je prevod ang. small arms and light weapons (kratica SALW), torej gre za dve vrsti orožja, od katerih ima vsako svoje strelivo. Smiselno govori to v prid množinski obliki, torej Strategija... trgovini z njimi), po drugi strani pa sta tako orožje kot strelivo neštevna samostalnika, kar pomeni, da govorimo o trgovini z orožjem [dveh vrst] in (s) strelivom[, ki pripada zadevnima vrstama orožja]*, torej bi bilo z vidika slovnice ustrezno reči trgovina z njima.
Angleška beseda shrinkflation se ponekod prevaja kot skrčflacija. Podoben pojem je skimpflation, za katerega še nisem zasledila slovenske ustreznice. Kaj pravite na škrtflacija?
V prvem primeru vam trgovci za isto ceno prodajo manj izdelka. Količina se je skrčila, zato skrčflacija. V drugem primeru se dražje sestavine zamenjujejo s cenejšimi. Torej varčujejo, skoparijo ali po domače škrtarijo. To bi se lahko imenovalo škrtflacija.
Ne en ne drug slovenski izraz mi nista všeč, ampak skimpflacija se mi zdi še slabša izbira.
Ime Brela: Je prav, da se ga sklanja v skladu z izvirnikom, ki je množinski samostalnik ženskega spola?
Rada bi preverila, ali določena prevzeta osebna lastna imena (tujke) pravilno sklanjam. Že vnaprej se vam zahvaljujem za pomoč.
William Tuke – Williama Tukeja (ali Tuka); Jean-Martin Charcot – Jeana-Martina Charcota (ali Jean-Martina Charcota) Antoine Lavoisier – Antoina Lavoisiera (ali Lavoisierja) Joseph-Ignace Guillotin – Josepha-Ignaca Guillotina Hippolyte Bernheim – Hippolyta Bernheima Ambroise-Auguste Liebeault – Ambroisa - Augusta Liebeaulta Pierre Janet – Pierra Janeta Abbe Faria – Abbe Farie (ali Abbeja Faria) Henri Elenberger – Henrija Ellenbergerja Sandor Ferenczi – Sandorja Ferenczija Pavel Scheftel – Pavla Scheftla Leopold von Sacher-Masoch – Leopolda von Sacher-Masocha Henri Claude – Henrija Clauda Rene Laforge – Reneja Laforga Giuseppe Epifanio – Giuseppeja (ali Giuseppa) Epifania Edward Mapother – Edwarda Mapothera (ali Mapotherja) Jean Piaget – Jeana Piageta John Bowlby – Johna Bowlbyja Erich Maria Remarque – Ericha Marie Remarqueja Jakob Klaesi – Jakoba Klaesija Ken Kesey – Kena Keseyja Edward Thorndike – Edwarda Thorndika (ali Thorndikeja) Joseph Wolpe – Josepha Wolpa (ali Wolpeja) Maurice Merleau-Ponty – Maurica Merleau-Pontyja Pierre Deniker – Pierra Denikera (ali Denikerja) Karl Ludwig von Bertalanffy – Karla Ludwiga von Bertalanffyja Jay Haley – Jaya Haleyja Gregory Bateson – Gregoryja Batesona
Pa še za dva zložena pridevnika me zanima, kako je prav:
teorija Krafft-Ebinga (Ali je v tem primeru sploh dovoljena raba brez imena?) ali teorija Kraffta- Ebinga ali teorija Richarda von Krafft- Ebinga;
terapija Wagner-Jauregga ali terapija Wagnerja-Jauregga ali je pravilno samo terapija Juliusa Wagner-Jauregga ali terapija Juliusa Wagnerja-Jauregga.
Zanima me, če pridevnik v odvisniku ohrani obliko iz glavnega stavka ali, ker stoji sam, spremeni sklon?
Primer: V skalah in tudi v naših gorah smo v krasni naravi našli drug svet, svoboden in pravičen, bili smo med ljudmi, ki smo jim lahko zaupali in kjer ni bilo mogoče dajati prednosti manj sposobnim.
Ali bi moralo pisati: ... v krasni naravi našli drug svet, svobodnega in pravičnega, bili smo ...?
Zanima me, kako bi bi bilo najbolje sloveniti ime Averroes. V slovarju Svetokriškega lahko najdemo različico Averoj, ki pa se v rabi (kolikor je je) ni uveljavila. Osebno sem ji naklonjen, saj v sklanjatev ne vključi končnice, po drugi strani pa ni jasno, kateri sklanjatvi iz arabščine (najbrž prek španščine) prevzeto latinsko ime sploh sledi, zato tudi ni čisto jasno, kateri paradigmi slediti pri slovenjenju. Iz latinskih srednjeveških in humanističnih virov je možno razbrati več sklanjatev: Averroes, Averrois, Averroi, Averroem, Averroe (torej nekako po tretji latinski sklanjatvi), toda tudi npr. Averroes, Averroys, Averroy, Averroym, Averroy, kakor da bi se zgledovali po sklanjatvi grških imen na -es, ki so jo kljub pomanjkljivem znanju grščine poznali iz paradigme imena Sokrates. Po drugi strani pa je v romanskih jezikih zadnji zlog naglašen -- ne le v francoščini, kjer je to predvidljivo, temveč tudi v italijanščini (Averroè). V kakšno luč to meče odpah končnice pri slovenjenju Averoj?
Kako pravilno sloveniti besedo wellness?
Smo med poletom z balonom v ali na balonu? Uporabljamo isti predlog pri vseh vrstah zračnih plovil?
Na spletu sem naletel na debato o števnosti samostalnika morje. Mnenja so deljena. Nekateri trdijo, da je to nešteven edninski samostalnik, medtem ko drugi trdijo, da je to števen samostalnik.
Kaj je res?
Pred kratkim sem na spletu odkrila Jezikovno svetovanje, kjer odgovarjate na vprašanja povezana s slovnico in pravopisom. Ker imam tudi sama nekaj vprašanj, pri katerih bi potrebovala pomoč, dvomim pa, da bi bila le-ta dovolj zanimiva za širši krog jezikovnih uporabnikov, sem izkoristila ponujeno možnost individualnega svetovanja. Upam, da ni s tem nič narobe in da mi boste pomagali pri odgovorih na vprašanja, ki me težijo.
V fantazijskii literaturi se pogosto srečujemo z izmišljenimi jeziki. Kako torej podomačevati (oz. ali sploh podomačevati) imena bitij in pripadnikov narodov, še zlasti tam, kjer je v prevodu literarnega dela zaželjeno prikazati tudi razliko med dvema jezikoma, resničnim in izmišljenim, in njunimi jezikovnimi značilnostmi? Do kakšne mere je smiselno ali nujno podomačevati besede iz takšnih jezikov in kakšna bi bila njihova najpravilnejša oblika?
Kot primer bi navedla Tolkienova dela (predvsem Silmarillion) in njegova poimenovanja bajeslovnih bitij (Ainur, Valar, Maiar) ter narodov (Noldor, Sindar, Teleri) v jeziku quenya (Quenya). Tukaj je nekaj primerov (osebnih lastnih imen) v edninski in množinski obliki:
Ainu (ed.) --> Ainur (mn.)
Vala (m. sp., ed.) --> Valar (m. sp., mn.)
Valië (ž. sp., ed.) --> Valier (ž. sp., mn.)
Maia (ed.) --> Maiar (mn.)
Noldo (ed.) --> Noldor (mn.)
Elda (ed.) --> Eldar (mn.)
Teler (ed.) --> Teleri (mn.)
Quende (ed.) --> Quendi (mn.)
Množinske oblike teh poimenovanj v besedilu močno prevladujejo, zato me zanima, po kakšnem vzorcu je treba to množino sklanjati v slovenskem prevodu?
Je potrebno:
1. izhajati iz edninske oblike samostalnika in množino sklanjati po 2. moški sklanjatvi: Vale-Val-Valam-Vale-o Valah-z Valami
2. za množino vzeti kot osnovo originalno množinsko obliko Valar in besedo nato sklanjati po 1. moški sklanjatvi: Valarji-Valarjev-Valarjem-Valarje-o Valarjih-z Valarji (kot so to naredili nekateri slovenski prevajalci)
3. za množino vzeti kot osnovo originalno množinsko obliko Valar in ji v vseh sklonih dodati končnico -ø: Valar-Valar-Valar-Valar-Valar-Valar
4. bi lahko morda v kakršnemkoli primeru po tem pravilu iz SP 2001 (Tujke, tuje besedne zveze ter polcitatna lastna imena imajo v imenovalniku ednine in enakem tožilniku (nepregibne besede in zveze pa sploh) lahko pisno citatno obliko (Shakespeare, corpus delicti, à propos), tj. pišejo se kakor v jeziku, iz katerega jih jemljemo.) kaj podobnega naredili tudi z besedo Valar, čeprav gre tu za množino in ne ednino? Valar bi potem sklanjali kot:
Valar-Valarjev-Valarjem-Valar-o Valarjih-z Valarji. Ali pa je to še najslabša rešitev izmed vseh oz. popolnoma napačna?
Ker imamo v knjigi tudi primere, kjer najdemo edninsko obliko besede v quenyi, množinska oblika pa je podana v angleškem jeziku (recimo Silmaril (ednina v quenyi) in Silmarils (množina v angleščini); v quenyi je množinska oblika Silmarilli, iz česar potem tudi izhaja naslov knjige Silmarillion, namreč zgodba o Silmarilih (treh draguljih, ki imajo v zgodbi osrednjo vlogo)), sem mnenja, da bi to razliko bilo treba tudi na nek način v prevodu poudariti. Sama sicer nisem jezikoslovka, še manj pa prevajalka, a vseeno se mi zdi, da če vse prevajaš po istem kopitu (Silmarils (ang.) --> Silmarili (slo.), Valar (quenya) --> Valarji (slo.)), se to razlikovanje med dvema jezikoma v prevodu popolnoma izgubi. Kako torej najustrezneje ravnati v takšnih primerih?
Kot drugo me potem zanima tole: je potrebno besede Ainu, Ainur, Quendi, Maia in Maiar podomačiti in spremeniti v Ajnu, Ajnur, Kvendi, Maja in Majar? Sama nisem najbolj navdušena nad tem, še zlasti ker v primeru Maia --> Maja (iz očitnega razloga) v slovenščini lahkopride do zmede. (primer: Gandalfje Maja. Maja Sauron je izdelal Prstan.) Ker se je prevajalec slovenskega prevoda Silmarilliona iz leta 2003 ravno temu kot kaže skušal izogniti, smo zato za žensko pripadnico rodu Maiar(jev) dobili nekaj, čemur ne morem reči drugega kot zmazek, namreč Majarka. To se (vsaj meni) zdi enako, kot da bi množini Libanonci prilepili -ka in za besedo Libanoncika trdili, da je to prebivalka Libanona. Podobno se je zgodilo pri množinski obliki za ženske pripadnice rodu Valar(jev). Čeprav se ime Valar skozi celotno knjigo pojavlja kot skupno ime za moške in ženske pripadnice rodu, torej Valar in Valier, so ženske pripadnice tega rodu (Valier) nazadnje končale kot Valarke. To je vseeno boljša rešitev kot prej omenjena Majarka, a vseeno menim, da bi se dalo priti do še kakšne boljše, kot da iz Valië (ed.) --> Valier (mn.) v slovenščini kar naenkrat dobimo Valarke. Bi bilo torej bolje ta imena (tudi v množini) pustiti v originalni obliki (tako kot recimo ime Pia)?
In pa še eno vprašanje: kakšni bi bili najpravilnejši ali vsaj najustreznejši (po Vašem mnenju) podomačeni obliki za imeni dveh najpomembnejših jezikov v Tolkienovih delih, quenyo (Quenya) in sindarin (Sindarin)? Zaenkrat imamo v slovenščini ti dve besedi prevedeni oz. podomačeni kot 'kvenja', 'kvenjščina' in 'quenjščina' ter 'sindarinščina' in 'sindarin'.
Mnogi vpletejo v pripoved, ki se dogaja v preteklem času, prihodnjik. Menim, da je to narobe. Primer Rodil se je v Postojni, kjer je obiskoval osnovno šolo. Kasneje se bo s starši preselil v Koper, kjer bo obiskoval gimnazijo. Po končani gimnaziji se je vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, kjer bo uspešno dokončal študij.
pretežen – ki obsega, predstavlja večji del česa večina – del kake skupnosti, celote Ali bi lahko torej besedno zvezo pretežna večina (ki jo predlaga celo SSKJ) imeli za slogovno manj ustrezno? Če ne, kakšna je razlika med večino/pretežnim delom in pretežno večino? Bi slednjo lahko pojmovali kot stopnjevanje?
Lepo prosim za razlago, kako je v tehle pravopisnih primerih z drugo vejico. Je druga vejica samo tam, kjer te besede lahko razumemo kot samostalniško besedno zvezo z levim neujemalnim prilastkom?
protivni: Lepa, vendar nevarna pot ga je mikala.
vzročni in posledični: Neizkušena, kajti mlada, je odšla v svet.
– Mlada, torej neizkušena, je odšla v svet. – Slab, zato pa poceni izdelek so
nam ponujali.
Kaj pa v temle primeru -- je za nemogoče vejica?
ker je težko, če že ne nemogoče, prepoznati ...
Lepo vas prosim za pojasnilo in razlago, kakšen je pravilen zapis omega(-)3, omega(-)6 ipd. (-)maščobnih kislin. Z enim vezajem, dvema ali kako drugače?
Kot sem že v naslovu omenil, me zanima, ali se posoda v pomivalnem stroju pomiva ali pere. V rabi sta namreč pogosti obe možnosti, zato sem v dilemi. Jaz bi rekel, da je pravilna opcija pomivanje, saj se posodo pomiva. Zanimivo mi je pa to, da je raba pranje posode bistveno pogostejša. Še celo pri navodilih pomivalnih strojev ponavadi piše: "pranje posode v pomivalnem stroju".
Kaj je pravzaprav pravilno? Ali sta pravilni obe možnosti?
Pri pisanju diplomske naloge sem se znašla v dilemi glede zapisa sestavljenih merskih enot. Zaradi preglednosti sem uporabljala zapis, pri katerem so posamezne merske enote ločene s presledkom (primer: m s). Pri tem sem se oprla na brošuro o mednarodnem sistemu merskih enot (sistem SI), kjer za sestavljene enote dopuščajo zapis množenja s presledkom ali s kratom.
V Odredbi o merskih enotah je določeno: »Enote, ki so koherentno izpeljane iz osnovnih enot SI, so podane kot algebrski izrazi v obliki zmnožkov potenc osnovnih enot SI s številskimi faktorji, enakimi 1.«
V vseh navedenih primerih je množenje nakazano z znakom »krat«, mene pa torej zanima, če v slovenščini za zapis zmnožka osnovnih enot lahko uporabljamo tudi presledek.
Sta torej pravilna oba zapisa: m ∙ s in m s?
Pozdravljeni. Dilema se glasi: Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni? Teorija namreč, vsaj kolikor mi je uspelo najti v knjigah in na spletu, omogoča le tri variante: Napovedni stavek: "...?" "...," spremni stavek. "...," spremni stavek, "...?"
Kar naprej pa se pojavljajo primeri tipa: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval: "Tudi jaz prihajam od tam."
Po pravilu spremnega stavka bi moralo biti to zapisano takole: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval, "tudi jaz prihajam od tam."
Nekako se zdi bolj logična prva varianta, ki se tudi večinoma uporablja. A v stroki zanjo ne najdem niti primera, kaj šele potrditve. Žal enako velja za drugo varianto.
Ali se za primerjavo v slovenščini lahko piše krajšava vs. (lat. versus)? Če ne, kaj je slovenska ustreznica?
Zanima me, ali sta džamija in mošeja v slovenščini vedno sopomenki, kot naj bi bili v arabščini. V Turčiji in Bosni džamija imenujejo stavbo z minaretom, molilnico brez minareta pa masjid, torej mošeja. V Istanbulu imenujemo znamenito stavbo Modra mošeja, v Ljubljani in Sarajevu pa imamo džamijo. Tudi Gigafida 2.0 v okolici mošeje navaja pridevnik moder, v okolici džamije pa ne. Torej razlika verjetno obstaja.
V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?
Izraz kontekst (v prevodih pravnih besedil) popravljamo v sobesedilo (na kar napotuje Pravopis), pa tudi v okoliščine ali okvir, odvisno od pomena. Zanima pa me, ali bi lahko izraz kontekst v besedilih kar puščali, sploh kadar ni povsem jasno, ali gre res samo za sobesedilo ali pa morda za kaj širšega. Lahko rabo izraza kontekst štejemo za ustrezno v vseh pomenih?
Nekaj primerov:
Prosim za pojasnilo, zakaj takšno govorjenje:
brez da bi me vprašal brez da bi nas razumeli brez da bi se zdravil
ne razumem, kaj je v temu ..v temu tiči zajec ...nesporazum je v temu ...
Zanima me, kako v množini sklanjamo samostalnik val. Je pravilneje valovi ali vali? Lahko uporabljamo oboje? Opažam, da so časopisi pred leti uporabljali tudi krajšo obliko (vali), zadnja leta pa skoraj izključno daljšo (valovi).
Zanima me, kako se delita besedi raziskovanje in življenje. Ali je ustreznejša delitev ra-zi-sko-van-je ali ra-zi-sko-va-nje? Ali mogoče kaj tretjega?
Kako grafično prikažemo deljenje besed z vezajem, npr. božično-novoletni (koncert), če bi morali besedo deliti točno tam, kjer je vezaj?
Pri maši molimo nicejsko-carigraisko veroizpoved, v kateri je tudi uradno besedilo in pričakujem vstajenja mrtvih in življenja v prihodnjem veku. Moje mnenje je, da bi bila ustreznejša raba tožilnika. Kakšno je vaše mnenje?
Kako bi bilo najbolj smiselno na koncu vrstice deliti citirani spletni naslov, saj bi deljaj lahko napačno razumeli kot vezaj, ki je del spletnega naslova?
Že nekajkrat sem opazila, da lektorji ne zagovarjajo več dosledno določne oblike pridevnika za svojilnimi zaimki. Primer:
Kakšno pravilo je v veljavi?
V kakšnem razmerju so različna imena jezer pod Mangartom: Klanški, Mangartski ali Belopeški jezeri? Ali v knjižnem jeziku uporabljamo vsa imena enakovredno?
Prosim za odgovor na vprašanje, kako pisati dvojna imena poklicev, če kdo enakovredno opravlja dva poklica, in sicer je lektor in redaktor ali je krovec in klepar.
Ali je mogoč zapis z nestičnim vezajem (lektor - redaktor, krovec - klepar) po zgledu dvojnih zemljepisnih imen ali pa se taka poimenovanja vseeno uvrščajo med primere, kot so človek žaba, ptica pevka, država članica, in je to, kar je prvemu samostalniku dodano, njegov prilastek?
V različnih šifrantih poklicev so ta poimenovanja zapisana zelo neenotno, celo v enem in istem brez vezaja, stičnim ali nestičnim vezajem, npr. vrtnar cvetličar, klepar-krovec, slikopleskar - črkoslikar.
Vprašanje nam postavlja pravilni zapis imen dolin Ravenska, Makekova in Belska Kočna/kočna. Na Jezerskem imamo goro Kočno (z več vrhovi, poimenovanimi tudi Jezerska Kočna, Kokrška Kočna etc.), kjer zapis z veliko začetnico ni sporen. Imamo pa tudi omenjene tri doline, kjer pa se Kočna/kočna (v lokalni rabi tudi podkočna) po logiki sklicuje na kočno kot vrsto/del doline, torej "zgornji, polkrožno zaključeni del ledeniške doline" (SSKJ), ne pa na Kočno kot vzpetino. Splošna raba se poslužuje velike začetnice (torej Ravenska, Makekova, Belska Kočna), nas pa zanima, kakšna je jezikovno pravilna/pravilnejša raba.
Kakšna je pravilna raba gasilni oz gasilski dom?
Vključen sem v diskusijo, povezano z določbo nekega pravilnika, kjer je pri določanju nekega kriterija piše, citiram: vodenje mednarodnega projekta. Po eni od razlag je jasno, da je zahteva v sedanjiku, kar pomeni, da mora kandidat v času oddaje vloge izpolnjevat ta kriterij. Sam zagovarjam stališče, da zapis ni časovno determiniran, ampak je v tem smislu bolj nedoločne narave. Pri tem izhajam tudi iz same definicije pojma menedžment, ki je planiranje, organiziranje, vodenje in kontroliranje dela v organizaciji (Možina in drugi, 2002). To definicijo vam navajam zgolj kot primer in osnovo mojega razmišljanja.
Imam torej problem, kjer vas kot jezikoslovce prosim, da mi ga pomagate rešiti (razjasniti). Osnovno vprašanje je, ali obstoječa beseda vodenje resnično tako jasno določa zgolj sedanje stanje?
Pri glasbi rajši rabimo instrument ali inštrument? Nekateri trdijo, da instrument pomeni orodje in inštrument pomeni glasbilo. Je res? Če bi bilo tako, bi bilo pravilno samo inštrumentalna glasba, inštrumentacija, inštrumentalist itd. ... SSKJ ne razlikuje.
Zanima me, ali je v spodnjem primeru napaka in bi morala za številko 13 pisati pika, torej ali gre za glavni ali vrstilni števnik.
Primer: /.../ Od nogometaša in plavalca, ki je pri rosnih 13 letih s štafeto preplaval Rokavski preliv, do zmagovalca Dirke po Italiji /.../.
Če imamo imenovanje paketov Zeleni S, Zeleni M in Zeleni XL, kako pravilno zapišemo; V zelenih paketih je vključena ... ali v paketih Zeleni je vključena....
Ali se vam zdi pravilno sloveniti ime Bartolomeu Dias v Bartolomeu Diaz? To je najpogostejša varianta v Gigafidi, sicer ne z velikim naskokom. Ampak ali ne bi v tem primeru moral sloveniti oboje, torej: Bartolomej Diaz?
Slovenska himna se uradno imenuje ZDRAVLJICA (izhaja iz besede zdravlje, ki nikoli ni bila slovenska beseda in je Prešernov France ni zapisal). Kdo je torej ukradel verze Franceta Prešerna in jih uporabil v svojem zmazku? Kolikor zanesljivo vem, je Prešernov France napisal pesem Zdravica, ki izhaja iz slovenske besede zdravje.
Vesel bom vašega odgovora, če veste kdo je ta plagiator. Prepričan sem, da jih imamo v Sloveniji že čisto preveč in bi bilo prav, da se stvari postavijo na pravo mesto.
Zanima me, čemu v slovenskem jeziku nimam ustreznega nedovršnika za glagol prelesti oz. v slovarju najdem le lesti čez, preko.
Prosil bi za razlago situacije, kjer nisem prepričan, ali naj se uporabi besedno zvezo v luči ali vokviru. Primer je naslednji:
ali
Še dodatna razlaga: na ponedeljkovi seji predsedstva določene organizacije je med drugim tekla razprava o vandalizmu v okolici stavbe, kjer ima organizacija prostore. Eden od članov organizacije je nato naslednji dan odgovorno osebo v organizaciji obvestil o dogajanju v okolici te stavbe.
Prosil bi, če mi lahko poveste, katera besedna zveza je v tem primeru točna za uporabo in zakaj je to tako.
Zanima me, katera oblika povedi je v naslednjem primeru ustrezna:
Ali se izgovor črke e, ki je zaznamovan v oglatem oklepaju v slovarskem sestavku besede skedenj, nanaša na obe različici izgovora besede skedenj ali samo na izgovor druge?
Zanima nas etimološki izvor besede mošenica in krajevnega oz. ledinskega imena Za Mošenico, ki predstavlja manjši del ravninskega gozdnega območja našega krajinskega parka.
Na vas se obračam z vprašanjem, na katerega nisem našel odgovora niti v lokalnem okolju niti v literaturi. Kjer živim (Zgornja Gorenjska – okolica Žirovnice, tudi v Bohinju), rečemo potici z veliko orehovega nadeva »pokravčana potica«. Izvedel sem, da pokravčana zato, ker se orehovim jedrcem reče kravice. In to ne celim, ampak samo polovičkam. Zanima me, od kod ta izraz in kje se uporablja.
Beseda grunge, ki označuje glasbeno zvrst, se ne nahaja v nobenem izmed Franovih slovarjev, zato vprašanje naslavljam na vas. Zanima me izvor omenjene besede in kakšna je njena pravilna izgovorjava?
Zanima me izvor in uporaba besede kramola, ki jo nekatere skupine in posamezniki na internetu predstavljajo kot staro slovensko besedo, ki naj bi pomenila "naravno in s tem temeljno, starodavno ter neodtujljivo pravico ljudstva do upora zoper vladarja in oblast, ki zlorabi svoj položaj ter od ljudstva podeljene pravice in dolžnosti."
Kot kaže beseda res obstaja, saj jo najdemo v starocerkveni slovanščini (крамола) v pomenu upor, v bolgarščini kot arhično za glasen prepir, pretep, razgarajati in tudi v sodobni ruščini, kjer ima arhaičen pomen kot sta vstaja in upor. Beseda pa naj bi bila sposojenka iz stare bavarščine (karmala)?
Zanima me, kako je s to besedo v slovenščini? Ali je tudi pri nas arhaična beseda za upor oz. dejanje/del starosvetnega prava, ki ni več praksi? In sploh kakšen je njen izvor?
Kam bi uvrstili besedo odisejada? Vem, da je frazem besedna zveza ...Ali je tudi odisejada frazem oz. kaj je?
Beseda čaga se na Štajerskem uporablja za izraz zabava, žur itd. Zanima me, kdaj se je ta izraz začel uporabljati predvsem v Mariboru, sedaj skoraj povsod na Štajerskem. (Leto začetka uporabe tega izraza in od kod izvira?) Do leta 1978 ne pomnim, da bi ta izraz uporabljali v Mariboru ali okolici, saj sem rojena tam, se šolala in tudi živela sem tam.
Beseda pangeljček je najbrž arhaizem in izvira iz nemščine. Najdemo ga v domnevno Prešernovem verzu: Minca, Minca, učke imaš kot pangeljčke, žnabelce kot nageljčke, ziska pa sta povštrčka.
Ali obstaja kak Slovar arhaizmov? Je potreben?
Danes sem odkril jezikovno svetovalnico ISJFR in moje vprašanje, s katerim se ukvarjam že kaj nekaj časa, je končno našlo svoje mesto. Vprašanje pa bi rad pričel z obrazložitvijo, kako sem do njega sploh prišel.
Že v času na osnovni in srednji šoli so me učiteljice slovenskega jezika večkrat opomnile, da se zjutraj nisem zaspal, temveč sem preprosto zaspal, saj da glagol v tem primeru ni povratno svojilen. Meni se je stavek Opravičujem se, ker zamujam, zaspal sem. slišal nadvse čudno, kakor tudi ostalim sošolcem in sošolkam, ki so prihajali iz Celja ali okolice. Pri nas se glagol zaspati namreč uporablja ob večerih, ko se odpravljamo spat, medtem ko glagol zaspati se pomeni, da smo se zbudili kasneje, kot je bilo predvideno. Od tu dalje neprestano razmišljam, kdo v jeziku postavlja normo, jezik ali človek? Menim, da so t. i. dialekti jeziki sami po sebi in notranjega pomena, ki ga govorec pripiše neki besedi ali izrazu ne gre omejiti z normo, ki jo je kasneje postavil neki govorec drugega dialekta, češ da se sliši smešno in zato ne more biti del zbornega jezika. Samo v razmislek.
Zaznamovan s tem glagolom sem večkrat prišel v situacijo, kjer je slovenska jezikovna norma govorila tako, živ in govorcem lasten jezik pa spet drugače. In v tem znamenju sem ob rednem kupovanju ajdove kaše naletel na problem: Le zakaj se nihče ne ukvarja z ustreznostjo prilagajanja pridevnika samostalniku? Ajdova kaša?! Od kdaj je ajda moškega spola? Kot očitno je že lahko.
In sem povprašal prijatelje. "Ajdina kaša pač ne more biti," je odgovoril prvi, "saj bi vendar ajdina kaša pomenila svojilnost, in sicer da ta ajda pripada osebi po imenu Ajda." Tega odgovora nisem mogel jemati resno, saj mi je bilo nadvse smešno, da je ta bil mnenja, da sam te možnosti že nisem pretehtal. "Res je čudno. Sama ne to nisem nikoli pomislila," je odgovorila druga in se nasmehnila. Nato pa me je prešinila zamisel. Pravzaprav bi se t.i. ajdovi kaši moralo reči ajdna kaša. Ta oblika pridevnika je edina res pravilna in menim, da bi morali to upoštevati. Besedna zveza ajdova kaša se namreč ne sklada z nobenim temeljnim načelom slovenskega jezika. Ajda je samostalnik ženskega spola, ajdova pa je pridevnik, ki nakazuje na samostalnik moškega spola. Zdi se mi čudno, da tovrstve pogovorne različice ostajajo v pravilni zborni rabi, medtem ko se glagola zaspati ne sme uporabljati v povratno svojilni obliki.
Kaj pa Vi menite?
Ponatisniti oziroma znova objaviti želimo knjigo, ki je izšla v začetku šestdesetih let (s publicistično-zgodovinsko vsebino). Glede na to, da je v njej jezik ponekod že malce zastarel, nas zanima, ali ga smemo posodobiti, spremeniti, torej opraviti »rahlo« lekturo, ali pa se besedila sploh ne smemo dotakniti.
Kaj je prav: odporen na kot npr. v povedi Les je odporen na glive razkrojevalke. ali odporen proti, poved bi se v tem primeru glasila Les je odporen proti glivam razkrojevalkam. Enako velja za zvezi Odpornost na in Odpornost proti. Pri svojem delu se vsakodnevno srečujem z lektoriranjem (sicer s strokovnim, vsebinskim, a ob tem skušam skrbeti tudi za čim lepši jezik) diplomskih nalog študentov in zelo vztrajno uporabljajo Odporen na in Odpornost na. Mislim da to ni prav, tudi SSKJ govori le o zvezi s predlogom proti, razen v enem primeru, ko govori o odpornosti na upogib. Sicer pa zvezo odpornost na uporabljajo vsepovsod, še posebej pogosto v oglasih v medijih, npr. Naša streha je zanesljivo odporna na točo.
V nekem članku sem zasledil uporabo besede OPERATIVA, ki naj bi pomenil 'operacijsko dejavnost v bolnišnicah'.
Prosim za mnenje, ali to drži. Če ni tako, kakšen pa je pravilen slovenski izraz, ki povsem določno opiše različne zdravniške posege, ki jim pravimo operacija?
Slovenski pravopis v 26. točki Raba velikih in malih črk zapoveduje, da se v slovenskem knjižnem jeziku vsa lastna imena pišejo z veliko začetnico, vendar v 39. točki pravi:
Lastna imena lahko postanejo občna: štefan (steklenica), ford (avto), morava (cigareta), jera (jokavec). (Pravopis 2001: 10)
V 131. točki se prav tako naveže na občna imena in pravi:
[Z malo začetnico pišemo] občne besede [imena] iz osebnih imen (rojstnih, krstnih) ali priimkov, kadar zaznamujejo vrsto pojavov: jurček (goba), jur (tisočak), štefan (steklenica), (bodeča) neža, (mila) jera, jude (izdajalec), silvester (silvestrovanje, zadnji večer v letu); volt, ford, tesla, rentgen, bazedov (bolezen). (Pravopis 2001: 18)
Nekako enako pravi tudi v 147. točki:
[Z malo začetnico pišemo vrstna poimenovanja] industrijskih izdelkov ipd., nastala iz imen podjetij in trgovskih znamk, kadar se ne uporabljajo kot imenovalni prilastki: Pišem z olivetijem (s pisalnim strojem Olivetti). – Fotografiram s kodakom. – Vozim se s fordom. – Zobe si umivam s kalodontom. Komarje uničujem s pipsom. (Pravopis 2001: 20)
Vsebina 39. in 131. točke se sklada s splošno rabo slovenskega jezika, vendar pa to ne velja za vsebino točke 147 oz. je z splošno rabo celo v nasprotju. Upoštevaje slednjo namreč prav tako avtomobil znamke Mercedes postane oropan svojega lastnega imena in postane občno ime, mercedes, enako kot jurček, jur, silvester, tesla, rentgen, volt ipd. Lastna imena lahko preidejo v občno rabo le takrat, ko istočasno v mentalnem besednjaku govorca jezika pridobijo značilnosti občnega. Tako imajo imena jurček, rentgen ali volt danes že značilnosti občne rabe, saj na primer z uporabo besede rentgen ne mislimo več na Wilhelma Röntgena ali specifično napravo, ki jo je izumil, temveč tehniko, ki je po njem dobila svoje ime, prav tako kakor z metafiziko mislimo na filozofsko disciplino, ne pa Aristotelovo Metafiziko. Tudi izraz adidaska danes ne pomeni več le obuvala znamke Adidas, ampak zaradi svojega novega privzetega občnega pomena preprosto pomeni športno obuvalo. Enako velja za občno ime kalodont, ki ne pomeni več imena nekdaj poznane avtrijske zobne paste Kalodont, temveč preprosto pomeni zobno pasto samo. Takšnih občnih imen je še mnogo, a vas moram razočarati, da Kodak ali Ford na žalost še nista eni izmed njih. Prav noben govorec slovenskega knjižnega jezika ne bo v zagovor svojemu fotoaparatu uporabil imena kodak, temveč bo vselej govoril o fotoaparatu, razen kadar bo šlo izključno za fotoaparat znamke Kodak, ki pa s tem takoj pridobi status lastnega imena in se mora pri tem pisati z veliko začetnico. Tudi ko bomo uporabili besedo ford, ne bomo s tem preprosto mislili na avtomobil, temveč prav specifični avtomobil znamke Ford, zaradi česar ga bomo pisali z veliko začetnico. Stavek Andreja se je odpeljala s svojim novim lexusom. je na žalost nepravilen, saj lexus nima prav nobenih značilnosti občnega, ampak vselej pomeni le avtomobil znamke Lexus. Predvidevam, da boste tukaj iz rokava potegnili argument splošnosti in specifičnosti, kjer naj bi katerikoli avto znamke Lexus lahko imenovali leksus, in ga s tem pisali z malo začetnico, medtem ko lahko z veliko začetnico ime pišemo le takrat, ko resnično mislimo le podjetje samo. A naj vam povem, da tudi ta argument ne vzdrži preizkušnje splošne rabe. Tudi če že gre za nedoločen avto znamke Lexus, je tudi ta še vedno Lexus. Velika začetnica je nujna. Pika.
Kar pa me poleg tega najbolj skrbi, pa je kategorija imenovalni prilastek, ki kaže splošno nedodelanost slovenske slovnice kot vede in predmeta. Prilastek (atribut) kot nesamostojna slovnična enota, ki kot del stavčnega člena natančneje opisuje jedro, na katerega se nanaša, lahko stojijo pred (levi) ali za (desni) jedrom. Če torej govorimo o prilastku kot skladenjski (sintaktični) slovnični enoti, potem ta kategorija nima prav nobene posebne funkcije in je nesmiselna, ker je le del pomenske enote, ki se imenuje fraza. Avto Lexus je odpeljal proti domu in V Franciji narejeni Lexus je odpeljal proti domu sta stavka, ki v skladenjski strukturi nista različna. Iz tega sklepajoč prilastek kot tak ni skladenjska enota. Če pa govorimo o prilastku kot oblikoslovni (morfološki) enoti, pa se ta vede le kot pridevnik oz. pridevniško določilo, zaradi česar prav tako ne more biti morfološka enota. Kakšna je torej potemtakem razlika med slovničnima enotama določilo in prilastek? V čem sploh potreba po rabi namišljene kategorije prilastek in še bolj absurdni kategoriji imenovalni prilastek? Tukaj vas vprašam, kako bi sploh lahko lastno ime nastopalo kot imenovalni prilastek in kaj bi v takšnem primeru opisovalo oz. določalo? Prosim, da navedete tudi ustrezne nedvoumne primere.
Kregamo se, kaj je pravilno. Babi ponori, ko sliši na RA ali TV kulturni minister. Pravi, da so vsi »kao« kulturni, a samo eden je minister za kulturo. Da ne bom rekel kaj narobe, raje preverim pri vas. Hvala.
V knjižnem jeziku je pravilna raba do tja, saj s prislovom tja odgovarjamo na vprašanje Kam?, s tam pa na vprašanje Kje?. Torej:
Je pa že v SSKJ zapisana tudi raba tam v pomenu 'tja', ki je označena kot narečna. Iz narečij nato prehaja tudi v zapisana besedila, saj jo v Gigafidi 2.0 v zvezi do tam najdemo 664-krat, kar pa je bistveno redkeje kot bolj knjižna zveza do tja s skoraj 4000 pojavitvami.
Na pogostost rabe do tam verjetno vpliva tudi nasprotna zveza od tam (morda prek od tam do tam, kjer oblika od tam do tja v korpusu ni izpričana), ki pa odgovarja na vprašanje Od kod?.
Zanima me, katera zveza je pravilna: o čem se gre? ali o čem gre?
Ali je to tako kot zakaj se gre? in zakaj gre?
V magistrski nalogi na muzikologiji hčerka piše o Merkuju. Razen v prvem sklonu -- pišemo z naglasom priimek Merku?
Zanima me pisanje sort in pasem: glede na moje znanje jih pišem z malo začetnico, tudi v SSKJ in SP so zapisane z malo, vendar v strokovnih člankih pogosto zasledim pisanje z veliko začetnico (npr. 'Izabela') in v narekovajih, pogosto enojnih. Ali gre za nepoznavanje pravil slovenskega jezika ali pa so se pravila spremenila, odkar sem jaz hodila v šolo?
Kako se pravilno napiše ime ulice Ulica brigade Moris? Že vnaprej hvala za odgovor in lep pozdrav.
Kako se pravilno zapiše q, w, x, y, z malimi in velikimi pisanimi črkami?
Ali že imamo slovensko ustreznico za izraz »foodtruck«?
Zanima me, kaj so in kako se razlikujejo: kongres, konferenca, simpozij, kolokvij, delavnica, seminar, posvet, sestanek in kar je še podobnih izrazov za take in drugačne dogodke.
Zanima me, kako sklanjamo Elektro Ljubljana, Elektro Primorska, d. d.?
Kako sklanjamo priimek (poleg moškega imena) Tjukajev?
Ali je prav Marjana Tjukajeva, Marjanu Tjukajevu ...
Zakaj samostalnika avstralopitek ni možno sklanjati avstralopitek – avstralopitka? S svojim znanjem bi ocenila, da gre pri zadnjem soglasniku za polglasnik, ki navadno pri sklanjanju izpade. Pa tudi glede na Odzadnji slovar slovenskega jezika je to skoraj edina beseda, ki se konča na -tek in ne -ték, ki se sklanja na tak način.
Zanima me, ali se piše besedna zveza super junak skupaj ali narazen.
Se Heil Hitler piše brez vejice ali z vejico Heil, Hitler?
Zanima me najprimernejši izraz za zapis telefonske št., mobilne tel. št., e-naslova, spletnega naslova (npr. pri vizitkah, dopisih, e-podpisih ...).
Primer za mobilni telefon:
Zanima me tudi zapis same številke, in sicer za slovensko in mednarodno rabo.
Na naši ustanovi izvajamo projekt ALPA, kjer so eno od območij tudi Pohorske planje. Tu se precej lovimo, ker ne vemo, kako je z velikimi začetnicami teh dveh besed: Pohorske planje ali pohorske Planje ali Pohorske Planje ali morda celo pohorske planje.
Gre za območje Pohorja, kjer so planje (travniki) in ne gre za krajevno ime, pač pa za planje s Pohorja.
Zanima me terminološka razlika med izrazoma zdraviliški oziroma zdravstveni turizem. Ko govorimo denimo o začetkih (modernega) turizma, ki temeljijo na osnovi nekih medicinskih spoznanj (npr. uporaba termalne vode, morske vode...) je primerneje uporabiti zdravstveni ali zdraviliški turizem? Hvala.
S kolegicami prevajalkami smo se danes znašle v dilemi glede pomanjševalnice za besedo slika. Prepričana sem bila, da se zaradi palatalizacije k spremeni v č in da je pravilna pomanjševalnica sličica, a smo kasneje v SSKJ našle obe možnosti, slikica in sličica. Zanima nas, če sta enakovredni, ali je mogoče katera le bolj pravilna od druge.
Večkrat slišimo in beremo ime danskega glavnega mesta Kopenhagen. Ali ni København?
Rad bi vam zastavil vprašanje, ki pa se ne nanaša na nek jezikoven problem.
Moje vprašanje je, kdaj bodo nova pravopisna pravila na voljo. Rad bi to knjigo kupil in jo preučil, kajti nad SP 2001 sem zelo razočaran. Upam, da boste v novih pravilih podali boljše rešitve za določene pravopisne probleme.
Moje osebne želje za novi pravopis pa so:
poleg omenjenega pa si želim tudi, da je v pravopisnih pravilih uradno opredeljeno, da se hišna številka s črko piše skupaj, in sicer le-to z malo črko (zgled: 35a) in da se uradno določi zapisovanje telefonskih in mobitelskih številk (dva zgleda: 01 712 34 56, 051 123 456), sploh glede razporeditve števk v številskem sklopu.
Ali plan ali načrt? Ali načrtovanje ali planiranje? Sama bi seveda vedno načrtovala, delala načrte, a v diplomski nalogi, ki govori o lesnopredelovalni proizvodnji, planov v besednih zvezah proizvodni plan, planiran material, planiran načrt kar mrgoli. Ali je pri tako množični rabi planov ipd. sploh v podjetniških vodah (že sam klik na Google kaže na to) še smiselno plane spreminjati v načrte? JJe pa res, da Fidaplus kaže v plus proizvodnim načrtom.
Zanima nas etimologija besede mošenica in krajevnega oz. ledinskega imena Za Mošenico, ki predstavlja manjši del ravninskega gozdnega območja Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.
Sem filatelist in občasno pripravljam priložnostne poštne žige, ki jih Pošta Slovenije uporablja za žigosanje poštnih pošiljk. Živim v Portorožu, kjer je z zakonom določena raba italijanščine v javnosti. V ta sklop spada tudi dvojezično poimenovanje poštnega urada v tem območju. Zaradi oglašanja raznih »strokovnjakov« je trenutno nastala zmeda glede tega.
Če spregledam, da različni oblikovalci izpis prilagodijo svoji umetniški ustvarjalnosti, vendarle ugotavljam, da je Pošta Slovenije v brošuri s poštnimi številkami zapisal PIRAN–PIRANO s pomišljajem med slovenskim in italijanskim poimenovanjem in takšen zapis uporabila tudi pri navadnih rednih žigih.
Zdaj smo prejeli navodila, da moramo uporabljati poševnico, čeprav so razni »strokovnjaki« zahtevali vezaj po vzoru zapisa Gozd - Martuljek ali Sap - Šmarje.
Vesel bi bil vašega tolmačenja, saj ste konec koncev »ustavno sodišče« za slovenski jezik. Prosim vas za hiter odgovor. Na pošti trenutno obravnavajo mojo vlogo za žig, katerega osnutek prilagam. Z vašim tolmačenjem in objavo na vašem spletnem portalu boste vsekakor pomiril strasti med filatelisti
Zanima me ali je frazem ločíti zŕno od plevéla pravopisno pravilen in se ga lahko uporablja v pomenu kot je navedeno v frazeološkem slovarju Janeza Kebra?
Po SP 2011 priimek nemškega reformatorja Martina Luthra zapisujemo z Luter. Zanima me, kako ravnati v besedilu, v katerem pišemo o tem, da je leto 2017 razglašeno za Luthrovo leto, o tem, da je izšla Kuharska knjiga Luthra in Melanchtona, in o Martinu Lutru na splošno (vse to v enem besedilu).
V različnih učbenikih za matematiko za osnovno šolo smo opazili različna zapisa: vdrti kot in udrti kot. Zanima nas, kaj je prav. Govorimo o kotu kot geometrijskem pojmu. Kot pri matematiki je oz. leži v neki ravnini.
Če nekaj povzemamo (ali se imenuje) po izumitelju, raziskovalcu in podobno, ali lahko rečemo le »po tem in tem« – npr. razlaga nastanka vode po Daltonu – ali bi morali reči npr. »povzeto po Daltonu« ali »navedeno po Daltonu« ali celo »povzeto po Daltonovih dognanjih«?
Pozdravljeni, zanima me pravilno naglaševanje besede festival. Je to festivál ali féstival ali pa je pravilno oboje? Delam na tem področju in vidim, da se pojavlja v različnih govornih prostorih oz. regijah različna raba – na Primorskem je to pogosteje festivál, na Gorenjskem pa féstival.
Kaj naj upoštevam SSKJ 2 ali SP?
Enako vprašanje se mi postavlja tudi pri besedah citrarka ali citrarica, mišak ali mišek.
V Priročniku za učitelje za osmi razred OŠ, 2010, (slovnica) pri založbi Rokus Klett sem prebrala nekaj, kar me čudi. Zato se obračam na Vas, ker se želim prepričati v pravilnost zapisanega.
Tam piše:
Pravilno je torej samo: Prebivalce so preselili, da bi jih zavarovali pred ognjenikom. Napačno je: Da bi prebivalce zavarovali pred ognjenikom, so jih preselili.
Prosim za Vaše mnenje. Sama sem bila pred prebranim prepričana, da lahko stoji odvisnik pred ali za glavnim stavkom, ne glede na to, za katero vrsto odvisnika gre.
Zanima me, zakaj je glede na Pravopis pravilno samo »Ta neumnost bi nas lahko stala življenje«, ne pa tudi »Ta neumnost bi nas lahko stala življenja«. Kot nepravilne so označene tudi naslednje zveze:
Njegovo hazardiranje jih je stalo hiše.
Zamujanje na delo ga je stalo službe.
Ta napaka jih je stala zmage.
Občutek imam, da v okolici, v kateri živim, prevladuje uporaba rodilnika v teh zvezah. Tožilnik pa večini zveni nenaravno in prisiljeno. Prosim, če mi lahko pojasnite razloge, zakaj naj bi bil pravilen samo tožilnik. Najlepša hvala!
Vljudno prosim za odgovor na precej preprosto vprašanje, ali je beseda nasvidenje nastala iz besede snidenje ali iz glagola *svideti 'ponovno videti (srečati)' oz. zakaj je v današnjem pozdravu nasvidenje in ne »nasnidenje". Pogledala sem tudi v Etimološki slovar, kjer piše:
svidenje -a s 'snidenje, srečanje', v pozdravu nasvidenje, pisano tudi na svidenje. Glagolnik od *svideti 'ponovno videti (srečati)', sestavljenke iz s- 'skupaj, z' in videti po zgledu rus. svidanije 'svidenje, snidenje, sestanek', kar je glagolnik od glagola, ki je sestavljen iz rus. s. 'skupaj, z' in vidat 'videti'.
Zanima me, ali obstajajo slovenski glagoli, ki nimajo nedovršne oblike. Ne vem namreč, kaj bi bila nedovršna oblika glagola prekositi.
Pozdravljeni, najrazličnejša podjetja imajo poleg imena zraven še okrajšave, kot so: d. d., d. o. o., s. p. Po pravopisu se te okrajšave pišejo s pikami in presledki, pri Ajpesu pa so podjetja registrirana na najrazličnejše načine, npr. dd, d.d., d.o.o., doo, največkrat tudi brez vejic pri t. i. pristavčnem delu ... Zanima me, ali lahko v nekem besedilu (navajam izmišljeni primer) zapišem:
če pa je to podjetje pri Ajpesu registrirano kot Banka Koper d.d. (brez vejice pred d. d. in brez presledka pri okrajšavi).
Sam bi pri zapisih v besedilih (sploh v tistih, ki so/bodo javno objavljena) brez pomislekov upošteval slovenska pravopisna pravila (ne glede na zapis v Ajpesu, pri katerem ni nobenega jezikovnega nadzora), nekateri naročniki pa se sklicujejo na zapis v Ajpesu in je jezikovni popravek pri imenu podjetja zanje sporen.
V mnogo člankih naletim na rezultate pisane s stičnim dvopičjem. Sama sem iz pravil razbrala, da je to napačno vendar se ta napaka tolikokrat pojavlja, da sem v dilemi ali o temu obstaja kakšen poseben dogovor. Primer, rezultat tekme je bil 22:23 namesto 22 : 23. Zakaj je to tako pogosta napaka?
Zanima me, kako je z rabo predlogov prek in preko. Zasledila sem, naj se ju sploh ne bi uporabljalo v knjižnem zbornem jeziku. Pa vendar berem na zadnji platnici knjige Kje pa vas jezik žuli? takole: /.../ od leta 2014 je odgovore mogoče najti tudi prek slovarskega portala Fran.
Slovenski pravopis ima, tako so nas učili, v abecedi tri šumnike – č š ž. Po raztrosu pokojnika, ki ima v priimku ali imenu enega od šumnikov, polovica strešice na spominski ploščici odpade. Ker me o spremembi zapisa ni nihče predhodno obvestil, je bil to zame šok. Vsi dokumenti z uradnimi podatki so bili dostavljeni iz KP ŽALE. Ko sem protestirala glede zapisa, so mi pojasnili, da ima za moj oziroma osebni priimek mojega pokojnega moža, avtorske pravice spoštovani arhitekt gospod Marko Mušič. Pridobila sem mnenje odvetnika, ki mi odgovarja, da nihče ne more pridobiti avtorskih pravic nad osebnimi imeni in priimki. Razumem, da ima avtorske pravice za obliko spominskega parka, obliko ploščic, ki so lahko okrogle, kvadratne, trikotne itd. Le kdo ima pravico dodeliti tretji osebi, da spremeni slovenska imena in priimke. Nisem edina prizadeta, ampak še stotine drugih živih sorodnikov, ki so se odločili za raztros pokojnika in ima v imenu ali priimku Č Š Ž. Zapisan je pravilno le mehki ć. Ko obiščem spominski park, imam občutek da sem na pokopališču nekje na Slovaškem in ne sredi Slovenije. Slovenci se za svoj pravopis borimo že stoletja, ko pa smo končno samostojni, anomalije tiho trpimo. Verjetno ne bom dočakala kakšno spremembo, za nami pa so naši potomci, ki so ravno tako prizadeti. Torej vprašanje je, kdo lahko spreminja naša osebna imena in priimke brez našega soglasja?
Prosim, če mi lahko pomagate pri tem: ali so živali velikega okvirja ali okvira?
Zanima me, katera formulacija je pravilna (ali pa zaželena, če sta dovoljeni obe): v tej knjigi bo govor o tem ali v tej knjigi bo govora o tem?
Zanima me, od kod izvira beseda pliskavka oz. pliskavica, v pomenu 'delfin'. Ali je to tudi ljudsko poimenovanje za to vrsto v slovenskem Primorju, še posebno na kraškem obrežju nad Trstom?
Kako naj si pojasnimo dejstvo, da v vseh medijih pišejo in govorijo o »odstotnih točkah« namesto enostavno o odstotkih?
Za slovensko wikipedijo sprašujem o pravilni rabi besedne zveze 'prostor-čas' iz fizike Einsteinove splošne teorije relativnosti. Takšna besedna zveza je, predvsem, v poljudnoznanstvenih zapisih že kar nekaj časa uveljavljena. Lahko bi se uveljavilo npr. tudi pisano skupaj – 'prostorčas', ali pa se ognilo z nekakšno ustreznico, kot je npr. 'prostor Minkowskega'. V drugih sklonih pa so več let nazaj sklanjali 'prostor-časa', sedaj pa se pojavlja, tudi oblika 'prostora-časa' in se prvi del tudi sklanja (pmslm, čisto odveč). V pridevniški rabi je tako kot pri 'znanstveni fantastiki' – 'znanstvenofantastičen', tudi pisano skupaj – 'prostorskočasoven', 'vektorskomatrični pridukt', ...
In še eno vprašanje. Največkrat so izreki/teoremi, domneve/hipoteze, pojavi/fenomeni/efekti/učinki ipd. poimenovani po eni osebnosti. Npr., seveda 'Pitagorov izrek', 'Murphyhev zakon'. Pri ruskih, ukrajinskih, ... priimkih je velikokrat lepše, ustreznejše, pravilneje npr. 'roman Dostojevskega' (sicer so nekdaj zapisovali tudi 'Dostojevskega ~'), 'enačba Ostrogradskega'. Pri dveh sorodnih priimkih je, verjetno, možno več oblik – 'izrek Ostrogradskega in Gaussa' ali še 'Ostrogradski-Gaussov izrek'. Pri še več priimkih pa je tako tako. Npr. 'enačba Wheeler-Feynman-Smirnova', 'enačba Wheelerja, Feynmana in Smirnova', ali pa pogosto kar kratično, 'enačba WFS'. Wikipedija ima nekaj svojih pravil, ki pa so lahko ohlapna, neustrezna, zato je včasih pomoč strokovnjaka zelo dobrodošla, saj se v virih lahko pojavlja več oblik, prav tako mogoče neustreznih.
Ter nazadnje še: ali zvezi 'miselni preskus' in 'miselni preizkus' nista mogoče enakovredni? V več različnih virih in sotvarjih/konceptih se pojavljata obe obliki.
Za morebitne zadovoljujoče in uporabne odgovore se vam v naprej zahvaljujem.
Zanima me
Nikjer nisem zasledil pravila o tem, kako se je treba v besedilih, ki vsebujejo enačbe (enačbe so ob desnem robu strani označene s številko v oklepaju), znotraj besedila sklicevati nanje – ali lahko oznake za enačbe pri sklicevanju nanje pišemo brez oklepaja ali je raba oklepaja obvezna? Npr.: V tem primeru uporabimo enačbo 5.4/…uporabimo enačbo (5.4). Zapis brez oklepaja (znotraj besedila) se mi – glede na pravopisna pravila, po katerih oklepaj loči ponazoritve oziroma dopolnitve pred tem povedanega – zdi ustreznejši oziroma se mi zdi ustrezen le ob zapisu posamične enačbe, torej ob desnem robu, kjer je z njim ločena oznaka zanjo.
Če je določena enačba v besedilu najprej poimenovana z besedno zvezo in je potem ob njej v oklepaju zapisano še, za katero enačbo gre (npr. II. Newtonov zakon (enačba (5.4)), lahko pride tudi do kopičenja oklepajev, kar je nekoliko »moteče«. Zanima me torej, ali je pri tovrstnem sklicevanju možen zapis brez oklepaja ali ne.
Imam vprašanje, ki se mi je pojavilo pri prevajanju teksta iz brazilske portugalščine. Ko želimo navesti neko besedo v tekstu in beseda izhaja iz "standardne" portugalščine uporabimo kratico port., kakšna pa je krajšava, ko beseda prihaja izrecno iz brazilske portugalščine? Se tukaj prav tako uporabi port. ali kako drugače?
Zanima me, kakšne so razločitve med pojmi jezikovni priročnik, portal, slovar, baza, korpus, vir, tehnologija, slovnica. Nikjer namreč ne najdem strokovnih razločitev ali pojasnitev, ki bi ta problem obravnavale. Kaj vse se torej lahko šteje pod te pojme in kaj spada kateremu pojmu? Že samo SSKJ bi se lahko uvrstil pod kategorijo slovarjev, tudi tehnologij in portalov, glede na to, da je prosto dostopen na spletu. Je pa tudi jezikovni priročnik. Kje so meje? Za odgovor se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem.
V nekem pisanju sem hotel uporabiti besedo šlamastika. Ker sem podvomil v to, ali bom besedo smiselno uporabil, sem šel na spletu pogledat v SSKJ kjer je navedeno, da je šlamastika 'neprijeten, zapleten položaj'... . Pri nas (na kmetih) besedo šlamastika uporabljamo v smislu "neodgovorno, površno dejanje ali ravnanje". Če nekdo neko delo opravi površno, slabo ipd, pravimo: »To je šlamastika«. Kaj menite, je izraz pravilno uporabljen, ali za to obstaja druga beseda?
Zanima me kako je s pisanjem besede dne pred zapisom datuma, na začetku stavka in med stavkom.
Primer 1: Dne 10. 2. 2023 smo prejeli dopis ... ali 10. 2. 2023 smo prejeli dopis ...
Primer 2: Na ministrstvo smo dne 10. 2. 2023 prejeli ... ali Na ministrstvo smo 10. 2. 2023 prejeli ...
Kateri zapis je pravilen za uradne dokumente?
Vprašanje se nanaša na zapisovanje stvarnih lastnih imen. Za primer navajam osvežilno pijačo Schweppes. Kdaj jo pisati po domače, kdaj z veliko in kdaj z malo? Pojavljajo se namreč vse tri oblike.
Če se zgledujem po kokakoli, bi si naročila šveps. Ker pa ta ni tako znan kot kokakola, ga ni v pravopisu in mi ga računalnik podčrta. Kadar nastopa kot imenovalni prilastek k vrstnim imenom trgovske znamke, moram verjetno napisati: Naročila sem si osvežilno pijačo Schweppes/Šveps. Ali takšen prilastek lahko pišem po domače?
Kako torej:
Naročila sem si šveps/schweppes/Schweppes ali Naročila sem si osvežilno pijačo šveps/Šveps/schweppes/Schweppes?
V zadnjem času sem zasledil nekaj novic o uporabi velikih začetnic, oziroma o spremembi slovničnih pravil s tega področja. Na eni od spletnih strani sem kot vzorčni primer zasledil prav ime naselja, kjer živim že več kot petdeset let. Iz tega sledi, da so moja šolska leta, ko smo »se učili« kaj se piše v veliko začetnico in kaj z malo že preteklost. Zato se v naprej opravičujem, če bom s svojim pisanjem »udaril mimo«. Gre za naselje Pri cerkvi-Struge. Odkar pomnim, smo ime naselja pisali kot sem navedel v prejšnjem stavku, torej »cerkvi« z malo začetnico. Naselje dejansko leži v neposredni bližini farne cerkve, dodatek Struge pa naj bi dobilo zato, ker je naselij z imenom Pri cerkvi v Sloveniji več. Logično je (vsaj meni), da se cerkev, kot objekt, piše z malo začetnico. Po kakšni logiki se torej v imenu naše vasi »cerkvi« piše z veliko? Kot sem dejal, gre tu za objekt s kamnitimi zidovi, lesenim ostrešjem, glinasto kritino, oziroma bakreno kritino, s katero je pokrita streha zvonika. Če bi cerkev smatrali kot institucijo, npr. Rimokatoliško cerkev, bi pisanje »cerkev« z veliko začetnico še razumel, tako pa mi je zadeva v primeru moje vasi, pisanje »cerkvi« z veliko začetnico povsem nelogična. Tudi omenjena uporaba v zvezi cerkve kot institucije se na spletu pojavlja enkrat z veliko začetnico (https://katoliska-cerkev.si), v naslednjem primeru (https://sl.wikipedija.org), pa je cerkev napisana z malo začetnico. Pa naj razume, kdor more. Ko že pišem, naj omenim še eno cvetko, ki je po mojem mnenju vredna nekaj besed, se pa ne nanaša na problem uporabe velike ali male začetnice, temveč na uporabo lastnega imena kot takega. Kot je razvidno iz imena naše vasi prihajam iz Strug. Na zemljevidih oz. kartah je ta dolina omenjena kot Struška dolina oziroma Struge. Prebivalci se imenujemo Stružanci. V Struški dolini oz. Strugah (~ 420 m. n. v.) se nahaja 10 vasi s tem da je res, da se naselje Tisovec, ki upravno spada v Struge, ne nahaja v dolini, temveč na cca 4 km oddaljeni planoti z nadmorsko višino ~ 570 m. n. v.. Zakaj to omenjam. Ko smo (ko sem bil še zaposlen na Občini Dobrepolje) želeli postaviti krajevne table ali cestne smerokaze z napisom Struge, nam pristojni na DRSC tega niso dovolili, češ, ime Struge ne obstaja. Drugi primer (bilo jih je še več) je (ne)uporaba krajevnega imena Struge ob poplavi leta 2010. Ni bilo novinarja, da bi pogledal zemljevid in napisal ali poročal korektno o lokaciji poplave. Omenjali so vse, razen Strug niso omenili. Opravičujem se vam, da sem vas obremenil z zadnjim odstavkom. Verjeto se vas res ne tiče, vendar je po eni strani čudno, da se uradna zemljepisna imena ne smejo uporabljati povsod. Glede zapisa imena naselja, v katerem živim, vas pa le prosim za vaše strokovno mnenje.
Zanima me, kakšen je pravilen zapis zveze pasivno agresiven (pasivno agresiven odziv; Do njega se je vedla zelo pasivno agresivno; Celo popoldne je bil pasivno agresiven): z vezajem (pasivno-agresiven), skupaj (pasivnoagresiven) ali narazen (pasivno agresiven)?
Sam bi rekel, da zapis z vezajem ni ustrezen, saj ne gre za odziv, ki je pasiven in agresiven, vendar odziv, ki je agresiven na pasiven način. Se potem piše narazen (bil je agresiven, a nikoli aktivno, le pasivno > bil je pasivno agresiven)? Ali pa gre pridevnik izpeljevati iz zveze pasivna agresija in gre potem za enak primer kot literarnozgodovinski?
Še en primer so tipi delovanja pri Webru, ki med drugim govori o "smotrno racionalnem" in "vrednotno racionalnem" delovanju. Kateri zapis je ustrezen v tem primeru? V zvezi s tem se govori o smotrni racionalnosti in vrednotni racionalnosti: mar lahko iz zveze smotrna racionalnost tvorimo pridevnik smotrnoracionalni (glede na to, da je beseda racionalnost sama izpeljana iz racionalen oz. bi bil pridevnik iz racionalnost prej racionalnostni)? Tu poleg omenjenih treh potencialnih možnosti (vezaj, skupaj, narazen) vidim še eno, in sicer kot zvezo dveh pridevnikov: smotrnega racionalnega delovanja. Zdi se mi, da je včasih težko presoditi, ali je smiselno tako zvezo izpeljevati iz samostalniške zveze.
Kateri so kriteriji, s katerimi lahko take zveze preverjamo? Vprašanje s kako, pretvorba v prislovno zvezo, zamenljivost (vrstnega reda) sestavin itd.? Kadar gre za deležnik, gre najbrž vedno za zvezo prislova in pridevnika, ki se piše narazen: ročno izdelati > ročno izdelan/izdelan ročno (tega ne bomo izpeljevali iz ročna izdelava).
Zakaj se med medmeti ko ko ko in podobnimi, ki so sestavljeni iz večjega števila ponavljajočih se besed, ne piše vejice? Kdo si je to izmisli? Kdaj je ta sprememba nastala? Zakaj ni vnesena v pravopis?
Kakšna je smiselnost in logika omenjenega pisanja? Koliko ponovljenih medmetov mora biti brez vmesne vejice? Če napišem ko ko ko, je pravilno, če pa napišem ko ko ko ko, pa mora biti pred zadnjim ko vejica? Zakaj se v gimnaziji poučuje, da je cap, cap sprejemljiv zapis, čiv, čiv pa ne? Je pri pisanju medmetov sploh kako pravilo, ali je vse bolj ali manj podvrženo presoji učiteljev oziroma lektorjev.
Zame ni vseeno, če napišem ha, ha, ha ali hahaha, sploh pa se mi zdi neumno pisati ha ha ha, saj gre vendar za melodijo stavka in njegovo dramatičnost, ki jo z zapisom ha ha ha ne dosežem. Kako medlo izgleda, če zapišem cop cop cop in koliko več dramatike je v zapisu cop, cop, cop. Prvo izgleda, kot da se je nekdo zatipkal, drugo pa dramatično poudarja dogajanje, ko se nekaj neznanega približuje.
Lepo prosim, če mi lahko napišete kaj več o tem, ali pa mi pomagate najti primerno literaturo. Naj poudarim, da na internetni strani slovenskega pravopisa ni zapisov medmetov brez vmesne vejice. Kje torej iskati pravilno, zapovedano pisavo medmetov.
R. Č.
Ali je vejica v spodnjem primeru (pred navajanjem št.) vseeno mogoča ali moramo take primere vedno pisati brez vejice? Večkrat zasledim primere, da je vejica. Primera:
Ur. l. RS, št. 59/2007, 40/2009, 62/2010-ZUPJS, 40/2012-ZUJF, 57/2012-ZPCP-2D.
Ur. l. RS št. 54/2010.
Kako poimenujemo lastovičjega samca in veveričjega? Je prav lastovec ali lastoviček in veveriček?
Se poljsko mesto Wisła posloveni kot Wisla ali enako kot reka, torej Visla?
Zanima me, kaj pomeni beseda distopija.
Zanima me, ali lahko glagol okrepiti uporabimo tudi če krepimo nekaj slabega. Npr. Prehod v naslednji razred bi mu okrepil vse naprej naštete težave in otežil delo v šoli.
S kolegom imava že nekaj časa debato o tej temi. Bolj specifično se ne strinjava glede vprašanja: Ali je glagol operirati podpomenka besede zdraviti ali ne?
Jaz trdim, da operirati ne pomeni nujno zdraviti, saj obstajajo primeri, ko z operacijo človeka ne pozdraviš. Na primer: lepotna operacija, ali pa eksperimentalna operacija na živih primerkih živali (kruto, vem, ampak obstajajo). Jaz pravim, da mora nadpomenka VEDNO veljati za podpomenko. Da mora vedno pokriti celotno množico, ki jo podpomenka vsebuje. Primer: Marelica bo vedno sadje. Vrtalnik bo vedno orodje. V jezikovnem smislu torej beseda operirati nikoli ne more biti podpomenka besede zdraviti, saj ta druga, ne pokrije celotne množice, ki jo vsebuje beseda operirati.
Medtem pa moj kolega (sicer študent medicine) trdi, da operirati vedno pomeni tudi zdraviti. To pa utemeljuje z razlago, da so bile tudi plastične operacije prvotne namenjene zdravljenju in ne lepotnim popravkom.
Prosil bi vas, če mi lahko enkrat za vselej poveste, kdo izmed naju ima prav.
Moje vprašanje se nanaša na naslednji odgovor:
Slovenski priimki moških oseb z nenaglašenim e v zadnjem zlogu se po Slovenskem pravopisu praviloma sklanjajo tako, da e v stranskih sklonih ni obstojen, razen če bi izpad tega e-ja (ki je v zadnjem zlogu izgovorjen večinoma polglasniško), povzročil neizgovorljivost. Vaše primere je torej treba sklanjati Slatinjek – Slatinjka, Černec – Černca, Črnčec – Črnčeca, Štuhec – Štuhca in Kocbek – Kocbeka.
Marko Snoj (januar 2013)
Moje vprašanje: Ali se Štuhec sklanja tako kot pišete, tudi ko priimek naglasimo kot se naglaša na Štajerskem, torej na e, kjer e ni izgovorjen polglasniško, ampak široko. Tako naglašajo priimek tudi osebe, ki tukaj imajo ta priimek. Zdi se mi, da se ob upoštevanju sklanjanja kot ga opisujete ta priimek Štuhec (naglas na e) spremeni v neki čisto novi, neprepoznaven priimek – s Šthucem v našem delu dežele.
In ali je v tem primeru torej prav s Štuhecom ali s Štuhecem?
S katero začetnico pišemo prvo besedo v povedi za poševnico? Sošolec/Sošolka naj ti pomaga ... ALI Sošolec/sošolka naj ti pomaga ...
V nadaljevanju je nekaj primerov, v katerih zaradi različnih razlogov nisem bila povsem prepričana, ali naj uporabim povratni osebni zaimek – zlasti takrat, ko je svojilni zaimek del besedne zveze, ki je 'oddaljena' od osebka. Večina primerov je nerodnih in bi se jih dalo preoblikovati in povedati spretneje, manj zapleteno ali dvoumno, uporabila sem jih predvsem za prikaz mojih zagat.
Naklanci, Nakljanci, Nakelčani ali Naklani?
Zadnji slovenski pravopis (Slovenski pravopis, 2003) potrjuje prvo besedo. Torej Naklo. Logično razmišljujoči človek bo dejal v Naklem živijo Naklanci. In od kod so se vzeli Nakljanci?
Geolog Ljubo Žlebnik je v strokovni reviji Geologija (št. 14, 1971, str. 5–51) objavil prispevek »Pleistocen Kranjskega, Sorškega in Ljubljanskega polja«, v katerem je na precej realnih temeljih zapisal ugotovitve, da je suha naklanska (ne nakljanska!) dolina stara savska struga iz časa prodnega zasipa v zadnji ledeni dobi (več kot 10.000 let nazaj). Tržiška Bistrica, ki se je prej izlivala v Savo južno od današnje vasi Žeje, je po prestavitvi savske struge na današnje mesto še nekaj časa tekla po svoji stari strugi. Torej ime Naklo, doslej ga ni uspelo še nikomur dokončno razvozlati, po vsej verjetnosti pripada vodi, močvirju, kalu, zagotovo pa ne klancu.
Prvi avtorji naklanske zgodovine in časopisnih prispevkov so do zadnje četrtine 20. stoletja uporabljali različne oblike imena vasi in njenih prebivalcev:
Starejši zgodovinarji so razlagali, da naj bi ime vasi izhajalo iz besed na kalu, to je močviren kraj, kjer naj bi bilo nekoč tudi jezero oziroma naj bi voda zaradi ozke soteske Temnik zastajala.
Zadnji Slovenski pravopis, ki sta ga izdala Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in ZRC SAZU leta 2003, ime vasi Naklo sklanja z dvema možnima oblikama zapisa:
Lektorji danes uporabljajo pravila veljavnega pravopisa. S kakšno utemeljitvijo so strokovnjaki na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Naklancem dodali sporni j (Nakljanci) ne vemo. Dobro pa vemo, da se ob vsaki novi publikaciji med Naklanci vnamejo polemike o sporni črki.
Podpisani Damijan Janežič se že petindvajset let ukvarjam z raziskovanjem krajevne zgodovine, predstavitvijo pomembnih Naklancev in z zbiranjem folklornih in spominskih pripovedi. V tem času sem se pogovarjal z več Naklanci. Med njimi je bil tudi Henrik Jošt, po domače Be(g)mostr iz Naklega, katerega spomin je segal do prve svetovne vojne. Toda nobeden ni rekel za Naklance, da so Nakljanci.
V krajevnem narečju so naši predniki vasi rekli:
Tako menimo, da so edino pravilne oblike imena Naklo naslednje:
Veljavni slovenski pravopis tudi za nekatere sosednje vasi uporablja oblike, ki jih pri nas še nismo slišali in jih nikoli nismo uporabljali. Tako kot za Naklo navajamo izgovorjavo vasi v krajevnem narečju in oblike, ki bi jim moral slediti slovenski pravopis:
Okroglo: Okrogu/lga/lmo; na Okrogləm; z Okroglega; Kateri? okroglansk; Okroglanc/Okroglanke; Okroglo/-ega/-emu/-em, Čigav? okroglanski (pravopis okrogelski), na Okroglem, z Okroglega, Okroglanec/-ka, Okroglanca/-ki, Okroglanci/-ke (pravopis Okrogelčani);
StrahinjStrahən/-na/-ə; u Strahin; s Strahina; Kateri? strahinsk; Strahinc/Strahinke Strahinj/-a/-u, Čigav? strahinjski; Strahinjec/-ka, Strahinjca/-ki, Strahnjci/-ke (pravopis Strahinjčani);
Zgornje DupljeZgorne/Spodne Daple/Dapəl/-ah; Kateri? daplansk; Daplanc/-ə/Daplanke Zgornje/Spodnje Duplje/-lj/-ah; Kateri? dupljanski; Dupljanec/-ka, Dupljanca/-ki, Dupljanci/-ke (pravopis Dupeljci)
CegelnicaCegunca/e/Cegunc; na Cegunco; s Cegunce; Kateri? cegvarsk; Cegvarjə/ke Cegelnica/-e/-i; na Cegelnico; s Cegelnice; Kateri? cegvarski/cegelniški; Cegvarji/-ke / Cegelničani
PolicaPolica, na Polici, s Police; Poličani/-ke Pivka, na Pivki, s Pivke; Pivčani/-ke.
Spoštovani strokovnjaki Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša na ZRC SAZU Naklanci menimo, da je ob pripravi pravopisa prišlo do nekaterih netočnih oblik imen vasi in poimenovanj prebivalcev teh vasi. Popravke utemeljujemo z rabo ljudskih oblik poimenovanja vasi in prebivalcev teh vasi. Nikdar do izdaje zadnjega pravopisa se niso uporabljale naslednje oblike: Nakljanci, okrogelski, Okrogelčani, Strahinjčani, Dupeljci. Zadnja še ni bila uporabljena v nobeni publikaciji.
Lepo se vam zahvaljujemo za prijaznost in vas pozdravljamo.
Ali slovenska slovnica pozna pravilni izraz za prebivalce?
Primer:
Ljubljana: Ljubljančan
Prihajam s Sela pri Ihanu. – ?
Podgora pri Dolskem pri Dolu pri Ljubljani – ?
Ali pri prevzemanju krajevnih imen iz bosanščine, črnogorščine, hrvaščine in srbščine (BČHS) pri mestniških in tožilniških predložnih zvezah ohranjamo predlog na, ki se pojavlja v izvirniku, npr. ob imenih mest, krajev ali delov mest: na Cetinju, na Žabljaku, na Trsatu, na Voždovcu, na Dorćolu, na Zvezdarji, na Vračarju, na Čuburji, na Limanu, na Divčibarah, na Rudniku? Kako ravnati v primeru Kastva, kjer je v knjižni rabi uveljavljena zveza na Kastvu, domačini, ki so na hribu, govorijo va Kastve?
Kako beremo člen v imenu avstrijskega predsednika Alexandra van der Bellna (van ali fan)? Sam to baje izgovarja fan; izgovarjajo tako vsi nemško govoreči? In kako tvorimo svojilni pridevnik iz priimka Kurz? – Kurzev [kúrčev], po pravopisnem členu 957?
Pri prenosu NBA tekem komentator na Areni Sport, po mojem mnenju, priimek omenjenega igralca čudno sklanja. Npr.: zamenjal je WembanyamaJO ali WembanyamaJA ni na parketu.
Kaj ni prav zamenjal je WembanyamO in WembanyamE ni na parketu?
Zanima me, ali je naslednji prevod pravilen. V srbo-hrvaščini se naslov filma glasi: Tko pjeva zlo ne misli. Ali je slovenski prevod: Kdor poje, zlo ne misli, pravilen?
Zanima me, kako bi bilo najbolj ustrezno zapisati prevod angleške kratice TERF (trans-exclusionary radical feminist), ki označuje radikalnega feminista oz. feministko, ki iz svojega boja za spolno enakopravnost izključuje transspolne ljudi. Radikalen in feminist nista problematična, kako pa bi pravopisno ustrezno prevedli trans-exclusionary:
Zanima me, katera je pravilna oblika pridevnika, izpeljanega iz izrazov mizogin (sovražnik žensk) oziroma mizoginija (sovraštvo do žensk). Opažam, da se na spletu pojavljajo tri različice: mizogin (rod. mizoginega), mizoginski in mizoginističen.
Kateri bi bil najustreznejši, če želimo besedo ohraniti v obliki tujke in je ne prevajati s 'sovražen do žensk'.
Zanima me, ali so spodaj tvorjeni odvisniki vsi možni ali pa kateri od njih ni pravilen. Najlepša hvala za pomoč in lep pozdrav.
Zanima me, kakšni sta obliki zapisa za pripadnico keltskega ljudstva Tavriski in pripadnico ljudstva Obri.
Zanima me pravilen zapis podrednih ali prirednih zloženk:
Skoraj vsako večje mesto ima svoj TIC (Turistično-informativni center/Turističnoinformativni center).
Najbolj znana je VTC 14 (Vinsko-turistična cesta/Vinskoturistična cesta/Vinska turistična cesta).
Celje ima številne kulturnozgodovinske/kulturno-zgodovinskeznamenitosti.
Zanima me, kako je z ločili v primerih, ko imamo na isti prosojnici povedi, ki vsebujejo osebno glagolsko obliko, in take brez (kjer gre v bistvu le za daljšo besedno zvezo). Ali mora biti povsod na koncu pika ali samo pri tistih z osebno glagolsko obliko?
Na primer:
Stroški se priznajo v velikosti 50 %. Stroški pogostitve, zabave in daril ob poslovnih stikih Stroški reprezentance se razlikujejo od stroškov reklame.
Pozdravljeni, zelo me zanima pravilna uporaba (ko se vprašamo kje?), saj se pogovorno vedno uporablja na Količevem, nekateri pa trdijo, da je pravilno v Količevem. Zasledila sem objavo za delovno mesto, kjer je napisano: Delovno mesto se nahaja na Količevem. Je tako pravilno? Hvala.
Zanima me ustreznost raba vejice pred veznikom in v naslednjih primerih:
1. … temelji na predpostavki, da so velike strukture nestabilne in zato razpadejo na manjše.
2. Enačbo pretvorimo v odvisnost A, ki jo integriramo in dobimo rešitev za porazdelitev gostote. Iz razmerja izrazimo gostoto, ki jo upoštevamo v enačbi B in tako dobimo naslednjo odvisnost …
(Sklepam, da se v danih dveh primerih in navezuje na vrinjeni odvisni stavek, saj je dejanje, ki ga uvaja ta veznik, posledica dejanja, ki ga uvaja prilastkov odvisnik.)
3. Tlak je odvisen od hitrosti, in ne od pospeška.
(Predvidevam, da gre v tem primeru za izražanje protivnega razmerja.)
Zanima me, kako izgleda sestavljen stavek, da razbitje na enostavne stavke ne spremeni pomena oz. predvsem da ne dobiš nesmiselnih stavkov. Torej, rada bi prepoznavala tiste sestavljene stavke, pri katerih umaknem veznik in že dobim dva smiselna stavka.
Poznam to himno že iz mladih let. Je kitica v tej pesmi, ki je ne razumem. Bi lahko mi razložili kaj sploh pomeni?
Živi, živi duh slovanski,
bodi živ na veke,
grom in peklo, prazne vaše
proti nam so steke.
Za besedo peklo vem, da je stara oblika za pekel. Naprej pa ne morem uganiti, kaj pomeni sledeči stavek.
Zadnje čase v korpusih opažam pogostost besede surovina, zato me zanima, če je v gastronomiji njena raba pravilna. Uporabljamo v kulinariki sestavine, surovine ali kaj drugega? Ponujamo lokalno pridelane surovine, sestavine …? Je pravilna raba besede delicija, ki naj bi označevala okusno jed?
Zanima me, kakšna je pravzaprav razlika med besedama tračnica in tirnica. Če pogledam v SSKJ je opisano enako, pa kljub temu sprašujem, ali je kakšna razlika.
Zanima me ali obstaja razlika med predlogoma v in ob lepem vremenu?
Kateri predlog je primerneje uporabiti in je bolj pravilen?
Zanima me, kakšna je razlika med rabo nedoločnika in glagolnika/gerundija.
Zanima me, ali je v spodnjem primeru treba uporabiti mestnik ali rodilnik. Razvoj digitalne kompetence pri učitelju ali Razvoj digitalne kompetence učitelja
Zanima me, ali se lahko tudi v primeru "Ni dobro človeku samemu kavo piti." ravnamo po odgovoru, ki ste ga zapisali tukaj https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1143/izbira-ustreznega-sklona-rodilnik-ali-tožilnik?_=1673372602184. Torej da sledimo pretvorbi: Človeku ni dobro, da sam pije kavo. in trdimo, da je zanikano dejanje ni dobro. Na kratko: Ali je v izhodiščnem primeru dovoljena uporaba tožilnika ali ne?
Zanima nas, ali je uporaba tožilnika v drugem stavku spodnje povedi pravilna oziroma ali bi bilo treba uporabiti rodilnik:
S tem praktičnim testom preverimo kandidatovo zmožnost pisnega izražanja (zlasti pravopis, besedišče in slovnico) v njegovem drugem jeziku, in ne njegovo poznavanje/njegovega poznavanja tematskega področja.
Vljudno vas prosim za odgovor, ali se S/schengeneski informacijski sistem pravilno piše z veliko ali z malo.
Izraz se prvič pojavi v členu 92(1) konvencije o izvajanju schengenskega sporazuma, kjer je zapisan z malo (v več ostalih evropskih jezikih, tudi tistih, ki močno težijo k rabi male začetnice, je zapisan z veliko): »Pogodbenice vzpostavijo in vzdržujejo skupni informacijski sistem, v nadaljevanju "schengenski informacijski sistem", ki obsega nacionalni del v vsaki pogodbenici in tehnični podporni del.«
V kasneje sprejeti zakonodaji raba niha, velika začetnica je uporabljena v zakonodaji sprejeti pred pristopom EU, mala v zakonodaji, sprejeti po letu 2004:
Zapis z malo začetnico sloni na Smernicah za rabo velike in male začetnice, ki so jih potrdile jezikovne službe institucij EU, z utemeljitvijo, da gre za občni samostalnik, ki označuje vrsto (enako je z malo utemeljen zapis vizumski informacijski sistem).
Zanima me naslednje:
Ali obstaja dostopen seznam dvojic zaporednih črk, ki se pojavljajo v besedah slovenskega knjižnega jezika? V besedi polje so take dvojice po, ol, lj ter je. Ali obstaja morda tudi tak seznam, kjer so poleg omenjenih dvojic tudi njihove relativne frekvence?
Kako pa je z zlogi? Ali obstaja dostopen seznam (z relativnimi frekvencami le-teh)?
Zanima me, ali obstaja kje seznam vseh glagolov premikanja, za katerimi se uporablja namenilnik? Včasih sem v dvomih.
Zanima me, katera skladenjska podstava je ustrezna (morda celo obe) v zapisu npr. števnika triindevetdeset (93)? Je to: tri in devetdeset ali morda tudi tri in devet deset? Nagibam se k prvi rešitvi, a zanima me, če druga ni prava – zakaj ne?
Zanima me, kako se sklanja dvojmo moško ime Neo Noel? Nea Noela ali Neo Noela?
Zanima me, kako se pravilno sklanja ime francoskega kraja Honfleur.
Kako se sklanja tuje ime Matthew?
Je v 6. sklonu - z Matthewem ali zMatthewom? Računalnik mi kaže prvo različico, slovar drugo (ker naj bi se sklanjalo po sistemu imen James, Holmes itd; toda za e-jem ne sledi soglasnik v izgovorjavi, ampak samooglasnik).
Kako se prav sklanja? Povabljen je na teniški turnir Roland Garrosa ali Roland Garros?
I would like to know whether we should write Lahoreju or Lahoru. This city in Pakistan is spelled with an E in the end, but we don't pronounce it. So, basically we pronounce it as LAHOR, therefore my question is, do we write Lahoreju or Lahoru.
The country Suriname is spelled with an E at the end in English, but again without pronouncing it. In Slovenian we write Surinamu, without the E. So, could this mean that Lahore becomes Lahor in Slovenia, just like Suriname is Surinam in Slovenian?
Kako se pravilno sklanja priimek Dreu ob moškem in ženskem imenu?
S. F.
Besedno zvezo javno dobro pregibnik Besana sklanja javnega dobrega, javnemu dobremu ..., v vaši svetovalnici pa ste svetovali drugače (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/742/kako-sklanjamo-zvezo-skupno-dobro). Česa naj se torej držimo?
Zanima me, ali je predmet za zanikanim glagolom v trpnem načinu v rodilniku ali tožilniku. Primer: Ne sme se peti Svete noči/Sveta noč.
Kot dejavnemu uporabniku slovenske Wikipedije (in tudi drugače) me zanima zakaj se v nekaterih sotvarjih rabi izraz center (centrum) in ne bolj slovenski izraz središče, ki je dodobra uveljavljen vsaj v geometriji? Že v ZRC se najde in npr. Kennedyjev vesoljski center. Ali 'središče' strogo pridobi to polatinizirano obliko pri ustanovah takšne vrste, ali je to zgolj naključno, oziroma se bolje sliši? Sodeč po podatku z Wikipodatkov vsaj češčina in slovaščina rabita drugače: Kennedyho vesmírné středisko in Kennedyho vesmírne stredisko.
V veliko različnih besedilih sem zasledila uporabo obeh samostalnikov v enake namene - raven oziroma nivo.
RAVEN "Tri ravni zdravstvenega varstva Zdravstvena dejavnost zajema primarno, sekundarno in terciarno raven..." Vir: https://www.gov.si/podrocja/zdravje/organiziranost-zdravstvenega-varstva/
NIVO "Nivo arktičnega ledu bo letošnjega septembra dosegel rekordno nizko raven" (celo oba samostalnika v isti povedi!) Vir: https://www.dnevnik.si/263334
Ko sem še obiskovala Filofaks (haha ;) pred ne-vem-koliko leti), je veljalo, da je "nivo" tujka, slovenski izraz za to pa "raven", in da je treba vse "nivoje" pridno lektorirati v "ravni". Ali je to res? Ali to še velja? Ali je sploh kdaj veljalo? Gre za razliko med zbornim jezikom in drugimi zvrstmi? Ali kaj drugega? Hvala za odgovor.
menim, da je v svetovalnici podan neustrezen odgovor, in sicer tukaj: Varianta veznika »kot« v zvezah »več ko«, »bolj ko« ipd..
Pod točko 5 vidimo: sorazmernostni odvisnik. In tudi primer – prav tak, o kakršnem v zadnjem odstavku svetovalka zapiše, da se z njim slovarji ne ukvarjajo. Vse besede, ki jih ob tem navaja (manj, bolj, več, dlje ...), in seveda vsako stopnjevanje (bolj prijazen, manj zanimiva ...) so v teh primerih sestavine sorazmernostnega odvisnika, katerega veznik je KO (bolj ko, manj ko ...), ne kot. Zato v tej točki slovar NE enači veznikov KO in KOT. Verjetno tudi zato ne, da se ta možnost ne "zamenja" z varianto, ko pa je zveza »bolj kot« dejansko ustrezna: Bolj kot jezen je bil žalosten/Žalosten je bil bolj kot jezen, kjer v resnici gre za primerjavo, ne za sorazmernost. Še ena razlika je, da sorazmernostni »bolj ko« lahko nadomestimo s »kolikor bolj« (in z ustreznim drugim delom: »toliko bolj«, medtem ko primerjalnega kot ne moremo: Kolikor več ima človek alkohola v krvi, toliko manj je primeren za vožnjo. Tu pa se ne da: Premika ustnice, kolikor da bi molil. (Narobe.)
Zanima me, kako se pravilno postavi pika (vprašaj, klicaj) v stavku, ki se konča z d. o. o. ? Npr.: Podjetje je v preteklem letu največ poslovalo s KLIMO d. o. o. . Ali je pravilno zapisano zgoraj, ali pride tukaj na koncu pika brez presledka, ali sploh ne?
Dajanje prednosti citatno zapisanim občnim besedam v SSKJ2 se mi ne zdi posrečeno, saj bomo le še bolj zmedeni, ker bo vedno več izjem.
Kako je z rabo besede starš? Jo je dovoljeno uporabljati? Prevajalec namreč vztraja pri edninski obliki, ki je v SP 2001 označena s kvalifikatorjem neknj. pog. Res pa se ta oblika danes že pogosto pojavlja v časopisih, knjigah, na radiu itd. Zveza eden od staršev je podana v SP 2001, a se mi zdi, da v nekaterih primerih deluje okorno, tudi prevajalec je noče sprejeti.
Prosim za razlago stavčnih členov pri naslednji povedi:
Zanima me, kateri stavčni člen je pred nami. – Ali je to prislovno določilo ali del povedka (oz. povedkovo določilo in ga podčrtamo z nepolnopomenskim glagolom bo, kot povedek)?
Še en primer, kjer sem negotov je sledeč:
V tej povedi je pri raziskovalni nalogi prislovno določilo ali predmet v rodilniku?
Imam vprašanje glede stičnosti (matematičnih) znakov v naslednjih primerih: n = 9 ali n=9; p > 0.05 ali p>0.05; 78,3 ± 8,1 ali 78,3±8,1; 29 - 33% ali 29% - 33%.
Sem v dilemi glede stopnjevanja pridevnika sončen. Kaj je pravilno:
sončen/bolj sončen/najbolj sončen
ali
sončen/sončnejši/najsončnejši?
Zanima me svojilni zaimek, izpeljan iz priimka Puc. V praksi se pojavljata obliki Pucov in Pucev. Kateri je pravilen? Svojilni zaimek imena Ahac pa je Ahačev. Torej Pučev?
Še vprašanje o tem, da sta »sestavini imena Jumbo Visma […] neujemalni«. Želela bi razumeti zakaj. Zakaj to sprašujem?
Pravopisni člen 847 kot ujemalno zvezo navaja košarkarski klub »Smelt Olimpija«, torej se obe sestavini sklanjata; v členu 849 je Union Olimpija; danes bi bil zgled Cedevita Olimpija.
»Toporišičeva Slovenska slovnica (2004: 302–303) sklanjanje večbesednih imen utemeljuje s (1) ujemalnostjo sestavin: če se torej ujemajo v sklonu, številu in (neobvezno) tudi spolu, že sama ujemalnost narekuje sklanjanje, npr. Smelt Olimpija – Smelta Olimpije […].« Iz odgovora Helene Dobrovoljc v Jezikovni svetovalnici.
Imena kolesarskih ekip pa se spreminjajo zelo pogosto, lahko vsako leto, tudi med sezono. Od leta 2015 se obravnavano nizozemsko moštvo imenuje Jumbo: od 2015 do 2018 Lotto NL Jumbo, od 2019 pa Jumbo Visma. Zadnjih nekaj let naj bi kot jedro zveze sprejeli Jumbo; pri Olimpiji ni težav. Če druga sestavina imena ne izraža prostorske umeščenosti jedrne besede, smo (do zdaj?) izhajali iz pravopisnega člena 846 ipd. in Toporišičeve Slovenske slovnice, kot je bilo večkrat poudarjeno tudi v Jezikovni svetovalnici (npr. tu: »priporočamo sklanjanje obeh sestavin«). Starejša kolegica lektorica me je naučila, da so:
Do zdaj se nam je tudi po vseh odgovorih v Jezikovni svetovalnici zdelo, da je edino pravilno: član Jumba Visme. Bi res lahko ta primer obravnavali po pravopisnem členu 854, saj ta neujemalno zvezo ne podaja kot izključno zvezo jedra in krajevnega prilastka (hotel Turist, Založba Lipa)? Kaj pa Hisense Gorenje – se je treba ob slovnični ujemalnosti v takih večbesednih imenih spraševati tudi o tem, ali je bilo (gospodarsko) združenje podjetij (prevzem) enakovredno ali ne? Če bi sklanjali po zgledu Cedevita Olimpija, bi bilo (skoraj) preprosto. Pa v tej skupini imen bi upoštevali prostorsko umeščenost. V odgovoru o sklanjanju imena ekipe »Jumbo Visma« nas usmerjate na obravnavano tematiko – samo o zemljepisnih imenih. Pri teh se včasih zdi, da je še težje uskladiti pravila s prakso oziroma prakso s pravili, zlasti pri tistih imenih, ki jih ne moremo preveriti v pravopisnem slovarju:
Zapis Jumbo Visma je slovenskemu pravopisu prilagojena različica (prim. npr. tu), na spletu najdemo zapis tudi z vezajem ali s pomišljajem (tudi s presledkoma).
Ali je v kazalih pri številkah poglavij bolj smiselno/pravilno pisati pike ali kar brez? npr. 1. Oblikoslovje
Če se odločimo za pike, jih moramo potem pisati tudi za številkami podpoglavij, kajne? npr. 1.1. Oblike
1.1.1. Samostalniška beseda
Kako pa je z zadnjo piko v temle primeru?
npr. V poglavju 1.1 so obravnavane ... (Sklepam, da tako kot v primeru: v poglavju 1 so obravnavane ...?)
Ali je dopustno tudi pisanje: v poglavju 1.1. so obravnavane?
Pa še zadnje vprašanje:
Ali je ustrezno pisanje
- Glej poglavje 1.1. Oblike in poglavje ...
- Glej poglavje 1.1 z naslovom Oblike in poglavje ...
- Glej poglavje 1.1, Oblike, in 1.2 ...
Najlepša hvala in lep pozdrav
Ni mi vseeno za slovenščino in precej reči me moti pri njeni pisni in govorni rabi. Ko sem se vprašal, kaj pa najbolj zbode mojo jezikovno občutljivost, so na vrh brozge priplavale tri nemarnosti:
v kolikor, torej razpasla se, hiperkorektnostna in nepotrebna zamenjava za veznik če, ki je na dobri poti, da izumre;
z teboj, torej nepravilna raba predlogov s in z, v govoru napačna celo dvakrat: najprej zaradi same nepravilne izbire potem pa še zaradi nepovezanega izgovora; po drugi strani je prav to, da govorci predlog in njemu sledečo besedo izgovarjajo ločeno, razlog, da ne zaznajo napačne izbire, saj bi sicer spoznali, da, recimo, zteboj ni mogoče izgovoriti;
vprašanje, na katerega, torej izgubljanje občutka, da gre za samostalnik srednjega spola in sklanjanje po moški sklanjatvi.
Se strinjate, da gre za precejšnje težave, na katere bi kazalo bolj opozarjati?
Kakšna je pravilna tvorba pridevnika iz termina hematološka onkologija, če gre za bolnike s to diagnozo?
Ali gre tu za običajno tvorjenje pridevnika iz podredne besedne zveze ali bi morda lahko vmes pustili presledek?
Zanima me, ali lahko v spodnjem primeru vseeno uporabimo končnico -a (za moški spol), čeprav vsi vemo, da ima dvojina srednjega spola končnico -i (npr. mesti sta ohranili samostojnost). Kadar namreč nastopata dva glagolnika, ta -i zveni zelo nenavadno.
Primer: Postavljanje mlaja in kresovanje sta potekala tam, kjer ...
Podobno še: Poljedelstvo in vinogradništvo sta razširjeni tam, kjer ...
Spoštovani!
Katero obliko je treba uporabiti v spodnjih primerih, v katerih spol osebe ni znan? Moramo uporabiti moški spol kot nezaznamovan spol ali je potrebno ujemanje z besedo oseba, torej je treba uporabiti ženski spol?
Oseba X je bila registrirana kot prosilec za mednarodno zaščito. Oseba X je bila registrirana kot prosilka za mednarodno zaščito.
Oseba K. L. je učitelj. Oseba K. L. je učiteljica.
Najlepša hvala za odgovor!
Kaj je narobe, če v stavku uporabiš besedo prek oz. preko?
Primer:
V članku je avtorica predstavila sporazumevanje preko elektronske pošte.
Vljudno vas prosim, če mi lahko odgovorite, uporaba katerega časa (preteklega ali sedanjega) je pravilna pri pisanju zapisnikov raznih sestankov, sej uprav, nadzornih svetov, odborov, komisij, …
Nekaj primerov: »Uprava se seznani z …« ali »Uprava se je seznanila z …« »Nadzorni svet nalaga upravi, da …« ali »Nadzorni svet je naložil upravi, da …« »Komisija soglaša z …« ali »Komisija je soglašala z …« »Odbor zavrača predlog, s katerim …« ali »Odbor je zavrnil predlog, s katerim …«
Ekipa ZRSZ se ukvarja s preverjanjem prevodov poklicev nove verzije Evropske standardne klasifikacije poklicev iz angleščine v slovenščino. Naleteli smo na več primerov, ko prevajalci uporabijo izraz upravljalec/upravljalka (večinoma še vedno upravljavec/upravljavka). Spodaj izpostavljamo dva takšna primera:
upravljalec/upravljalka priprave mesa http://distribution.cc-app-service.com/concepts/6b73f82c-2543-4a72-a86 d-e988869df5ca/browse/7e33b166-4a6d-40f3-8048-83b3a9d3ef49
upravljalec/upravljalka stružnice http://prerelease.escoportal.eu/concepts/6b73f82c-2543-4a72-a86d-e9888 69df5ca/browse/63042e8f-dd59-47fe-87f3-3b2ce21f196a
Postavlja se nam vprašanje, ali sta izraza upravljalec/upravljalka slovnično pravilna in ali je dopustno, da se pri prevodih poklicev uporablja nekonsistentna raba terminov upravljavec/upravljalec.
Se piše Panonska Slovenija z veliko ali malo začetnico? Panonska nižina je z veliko.
V društvo imamo v statutu določeno delovno mesto poimenovano TAJNIK. To delovno mesto zaseda gospa in potem je v zapisnikih, kjer je zapisana njena diskusija, poročilo ali podobno napisano TAJNIK ime in priimek ali v dopisih, kjer je podpisana enako: TAJNIK ime in priimek.
Po mojem mnenju to ni pravilno in bi moralo biti zapisano: TAJNICA ime in priimek.
Kakšno je vaše mnenje?
Na dom sem pred dnevi prejela zgibanko SMC, v kateri njen predsednik svoj nagovor konča takole: Vaš, Miro Cerar. - torej z vejico in piko na koncu. Na podoben primer sem naletela tudi v otroški knjigi, kjer mama nagovor otroku konča z besedami: Tvoja mama Zdenka. - tokrat samo s piko in brez vejice. Sta zapisa pravilna? Sama bi v obeh primerih izpustila tako vejico kot piko.
Zanima me pravilna raba vejice v povezavi z nekaterimi frazemi. V besedilnih korpusih obstajata obe rabi, z in brez vejice. Zanima me, ali obstaja primarna raba? Sta morda obe enakovredni? Primeri: ni (,) da bi govoril; meni nič (,) tebi nič; en (,) dva (,) tri; kot bi trenil (,) je bil nazaj; mizica (,) pogrni se. Hvala.
Zanima me, ali je v samostalniških besednih zvezah, ki so sestavljene iz osebnega zaimka in drugega samostalnika, med elementoma vejica. Na primer: pri nas(,) Kovačih(,) je lepo; življenje je težko nam(,) nevednim. Kaj pa, če besedni red zamenjamo? Na primer: življenje nam je nevednim težko.
Zanima me, zakaj imajo glagoli, kot so leči, peči, reči, seči, striči, streči, teči v velelniku za 2. osebo obliko lezi, peci, reci, sezi, strizi, strezi, teci (in ne enako kot v nedoločniku).
Zakaj je torej Speci torto! in ne Speči torto!?
Gre le za to, da ne bi prihajalo do dvoumnosti? Vendar v pogovornem jeziku pogosto uporabljamo nedoločniško obliko v velelniku.
Zanima me, ali se pregovor v spodnjem primeru piše z malo ali z veliko začetnico?
Pregovor J/jabolko ne pade daleč od drevesa sporoča ...
Prosila bi za razjasnitev glede zapisovanja lastnih imen, ki jih zasledujem v zapisih oziroma prevodih evropskih institucij oziroma organov. In ne vem, zakaj se enkrat odločajo za zapis z malo, drugič z veliko začetnico? IATE to povzema. Podajam nekaj primerov, kjer se uvaja ta praksa. Rada bi vedela, zakaj je tako. Zakaj je enkrat zapisano z malo začetnico in drugič z veliko, čeprav gre za en in isti organ ali akt, v naslednjih primerih:
(1) Porto declaration = Izjava iz PortaPorto declaration on social issues = izjava iz Porta o socialnih vprašanjih
(2) Komisiji pomaga odbor, imenovan Odbor za evropska čezmejna združenja.
Under the procedure referred to above, the Committee on Employment and Social Affairs has been asked to submit an opinion to your committee. = Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve je bil v okviru postopka iz naslova zadolžen, da pripravi mnenje in ga predloži vašemu odboru.
(3) Authority for Anti-Money Laundering and Countering the Financing of Terrorism = Organ za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma / organ za preprečevanje pranja denarja / organ AML
(4) convention = konvencijaConvention = konvencija (z malo!)
The Convention requires Members to ensure easy access ... = Na podlagi konvencije morajo ...
PIC Convention = konvencija PIC Espoo Convention = Konvencija iz Espooja
STCW Convention = konvencija STCW WCPF Convention = Konvencija WCPF
Navedla sem primere zgolj za jasnejšo sliko, da mi boste podali odgovor, zakaj je takšna praksa v slovenskih besedilih EU institucij, ki jih povzema IATE. In ali je sploh pravilna praksa s takim variiranjem velikih in malih začetnic? Angleško je jasno, kdaj je velika in kdaj mala, pri slovenskih prevodih pa kot da strogo izhajajo iz "da se samo polno ime pravnega akta/organa šteje za lastno ime in se zato piše z veliko začetnico, vse drugo pa je navaden samostalnik".
Iz te prakse zelo težko ugotoviš, kdaj torej pisati z veliko začetnico in kdaj z malo. Zakaj taka variiranja? V angleščini je jasno, tam je z veliko, ko je z veliko – in pika.
Najlepša hvala za vašo strokovnost in odgovore, ki jih objavljate. Fran in Jezikovna svetovalnica sta IZJEMNO orodje in pomoč.
Katero začetnico uporabiti pri drugi sestavini priredne zveze, ki jo pišemo z vezajem, kadar je lastno ime ali kadar ni lastno ime, vendar je na začetku povedi?
Rad bi se navezal na vprašanje o stičnosti števke in simbola merske enote, in sicer me zanima, ali lahko po enakem načelu tvorimo tudi pridevniške oblike z okrajšavami merskih enot, denimo 30-m skok (tridesetmetrski skok).
Pri nekaterih besedilih, kjer je prisotno vikanje osebe, ki to bere, opažam, da je pri opombah v oklepajih, prisotno tikanje. Takšne opombe so: (glej spodaj), (glej kazalo), (glej stran 3) ipd.
Ali bi morale biti tudi te opombe v vikalni obliki?
S kolegico pripravljava članek o trenutno zelo aktualnem virusu Zika in sva se znašli na razpotju. Zato bi vas zelo lepo prosila za strokovno mnenje, kako pravilno zapisovati. Zapisovanje virusa z veliko začetnico pojasnjuje že odgovor dr. Nataše Jakop (ZRC SAZU):
Ker bi rekla, da je Zika besedna kratica, pa ne vem, kako bi jo pravilno sklanjala, če ob njej stoji 'virus' - virusa Zike, virusu Ziki ... ali Zika ostane ves čas Zika: virusu Zika? Ker nikjer ne najdem podobnega primera, ne vem, katera izbira je pravilna.
Prijava je možna vsake/vsakega/vsaka pol leta?
Kaj je prav? Giga fida navaja vsake pol leta in vsakega pol leta kot najpogosteje uporabljeni varianti. Zanima me slovnična utemeljitev.
Po posluhu se mi (Celjanu) najbolje sliši vsaka pol leta in zdi se mi, da tako govorimo na Celjskem. Glede na ujemanje končnic, se mi to zdi smiselna raba: vsakO letO, vsakI dve letI, vsakA tri letA ... vsakA pol letA ...
Ali torej obstaja slovnični predpis ali pa moramo slediti rabi (giga fida), kjer pa mogoče prevladajo druge regionalne variante? Ali je potem »celjska« manj merodajna?
Lepo bi prosila za pomoč pri rabi velike in male začetnice. Kako zapisujemo npr. osnovno šolo, gimnazijo in fakulteto v življenjepisu, npr.:
Obiskovala sem O/osnovno šolo Ledina v Ljubljani, nato sem odšla na G/gimnazijo Moste, pozneje sem se vpisala na F/filozofsko fakulteto v Ljubljani.
Z veliko ali malo?
Imeni osnovna šola in gimnazija bi še sprejela z malo, ker ju občutim kot občni imeni, pri imenu filozofska se mi zatakne. Saj je v Ljubljani le ena F/filozofska fakulteta; utemeljitev, da mislimo na vrsto in ne na ime (člen 104 v SP 2001), se mi ne zdi povsem prepričljiva. To je, seveda, osebno mišljenje. Seveda pa je OŠ Ledina prav tako ena in bi ju morali verjetno pisati z veliko?
Razumem (vsaj mislim) primere:
Kako pa je z rabo v raznih časopisnih člankih, revijah, leposlovju? So tu kakšni interni dogovori? Raba je namreč zelo raznolika.
Zanima me, kaj je strokovna utemeljitev odločitve za zgornja zapisa (in enako tudi volivec, usesti, itd.), ki sta mi kot govorcu mariborske slovenščine nepričakovana, saj bi glede na izgovorjavo v svojem in drugih narečjih pričakoval zapisa "glodalec" in "vkraden".
Slovenski pravopis je na splošno zelo dobro konstruiran tako, da lahko govorci vseh narečij konsistentno preberemo zapisano besedo v svojem narečju oz. govoru.
Zapisa "glodavec" in "ukraden" kršita to pričakovanje. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo priponi -lec in -vec, se reče glodalec, ne glodavec. V narečjih, kjer v izgovorjavi razlikujejo začetni v- in u- pred soglasniki, rečejo vkraden (ali fkraden), ne ukraden.
So to sploh merila, ki se zares upoštevajo pri izbiri pravilnega zapisa? Če so, zakaj je v teh primerih prišlo do odstopa?
Kako je z uporabo zveze par hlač za ene hlače?
Vem, da je bilo o pravilni uporabi zanikanja že veliko napisanega, pa vendar sem v dilemi. Kakšen bi bil po vašem pravilen ta stavek?
ali
(meni se zdi ta druga varianta zelo nenavadna, a menda je ta prava).
In kako bi bilo prav v primeru:
ALI
Vem, da je bilo o zapisovanju besede občina že nekaj napisanega, pa vendar sem večkrat v dvomih, kateri zapis je pravilen. Prosim za pomoč pri na naslednjih dveh primerih:
Kako se piše poljud (po očetu Jud, po materi Slovenec)? Morda tako kot Neslovenec? Beseda je nastala v povezavi z romanom Čudežni Feliks.
V rabi najdemo zapise: kulturno-umetniško društvo, kulturno umetniško društvo in kulturnoumetniško društvo. SP 2001 vsebuje zapis kulturno-umetniško (gibanje).
V vseh teh zapisih gre pravzaprav tudi za pomenske razlike, čeprav verjetno o tem ljudje, ki društvo ustanavljajo, niti ne razmišljajo; pa tudi sicer se sprašujem, koliko te odtenke pomenov dejansko zaznavamo. Kaj naj naredimo v teh primerih lektorjih? Pustimo preprosto ime zapisano tako, kot je društvo registrirano?
Pri zapisu kulturno umetniško društvo se sklanjajo vse sestavine, kajne? Torej: prišli so člani kulturnega umetniškega društva.
Pojavlja se mi tudi vprašanje pri samem pomenu besed kultura in umetnost. Dejansko je kultura nadpomenka, saj zajema tudi področje umetnosti. Ni v tem primeru najustrezneje zapisati umetniškokulturno društvo ali umetniško kulturno? Če je društvo registrirano kot kulturno umetniško, si zapisa seveda ne bi upala tako spreminjati, ker se mi ne zdi primerno. Ampak vseeno zastavljam to (hipotetično) vprašanje.
Zanima me, kdaj je zapis naglasnega znamenja dovoljen/priporočljiv. Sama naglasna znamenja zapisujem samo v primerih, kadar bi besedo brez naglasnega znamenja napačno razumeli. Primer: v méni – kot v menopavzi; v mêni – kot znotraj mene v notranjosti.
Torej, zanima me, kako je z zapisom naglasa v drugih primerih. Primer: Ne upirajte se zlù. Je naglas na u upravičen/dovoljen/priporočljiv?
Zanima me pravilna uporaba naziva, pridobljenega na prvi in drugi bolonjski stopnji različnega študija.
Primer: Janez Novak, je diplomiran fizioterapevt , ki je nato nadaljeval študij kineziologije. Se zapis naziva uporabi po vrstnem redu, npr.: Janez Novak dipl. fiziot, mag. kin.
Ali se napiše najprej »višjo« stopnjo izobrazbe? npr.: Janez Novak mag. kin., dipl. fiziot.?
Spoštovani, najprej bi rad pohvalil vašo Jezikovno svetovalnico, ki lahko vsakomur pomaga pri reševanju pravopisnih problemov, na katere naleti pri svojem delu.
Zanima me, kdaj bo naš pravopis poenotil zapisovanje različnih stopinj. Zdaj namreč zahteva, da temperaturne stopinje pišemo nestično (na primer 25 °C za 25 stopinj Celzija), vse druge stopinje, tudi geografske, pa stično (na primer 25° s. g. š. za 25 stopinj severne geografske širine). To je še posebej moteče, če v besedilu ali preglednici nastopajo različne stopinje skupaj. Otrokom v šoli, na primer, ni mogoče razložiti, od kod te razlike. Dodatno zmedo povzročajo tudi razlike med Slovarjem slovenskega knjižnega jezika, kjer so tudi temperaturne stopinje zapisane stično (na primer pri geslih Celzij in stopinja), in Slovenskim pravopisom, kjer so zapisane nestično. Še več: pri geslu stopinja so najprej navedene stično (–20°), nato pa še nestično, skupaj sCelzijem« (5 °C).
Ali to pomeni, da je dejansko pravilo za zapisovanje stopinj takole: stopinje brez navajanja njihove vrste (brez opredelitve, pojasnila) pišemo stično (na primer: Zunaj je 25°. Ena od koordinat mesta je 25°.), z navajanjem njihove vrste pa nestično (na primer: Zunaj je 25 °C. Ena od koordinat mesta je 25 °s. g. š.)? Moj predlog je, da se znak za vse vrste stopinj glede na število piše stično in glede na opredelitev (pojasnilo) nestično (torej temperatura 5° C, lega 15° s. g. š., potres 7° MCS itd.).
Pri 100-ih ali pri stotih letih?
Pri 3. mesecih shodi ali pri 3 mesecih shodi?
V knjigi pravljic iz leta 1998, Mladinska knjiga (Pravljičar) je snežna kraljica napisano vedno z malo začetnico. A tukaj ne gre za lastno ime, a je snežna kraljica le to kar ona je, njeno ime pa je drugačno? Npr. je mišljeno snežna kraljica Ana ali bi moralo biti pravilno napisano Snežna kraljica?
Zanima me, kako pišemo naslednje besedne zveze (raba vezaja ali pomišljaja, stični ali nestični):
In kako če so besedne zveze sklanjane? Npr.:
Zanima me, kateri zapis naslova je pravilen glede zapisa vrstilnega števnika?
Učenje osnov računalništva v 1. triletju osnovne šole
Učenje osnov računalništva v prvem triletju osnovne šole
Zanima me pravilen zapis zveze družbenokulturni center. Na spletu sem namreč zasledila različne – skupaj (podredna zloženka), z vezajem (priredna zloženka).
Zanima me pravilen zapis zveze turistično rekreacijski center. Na spletu sem namreč zasledila različne – skupaj (podredna zloženka), z vezajem (priredna zloženka) in narazen. V Slovarju krajšav (na portalu Termania) je mogoče najti zapis narazen. Dvomim, da je ta pravilen.
Zanima me, če v besedilu lahko zapišemo ime osebe najprej s priimkom in nato imenom ali je slovnično edino pravilen zapis, kjer najprej napišemo ime in nato priimek?
Primer:
Na tekmovanju je sodeloval tudi Novak Peter.
Na tekmovanju je sodeloval tudi Peter Novak.
Pozdravljeni, kot sem se že pozanimala, znanstvene nazive zapisujemo pred imenom in sicer z malo začetnico, npr. asist. dr. Janez Novak ali izr. prof. dr. Janez Novak. V enem od odgovorov ste izpostavili, da okrajšave strokovnih in znanstvenih nazivov pišemo vedno z malo začetnico, razen kadar veliko začetnico zahteva skladenjski položaj, npr. na začetku povedi ali v prvi vrstici naslova v glavi dopisa. Kaj je torej pravilno, kadar gre za napis na vizitki, na štampiljki ali na napisu na tabli na vratih? Uporabljamo takrat še vedno malo začetnico ali prvo črko napišemo z veliko?
S kolegi se dostikrat obregnemo ob obliko ženske dvojine; prihajam namreč z Notranjske in v vsakdanji rabi slovenskega jezika uporabljam žensko obliko dvojine (npr. midve sve šle). Za ostale, iz drugih delov Slovenije, je taka raba dvojine nesprejemljiva, sama pa zagovarjam, da je uporaba ženske dvojine stvar narečne posebnosti. Recimo, moja babica prihaja iz okolice Vrhnike, kjer pa sploh uporabljajo posebno obliko dvojine, npr. midve bovi šle. Seveda vem, da taka uporaba slovnično ni pravilna, vendar me zanima, kakšen odnos ima npr. Inštitut Frana Ramovša do tovrstne oblike dvojine v pogovornem jeziku?
Zanima me vaše mnenje o rabi zgolj priimka v strokovnih oz. znanstvenih besedilih, ko gre za avtorico, npr.: Novak (2004: 15) je zapisala.
Take rabe je precej še zlasti v socioloških in drugih družboslovnih besedilih, opažam pa, da je precej nevtralna že v hrvaški publicistiki, npr.: »Glavni naglasak razgovora (s glavnim tajnikom Ban Ki-moonom) bila je imigrantska kriza«, kazala je Grabar-Kitarović u izjavi za hrvatske novinare.
Kateri je podspol živosti pri besedah, ki pomenijo 'del programa, ki uporabniku pomaga izvesti določeno zahtevnejše opravilo', kot je navedeno v definiciji za čarovnik. Konkretno: kako sklanjati besede “pomočnik”, “krmar” in “asistent”. Sorodna beseda je “pripomoček”, vendar tu ni dvomov, da se sklanja kot neživ samostalnik.
V ušesa gre bolj “odprite asistenta/pomočnika/krmarja/čarovnika za nameščanje …” kot “odprite asistent/pomočnik/krmar/čarovnik za nameščanje …”. Ali je to pravilno oziroma kakšna je utemeljitev za eno ali drugo možnost?
To je pogosta dilema pri prevajanju navodil iz angleščine, na primer pri besedah “Accessibility assistant”, “Configuration wizard”, “Print utility”.
Še predlog glede gesla za čarovnik na Franu (tretji pomen): prav bi prišel napotek glede podspola živosti in sklanjanja, morda vsaj primer v tožilniku.
V antropološki razpravi bi radi uporabili prevod angleškega izraza »embodiment«, s katerim označujemo nedovršni proces ponotranjenja družbenih praks in razmerij. Kateri prevod izraza je po vašem bolj pravilen in bližji slovenskemu jeziku: telesenje ali telešenje?
Ali je beseda notica enaka besedi novica?
Zanima me, ali bi v spodnji povedi lahko beseda zadnji bila števnik? Ali je pridevnik?
Ali bi beseda zadnji v tem primeru lahko bila števnik, kjer se vprašamo: *Kateri so bili Kanadčani? Ali je to pridevnik?
Zanima me, če se izraz akademik v slovenščini lahko uporablja zgolj za člane SAZU ali je dovoljena raba v širšem smislu, torej za izobražence. Iščem besedo za prevod angleškega izraza academic/academician, ki bi zajemala tako profesorje na univerzah kot tudi zaposlene na raznih znanstveno-raziskovalnih zavodih, inštitutih ter podjetjih.
Zanima me, ali je pravilno psihičen ali psihiatričenbolnik.
Zdi se, da bi lahko bilo vseeno, vendar se postavi vprašanje razumevanja, kadar gre za žensko osebo, torej bolníco.
Zanima me, ali je pravilno zapisati dinozaverski ali dinozavrski.
Zanima me, kako prav pisati zloženko: ekošola ali eko šola.
Kateri pridevnik je pravilno uporabiti: tehniško ali tehnično risanje? Gre za ime učnega predmeta, kjer se študente izobražuje o pripravi tehniške (ali tehnične?) dokumentacije.
V nekem lokalu visi tablica, na kateri piše: »Topli sendvič za domov«. Nekako mi to ne gre v ušesa. »Topli ...«! Ok, če bi bilo mišljeno v množini. Vroč – vroči, topel – topli, hladen – hladni. Bolj mi gre v ušesa »Topel sendvič«. Sem že krepko čez sedemdeset in posledično »stara šola«, a bi Vas vseeno prosil, da me razsvetlite.
Zanima me kako pa je z uporabo nazivov v primeru, da moraš uporabiti samo ime ali samo priimek? Npr. da prijavljaš nekoga na neko konferenco, ki ne dopušča posebne navedbe naziva, želiš pa izpostaviti, da ima oseba naziv. Ali ga pripišeš k imenu ali k priimku?
Imam vprašanje v zvezi z alinejnim naštevanjem. Včasih opažam, da pisci npr. v seminarskih ali diplomskih nalogah ne pišejo alinej eno za drugo, ampak po kateri od alinej napišejo še nek dodaten samostojen odstavek besedila, ki ni del alineje, se pa nanjo nanaša, ali pa prilepijo sliko, ki ima seveda tudi nek svoj podpis. Celota nato izgleda precej nenavadno, saj se smisel alinejnega naštevanja nekako izgubi, saj je seznam prekinjen. Zanima me, če je v takem primeru sploh pravopisno pravilno uporabljati alineje in ali bi bilo bolj smiselno uporabiti kakšno drugo rešitev, npr. brez uporabe alinej.
Za ponazoritev tega problema dodajam primer, ki je sicer precej enostaven; v diplomskih nalogah gre za kompleksnejše primere.
Na dopust ne smemo brez: – sončnih očal,
[Slika sončnih očal] Slika 1: Sončna očala
Izberite očala z UV-zaščito.
– zaščitne kreme,
[Slika kreme] Slika 2: Zaščitna krema
Izbrana krema naj ima čim višji zaščitni faktor.
– kopalk.
[Slika kopalk] Slika 3: Kopalke
Najbolje je, da s seboj vzamete vsaj dva para kopalk.
Pozdravljeni, zanima me, ali je v strokovni in znanstveni literaturi pri citiranju običajno podvajanje črk v okrajšavi npr. za dva ali več urednikov = uur.?
Vem, da se imena prireditev piše z veliko začetnico, sem se pa znašla v zagati pri zapisu začetnic: olimpijske igre, svetovno prvenstvo, evropsko prvenstvo ... Če je tak zapis je z malo. Pri naslednjih primerih pa nisem prepričana in bi prosila za pomoč.
Kateri glagol je ustreznejši pri pranju/čiščenju solate? Torej, ali se solato opere ali očisti?
Sta piškot in keks sopomenki ali besedi označujeta različni stvari? Je keks morda le podpomenka piškota? SSKJ ne pojasni dovolj nazorno morebitne razlike med njima. Hvala za vaš odgovor.
Zanima me, ali obstaja kakšna razlika v pomenu besede vseeno in besedne zveze kljub vsemu?
Ali lahko pri svojem strokovnem članku uporabim besedo magenta. Barva je že nekaj časa poznana in je ena od barv, ki se uporabljajo pri kapljičnem tisku. Po SSKJ-ju je ena od dveh škrlatnih.
Vljudno prosim za odgovor, zakaj se v besedi dokumentalist (kdor dela v dokumentaciji) pojavi l, ne pa pričakovani r (dokumentarist).
S sestro sva se pogovarjali in je med pogovorom uporabila besedo investirana. Pomen besede sem večkrat iskala, vendar ga ne najdem. Ali ta beseda sploh obstaja?
Moja stara mama, doma iz Poljan v Poljanski dolini, je uporabljala besedo jetrnica (jetrn'ca) za osebo, ki je kar naprej tečnarila oziroma »najedala«. Vsakemu, ki predstavim to besedo, se mu zdi ta beseda v trenutku jasna. Zanima me, kako to, da je ni v slovarju.
Zanimalo me je, ali obstaja razlog, da se v slovenščini tako malo neprevzetih in neonomatopejskih besed začne na fonem f. Se pogosteje znajde sredi besede ali v končnici? Je v slovenščino prevzet iz drugih jezikov?
Primer:
Sedel je križem rok.
Vprašamo se, kako je sedel, kar pomeni (in to verjetno tudi sami veste), da je to prislovno določilo načina.
Zanima pa me, ali je to podredno zložen stavčni člen? Če je, kaj je jedro in kaj prilastek?
Ali je zapis razvijanje dobrega poslušanja skozi navodila ustrezen?
Zanima me, ali je beseda natanko v povedi Letos mineva natanko 400 let od smrti Shakespeara prislov ali členek?
Kakšen bi bil najbolj točen prevod izraza Strip, ki ga uporabljajo za lasvegaško ulico, na kateri so največji hoteli in igralnice? Recimo v povezavi ... she worked on the Strip.
Prosim za pojasnilo, kako pravilno preberemo (recimo v zvočni knjigi) takle spletni naslov, kjer se vse preostalo besedilo bere v slovenščini::
Zanima me slovenska kratica za: certificirana elektronska posta. V Italiji uporabljamo kratico »PEC« - Posta Elettronica Certificata. V Vasem odgovoru, prosim, da mi poleg slovenske kratice omenite se anglesko kratico.
Zanima me kako se pravilno uporabi vejice pri datumu brez letnice. Npr.: jutri, 12.8. bomo izvedli preiskavo... ali Jutri, 12.8., bomo izvedli preiskavo...
Kjer se uporabi letnico je pravilna uporaba vejic pred in po datumu, Npr.: danes, 11.4.2013, bomo posredovali ... Zanima me, kje so vejice pri datumu brez letnice. Zdi se mi čudna postavitev vejice po piki.
Imam dve vprašanji glede deljenja besed.
Zanima me, ali se pri dolgih računih, ki jih ne moremo napisati v eno vrstico, simbol (npr. , –) na koncu vrstice ponovno napiše tudi v naslednji?
Drugo vprašanje pa se nanaša na deljenje besede oditi. V Slovenski slovnici, v paragrafu 606 je namreč navedeno, da sestavljenke, zloženke in sklope navadno delimo na mejah sestavin. V tem primeru, bi bilo pravilno deliti od-iti. Ta delitev besede pa je v nasprotju s paragrafom 601, kjer je navedeno, da soglasnik med dvema samoglasnika prenašamo v naslednjo vrstico. Torej bi morali deliti o-diti. Ali v navedenem primeru katero od pravil prevlada ali sta možni obe delitvi?
V spodnjih dveh povedih se mi pojavi dilema glede postavitve vejic. Bega me, ker ne vem, ali bi celoten (spodaj poševno označen) del povedi smatral kot skupni večbesedni veznik ali bi ga ločim z vejicami, kot sem spodaj tudi storil. Kaj vi menite? Kako je pravilno?
Za zdravnike ne želi niti slišati, kaj šele, da bi šel tja na pregled.
Letos bodo češnje slabo obrodile, še zlasti, če se napoved o morebitni petkovi pozebi uresniči.
Na vas se obračamo s prošnjo za posredovanje informacije o postopku vključitve novih besed v SSKJ.
V sodelovanju z zavarovalnico Vzajemna smo od avgusta do decembra 2012 razvijali akcijo z naslovom >Pokaži jezik<, kjer so mladi na spletni platformi zapisovali besede, ki so del njihovega vsakdanjega besednjaka. Zanima nas, kakšni so postopki za umestitev najpogosteje uporabljenih besed v SSKJ?
Pred časom sem spraševal glede izgovarjave covida-19, zdaj pa dopolnjujem vprašanje še glede zapisa: najbrž lahko začnemo pisati poslovenjeno kovid, številko pa tudi brez vezaja, saj to olajša sklanjanje (kovida 19)?
Tematski sklop 2024, na podlagi katerega bomo maturanti pisali esej, se posveča svobodi in ujetosti. V njem se pojavljajo tudi liki NADDAVKAR, MIRNA ŽENA, SOBAR, DOKTOR … Ali jih moramo pisati z malo ali veliko začetnico?
V zadnjem času se v povezavi z dogodki v Turčiji v medijih pojavljata dve različici imena glavnega mesta: Istanbul in Carigrad.
Ker Pravopis od gesla Carigrad napoti h geslu Istanbul kot k nevtralnejši različici, me zanima, ali ne bi bila pravilnejša sodobna oblika Istanbul (Carigrad pa le v zapisih, ki se nanašajo na starejša zgodovinska obdobja).
Zanima me, kako sklanjati dvojna francoska imena tipa Jean-Paul (Sartre), Jean-Luc (Godard) ipd.
Poleg tega me zanima, kje lahko v SP '01 najdem pravilo SP '62, ki v poglavju Tuja lastna imena (Posebnosti v sklanjatvi, str. 63) navaja, da se vezaj pri dvojnih francoskih imenih v odvisnih sklonih izpušča, sklanjata pa se obe imeni, ter ali paragraf 428 v SP '01 velja le za primer Rimski-Korsakov ali tudi za omenjena francoska imena oziroma za katere druge primere.
Kako je z dvojnicama gosti/gostje, študenti/študentje ...? Ali je med izrazoma v paru razlika samo v tem, da je eden časovno zaznamovan, ali pa je tudi pomenska razlika?
Kaj je pravilno ? S cepljenjem preprečimo, da bi zboleli. S cepljenjem preprečimo, da ne bi zboleli.
Pri čemer vsebinsko menim, da cepljenje pomaga pri ohranjanju zdravja posameznika. Hvala za odgovor.
V NUK-u na Oddelku za opisno in vsebinsko obdelavo delamo tudi preliminarne zapise za monografske publikacije (t. i. CIP zapisi). To so zapisi za knjige, preden te izidejo. Med drugim smo prejeli gradivo za knjigo, katere (stvarni) naslov se je glasil: »Usmiljenje@Delite.Si«. Naslov torej, ki ima obliko naslova elektronske pošte.
In zdaj je tu vprašanje, katera varianta take vrste naslova je pravopisno pravilna oz. (ne)dovoljena: Usmiljenje@Delite.Si (kakor ga je založnik najprej zapisal) ali Usmiljenje@delite.si (kakor smo v CIP zapisali v NUK-u) ali Usmiljenje@delite.Si (kakor si je založnik naknadno premislil).
Preverili smo precej vaših odgovorov, vendar na prav ta konkreten primer nismo naleteli. Pripominjam, da se v NUK-u ne glede na želje založnikov vedno trudimo, da so CIP zapisi v skladu z veljavnimi pravopisnimi pravili, čeprav obstaja nekaj zavestnih odstopanj zaradi narave in pravil CIP zapisa (npr. raba tripičja z natančno določeno funkcijo, pisanje dvojnih priimkov s stičnim vezajem itd.). V zgornjem primeru se nam oblika, kot jo je NUK zapisal v CIP, zdi še najbolj logična, ker v njem nastopa velika začetnica samo enkrat in to na začetku (kot naslov knjige). Vse druge variante so bolj na temo trenutnega navdiha umetnika in založnika, kar v CIP zapis ne sodi.
Zgornji primer naslova je seveda izmišljen, ker knjige s pravim naslovom nočemo po nepotrebnem izpostavljati, prav tako ne njenega avtorja ali založnika.
V biokemiji obstaja enačba, ki je poimenovana po Leonorju Michaelisu in Maud Menten. Leta 2006 je bil izdan prevod učbenika Temelji biokemije, v katerem je bila ta enačba prevedena kot Michael-Mentenova enačba, čeprav je bila Maud Menten ženska. V medicinskem slovarju pa je ta enačba zapisana kot enačba po Michaelisu (L.) in Maud Menten, vendar večina ljudi v stroki še kar uporablja izraz Michaelis-Mentenova enačba (tudi v diplomskih in magistrskih delih) in se pri tem sklicujejo na to, da je tako prevedena v učbeniku Temelji biokemije. Zanima me torej, kateri je pravilen prevod te enačbe in kateri je "uradni".
Zanima me, ali je beseda oproščen v spodnjem stavku del glagola ali je pridevnik. Po moji logiki bi moral biti pridevnik, ker se vprašamo kakšen. Je pa res, da je deležnik neosebna glagolska oblika. Kako bi torej besednovrstno določili besedo oproščen?
Zapornik je oproščen.
Pri prevajanju besedil Evropske farmakopeje smo naleteli na angleški izraz »tare«, ki smo ga želeli prevesti kot »starirati« oz. »stariramo«, kar pomeni, da stehtamo prazno posodo in tehtnico s tipko postavimo na začetno stanje 0 (anuliramo težo posode).
Pri tem smo v SSKJ našli izraz »tarirati«, ne pa tudi dovršnega glagolskega vida »starirati«, ki se v farmaciji zelo veliko uporablja.
Ali menite, da bi lahko uporabili ta izraz oz. ali bi ga lahko uvrstili v SSKJ?
Člani skupine smo razmišljali v smeri podobnega glagola tehtati: tehtamo – stehtamo tariramo – stariramo
Zanima me, kako uporabiti besedno zvezo: goba šitaka ali goba šitake?
Ali se ulica v Ljubljani, ki se imenuje Gradišče (ob SNG Drama) v 5. sklonu veže s predlogom v ali s predlogom na? Torej: v Gradišču ali na Gradišču.
Če gre za cesto, rečemo npr. demonstracije na Aškerčevi. Potem pa smo se srečali v stanovanju na/v Gradišču.
V splošni rabi je bolj uveljavljen izraz na Gradišču.
Prosim za pomoč pri oblikovanju navodila: Prosimo, da vrnete gradivo na svoje mesto. Ne bi bilo pravilno na njegovo mesto?
Zanima me, katero poimenovanje je primernejše za drevo Psidium guajava in njegov sadež, saj se uporabljata dve poimenovanji, in sicer guava in gvajava.
Za tvitno ključno besedo se v slovenskem okolju uporabljajo izrazi hashtag, hešteg ali ključnik. Ker je tudi na RTVSLO vse pogosteje slišati #ključnik in tako pišejo in govorijo tudi na Zavodu RS za šolstvo, me zanima vaše mnenje. Sem brskal po že odgovorjenih jezikovnih vprašanjih SAZU, a iskalnik ni našel nobene od navedenih besed.
Je pravilno Yogyakarta ali Džogdžakarta (Indonezija)?
V knjigi Joga v vsakdanjem življenju in na spletu opažam različne zapise poimenovanj jogijskih asan in položajev -- glede zapisa z veliko/malo začetnico, pisanja skupaj/narazen in zapisovanja glasov s črkami oz. prečrkovanja, npr.
in
Takih primerov je še veliko.
Prosim vas za mnenje o tem, kateri zapisi so z vidika Slovenskega pravopisa najustreznejši.
Dvojna imena poklicev pišemo s stičnim vezajem, pregibata se obe sestavini. Kako pa zapišemo npr. knjižničar vnašalec (knjižničar, ki vnaša določene vsebine na portal), knjižničar moderator, bibliotekar informator, kjer vnašalec, moderator in informator niso poklici, temveč le izrazi, ki natančneje opredeljujejo področje dela, ki ga knjižničar opravlja. Ali v takih primerih uporabimo stični vezaj, nestični pomišljaj ali celo pustimo brez ločila?
V splošni javnosti je neenotno pisan naslov oz. glavni pravljični lik: Mamka bršljanka, mamka bršljanka, Mamka Bršljanka ipd. Na osnovi teorij pravljic sta besedi – mamka (ekspr. mati) in bršljanka (rastlina), v pravljičnem kontekstu ime in priimek pravljičnih likov, ki so poimenovani po funkciji, ki jo opravljajo, npr. Tepko.
Morebitne že obstoječe poimenovalne rešitve:
Primeri rabe:
Kako zapisujemo imena prireditev tipa olimpijada, univerzijada ipd. ...
Zanima me, ali se vsi srednješolski predmeti pišejo z malo začetnico - tudi večbesedni strokovni moduli v poklicnih in strokovnih izobraževalnih programih, denimo igre za otroke, kurikulum oddelka v vrtcu, pedagogika in pedagoški pristopi v predšolskem obdobju ... Navadeni moduli so obvezni strokovni moduli, ki jih pojajo vse šole, ki izvajajo program predšolska vzgoja. Gospa Lengar Verovnik je v svojem odgovoru, podanem marca 2018, zapisala, da se "poimenovanja vseh šolskih predmetov -- ne glede na to, ali so obvezni ali izbirni -- zapisujejo z malo začetnico", iz česar bi lahko sklepal, da se zapisujejo z malo. Gospa Dobrovoljc pa je v maju 2012 zapisala, da "imena osnovno- in srednješolskih predmetov (matematika, fizika, slovenščina) večinoma pišemo z malo začetnico, saj so povsem homonimna z imeni ved (matematika) oziroma drugih občnoimenskih pojavnosti (jezikov ipd.). Tega za imena predmetov na univerzitetni stopnji pogosto ne moremo več trditi, saj nastopajo taka imena največkrat v značilnih lastnoimenskih položajih, tj. v vlogi imenovalniškega prilastka ob občnoimenskem jedru [...]. [...] To postane še očitneje, ko dobijo predmeti povsem unikatna imena, pri katerih je skorajda nemogoče izpustiti ta občnoimenska jedra." Iz zapisanega se torej zdi, da igre za otroke nimajo (predmet igre za otroke nima) enakega položaja kot slovenščina ali fizika, četudi gre za srednješolski predmet oziroma strokovni modul, temveč se bolj bliža unikatnim imenom, ki so sicer značilna za nadaljnje ravni izobraževanja.
Srednje šole ponujajo v okviru odprtega kurikula tudi strokovne module, ki jih zaposleni strokovni delavci in delavke razvijejo same (in se izvajajo samo na eni šoli), denimo pripovedovanje zgodb, otrok in pes, znakovno sporazumevanje z malčki ... Se tudi ti predmeti pišejo z malo? Gospa je v že navedenem odgovoru zapisala, da so "posamezni predmeti na fakultetah »last« posameznih študijskih programov in zato lastna imena, pisana z veliko začetnico." Lahko njen odgovor, vezan na začetnice študijskih predmetov, ki so last študijskih programov, uporabimo tudi v primeru izvirnih srednješolskih strokovnih modulov, ki jih izvaja določena šola?
Nadalje me zanima, ali to velja tudi za imena maturitetnih predmetov pri poklicni poklicni maturi, denimo vzgoja predšolskega otroka, izpitni nastop in zagovor. Izpite iz navedenih maturitetnih predmetov opravljajo vsi maturanti in maturantke, ki s poklicno maturo zaključujejo program predšolska vzgoja.
Navsezadnje pa me zanima še, kako se zapisujejo imena kurikularnih področij, ki jih določa nacionalni Kurikulum za vrtce (1999). Kurikulum jih sicer na str. 25 našteje in zapiše vsa z malo začetnico: gibanje, jezik, umetnost, družba, narava, matematika. Morda podam konkreten primer zapisa: "Vzgojiteljica je v ospredje postavila zlasti cilje s področja gibanja." Še drug primer: "Menim, da bi v skupini morali več časa nameniti ciljem narave."
Pogosto sem v dilemi, s katero začetnico pisati zgodovinske državne tvorbe, na primer: A/avstrijsko cesarstvo, R/rimsko-N/nemško cesarstvo ipd. Področje je očitno precej neurejeno, ker sem med brskanjem našla različne zapise, celo v maturitenih polah je enkrat Rimsko-nemško cesarstvo, drugič Rimsko-Nemško cesarstvo, da o nepravilni uporabi vezaja (nestično) niti ne pišem.
Zakaj slovenski pravopis ne vključuje zemljepisnih poimenovanj Mokrine in Osojščica? Je torej ustrezno tudi poimenovanje avstrijskih smučišč Nassfeld in Gerlitzen? Ali pa celo nujno, če slovensko pravopisje nikjer ne priznava imen Mokrine ter Osojščica?
Kako pisati ime novega britanskega kralja. Zakaj Karel in ne Charles, kot smo ga poznali do zdaj?
Ker je novi kralj Karel, se dilema nadaljuje: kako bomo imenovali njegovo ženo, Camillo, ko bo ta okronana? Bomo tudi njeno ime slovenili? In kako?
Ali se napiše ime ribe (v angleščini piranha) pirana ali piranja?
Na RTVS na spletni strani pišejo ime ruskega tenisača Medvedjeva Danil, na Delu Daniil, kar je seveda bolj prav. Vendar pa bi bilo -- glede na Danijél (ob Daniél) -- možno tudi Danijil [danijíl], sploh ker za rusko Troicko in ponašeno Trojicko v preglednici za ruščino piše, da se v nizu samoglasnik + i v ruščini pri nas piše konkretno samoglasnik + ji (in tudi Dostojevski za prvotno Dostoevskij).
Seveda je oddaljitev od ruskega izvirnika Daniil z -iji- huda, ker niti -ii- iz ruščine ne znajo povsod prepisati prav in si ii razlagajo kot nn v Anna ali ss v Spasski (kjer pa vendarle gre tudi z Ana in Spaski). Druga rešitev bi bila kar preprosto Daniil, čeprav to res izgovorimo [danijíl].
Kakšen zapis svetujete?
Kakšen je pravilen naziv tekmovanja:
Slovenski pokal v judu ali Pokal Slovenije v Judu?
Ali se ob predlogu v pri imenu pretežno gozdnatega območja na Gorenjskem sklanja oba dela ali zgolj boršt? V večini virov se besede Udin ne sklanja, pri posameznih primerih pa se. Kako je torej pravilno? Primer:
V Udin/Udinem borštu prevladujeta bor in smreka.
Zanima me, če je v slovenščini pravilen zapis imena za deklico Renee ali Renée oz oba in pa kako se ime pravilno sklanja. Koliko oseb zenskega spola z tem imenom ze v Sloveniji?
Na spletu lahko v velikem številu zasledimo izraze kot so Invazija na Ukrajino, Invazija na Afganistan, Invazija na Normandijo idr., ob pogledu na Fran pa v definiciji gesla invazija piše, da je to »vdor vojaških sil ene države V drugo«, torej ne »NA drugo«. Podan je tudi primer Invazija v Normandiji. Zanima me, kateri zapis izmed naslednjih je ustrezen oz. pravilen:
Lepo vas prosimo za vaše mnenje o tem, katero ločilo – pomišljaj, poševnico ali vejico – bi bilo najboljše uporabiti v spodnjem primeru. Gre za to, kako na časovni premici ali pa v tabeli zapisati okvirne letnice, ko se je nekaj zgodilo. V glavnem besedilu bi lahko na primer zapisali, da je Korint obiskal okoli leta 50 do 52 n. št. oziroma da je bila njegova knjiga objavljena okoli leta 60 ali 61 n. št. Problem nastane pri zapisu tega dogodka na časovni premici oziroma v tabeli, kjer je prostor omejen in ni možen daljši zapis, zato se sprašujemo, katera rešitev bi bila najboljša.
Ok. 50–52 n. št ali Ok. 50/52 n. št
Ok. 60–61 n. št. ali Ok. 60/61 n. št. ali Ok. 60, 61 n. št.
Nam se nekako zdi najbolj smiseln zapis s pomišljajem. Kljub temu se poraja vprašanje, ali je pomišljaj upravičen, saj se omenjeno ni odvijalo v obdobju od enega do drugega leta, ampak se je zgodilo enkrat v navedenem obdobju. Zanimiv se nam je zdel tudi zapis s poševnico. Ker pa poševnica lahko sporoča "del enega in drugega leta", se pri tej rešitvi pojavlja vprašanje, ali bi se res razumelo kot "oziroma". Najlepša hvala za pomoč.
Kaj je pravilno?
Pozdravljam gospoda župana, Petra Smodiša ali Pozdravljam župana, gospoda Petra Smodiša
Vprašal bi, ali je v naslednjih primerih potrebno uporabiti rodilnik ali tožilnik.
1. Pomembno je zagotoviti, da študenti zadevnih oseb ne označijo kot nevedne/nevednih.
2. Kupci ne bi smeli biti prisiljeni predložiti pogodbe/pogodb (množina).
Prosil bi vas, če mi lahko poveste/pošljete...
Ali je raba veznika če v zgornji povedi res napačna in bi jo bilo treba nadomestiti s Prosim, da mi poveste/pošljete...?
Zanima me, kakšen je izgovor besede upravitelj (zapis v oglatem oklepaju).
Na radiu slišimo izgovor besede kolk kot 'kouk', aneks pa z naglasom na e. Je to pravilno?
Zakaj se ime podjetja oz. trgovin Spar in Interspar izgovarja s š-jem?
Kako pregibamo romunska imena tipa Tiberiu, Claudiu in kako jih izgovorimo? Je zgled v slovarskem delu pravopisa za iztočnico Sibiu pravi vzorec za sklanjanje tudi osebnih imen?
Izraza žledenje in žlediti (kar se tiče žleda) sem opazil pri vremenskih napovedih. V SSKJ-ju teh izrazov ni, se pa pojavita v posameznih drugih slovarjih. Kako je s splošno rabo? Ali sta sploh ustrezna?
Kako bi v knjižni slovenščini zapisali naslednje izraze, ki se uporabljajo pri taroku?
Zanima me zakaj v SSKJ ni nekaterih strokovnih izrazov s področja geodezije na primer;
Za sorodnike obstaja v slovenskem besedišču cela vrsta zelo natančnih poimenovanj, ki pa jih žal nadomeščamo raje z opisi, zato se izgubljajo. Tako sem sinu svojega bratranca mrzla teta (tudi mala teta). Ne poznam pa besede za sina mojega bratranca. Je to mrzli nečak oz. mali nečak? Domnevam, da je mrzli ali mali nečak.
Zanima me, če beseda buler za 'vojaški škorenj' morda izhaja iz nemškega pogovornega izraza der Bulle za policista, in če ne, kakšna je potem dejanska etimologija te besede? Besede Buller v nemščini sicer nisem uspel zaslediti.
Kakšen je izvor besede dobrobit?
V etimološkem slovarju na fran.si sem opazil, da izvor besede gugati etimološko ni pojasnjen, poleg tega pa (pod geslom guncati), da se v nekaterih narečjih menda pojavlja kot gungati. Slučajno sem opazil, da obstajajo zelo podobni glagoli tudi v germanskih jezikih, pa me zanima, če se vam zdi mogoče, da je med našo in njihovo besedo kakšna povezava, ali gre le za naključje:
gunga = gugati v švedščini in danščini https://www.saob.se/artikel/?unik=G_1351-0038.i3d1&pz=5
gügeln in gugen = gugati v nekaterih narečjih nemščine https://www.woerterbuchnetz.de/DWB/gugeln
Prosim za etimološko razlago besede pumpež (frazem: se sveti kot pumpeževa rit).
Zanima me izvor slovenske besede stres, zgodovina njenega pojavljanja/uporabe, še posebej ob vedenju, da ima angleščina za pomensko podobno zadevo besedo stress, a ob tem imamo Slovenci še priimek Stres.
Zanima me izvor imen Košiše, Masore in Jelični Vrh.
Kakšen je izvor izraza mirodilnica?
Že nekaj časa se ukvarjam z ustvarjanjem družinskega drevesa. Zanima me ali je priimek Črtalič slovenskega izvora (po božanstvu Velesu) ali so s tem poimenovali tujce na področju Grobelj pri Prekopi (Crucium), od koder izhaja moj rod. Prosim, če mi lahko pomagate pri moji raziskavi. Vesel bi bil tudi če mi navedete kakšno gradivo o etimologiji, kjer bi kaj našel.
Zanima me izvor priimka Daljević.
Prosim za etimološko razlago priimka Hostar.
Zanima me, ali mi lahko prosim pojasnite izvor priimka Poličnik.
Zanima me izvor priimka Porenta.
Rad bi razširil rodoslovje in me zanima izvor priimka Zavrl.
Zanima me izvor priimkov Jurečič in Medveš.
Zanima me izvor priimkov Korče in Kragelj.
Zanima me izvor in pomen priimkov Mesec in Šemrov. Prvi je pogost v hribih nad Vrhniko (Zaplana, Rovte, na Vrhniki, v Poljanski dolini, Kranj, Ljubljana) pa tudi v Zagrebu in okolici, kjer je ok. 300 oseb s tem priimkom. Za drugega smo odkrili, da se je v 17. stol. (prvi zapis ok. 1640, kmet na Medvedjem Brdu/Logatec) pisal Schamerl (a s preglasom), tudi Schemerl, a šele kasneje Schemr(o)u in Šemrov.
Izvor priimkov Valjavec in Ovsenek
Zanima me, če je beseda sponzorinanec pravilna. Ali je pravilno sponzorirani? Npr:
Imate kakšne izkušnje v vašem podjetju z zaposlovanjem vrhunskih športnikov oz. sponzorirancev?
Zanima me, ali se pravilno reče na zavarovanem območju narave ali v zavarovanem območju narave.
Pri brskanju po slovarju sem naletela na vnos zakon, pri katerem je navedena razlaga: »z zakonom urejena življenjska zveza moškega in ženske«. Zanima me, ali načrtujete razlago popraviti, da bo bolj vključujoča do LGBT+ skupnosti.
Pozdravljeni. Zanima me, ali se nagrada drejček (za spekulativno umetnost, imenovana po literarni osebi Drejčku) piše z veliko ali malo začetnico?
Vem, da se je o teoriji tega vprašanja pravzaprav že pisalo, pa vas vseeno prosim za pomoč, saj primeri niso uveljavljeni. Gre za tvorbo vrstnih pridevnikov ob besedi olje pri naslednjih rastlinah: čija, kamelija, kvinoja, lubenica, marula, moringa, pasijonka, šoreja, virola.
(čijino — čijevo olje, kvinojino — kvinojevo olje ...)
Zanima me, kako zapisati ime olja, ki se ga pridobiva iz makadamije: makadamijevo ali makadamijino?
Ali je zapis za zlati odtenek rumene barve podredna zloženka ali besedna zveza s prislovom?
Iz odgovora o zapisu barv bi sklenili, da je zapis samo narazen (prislov zlato + pridevnik rumen, torej zlato rumen), če je mogoča pretvorba s kot/da > rumen kot zlato. Je rumen kot zlato pomensko smiselna pretvorba?
Tvorjenka zlatorumen se pojavi v navodilih za barvno oblikovanje grba v slovenski zakonodaji, v Sinonimnem slovarju in oblikoslovnem slovarju Sloleks 2.0. V korpusnem gradivu pa je manj pogostejša od zlato rumenega.
Katera oblika je ustreznejša?
Pri prevajanju smo s skupino kolegov prišli do naslednjega spoznanja:
Pridevnik pandemski je sicer v sprotnem slovarju in njegova raba je bolj razširjena, vendar je v SSKJ po drugi strani pridevnik epidemičen (ne pa epidemski). Poleg tega sta obliki na -ičen za oba pridevnika uporabljeni tudi v medicinskem slovarju. Zaradi poenotenja oblik v zvezi z epidemijo in pandemijo bi zato dali prednost pandemičen pred pandemski.
Kakšno je vaše stališče?
Razmišljam, ali je kakšna razlika med tekmujočimi in tekmovalnimi(duševnimi) vsebinami. Naklonjenost / pozornost, za katero tekmujemo – sta to dve tekmovalni pozornosti (recimo do / od dveh staršev) ali tekmujoči?
Ali pišemo z roko, ročno, na roko ali na roke? Minule dni sem slišal vse naštete rabe. Katera je prava in zakaj?
V odgovoru na vprašanje »Kakšna je razlika med »avtentičen« in »avtenticiran«?«, sem v dilemi kateri izraz je pravilen oziroma kakšna je razlika.
Torej v 1. primeru avtentifikacijski v 2. primeru pa je avtentikacijski.
Ob odgovoru na vprašanje Kakšna je razlika med »avtentičen« in »avtenticiran«? sem v dilemi, kateri izraz je pravilen/naj uporabim oziroma kakšna je razlika.
Moj vprašanje se nanaša na razlago pomenske razlike med nazivoma doktorand in doktorant objavljene v tej jezikovni svetovalnici v letu 2017. Doktorand je torej kandidat, ki še ni zagovarjal doktorata znanosti, doktorant pa je naziv za doktorja znanosti. Ta odgovor je bil podan na osnovi slovarskega pripročnika. Glede na pogosto uporabo omenjenih izrazov me zanima, zakaj se ta razlaga nedvoumno ne vnese v Fran > eSSKJ, ki je kolikor vem uradni slovar slovenskega knjižnega jezika? V tem slovarju sta izraza doktorand in doktorant sinonima in tudi razlagi pod drugima alinejama opisa kažeta na enakovrednost izrazov, kar je glede na zgoraj podano razlago napačno. Obenem bi se vam zahvalil za opravljanje svetovalne dejavnosti, ki pripomore k pravilnejši rabi slovenskih izrazov.
Mislim, da je pravilno:
Prosim za vaše mnenje.
So razmere epidemiološke ali epidemične, ko govorimo o tem, kakšno je trenutno stanje zaradi covida-19? Npr.: Zaradi slabih epidemioloških/epidemičnih razmer veljajo posebni ukrepi.
Vedno pogosteje sta v rabi izraza izmenjalnica oziroma izmenjevalnica (npr. rabljenih oblačil). Kateri je ustreznejši?
Načrtujemo izdajo risoromana Dnevnika Ane Frank.
Na založbi smo v dilemi ali slediti prevodu Dnevnika Ane Frank, prevajalke Polonce Kovač, kjer se uporablja beseda Žid, Židi, židovski itd. ali spremeniti vse skupaj v Jud, judovski itd.
Kljub dilemi vas prosim za tehten odgovor zakaj Jud in ne Žid oz. obratno.
Nekaj glede rabe vezniške rabe besede kako sem našla v SSKJ. Zanima pa me, ali je v spodnjih primerih kakšna razlika v pomenu, če je uporabljen veznik da oziroma kako. Zdi se mi, da je vsaj včasih v navedenih povedih bilo bolj zaželjeno, da se uporabi da, ne pa kako. Ali to še vedno velja? Ali bi kako lahko pomenil tudi na kakšen način?
Zanima me, če je ustreznejše uporabiti besedo rondo ali krožišče. Kontekst besedila se nanaša na mestni rondo oziroma mestno krožišče. Kaj bi bilo primernejše?
Če profesionalni športnik trenira neki šport (za katerega dobi plačilo) in gre na trening. Kateri je pravi izraz za neprofesionalnega oziroma rekreativnega športnika? Ali ima takšen športnik trening ali vadbo ali ima rekreacijo?
Iz znanih razlogih se vsepovprek govori o vavčerjih. Pojavljata se tudi vrednotnica, bon. Osebno mi je vrednotnica všeč in sprašujem, ali je ustrezna sopomenka, ki bi lahko prevladala nad (po mojem mnenju) zapisno nenavadnim vavčerjem?
Razlaga v etimološkem slovarju za besedo kaj je na del mojega vprašanja glede vseh teh različnih oblik iste vprašalnice že odgovorila, še vedno pa se mi poraja vprašanje, od kod pogovorni vprašalnici kva in kuga. Je res kaj na tem, da so kva k nam prinesli Francozi (quoi?), ali se je tisti v vrinil v besedo kot del naravnega razvoja jezika? In kuga, ki skorajda nima nobene podobnosti z ostalimi oblikami?
Zakaj črkovalnik ne podčrta besede črkovalnik, podčrta pa pridevnik črkovalnikovo? Kaj bo naredil, če napišem črkovalniško? Podčrta. Pa črkovalsko? Podčrta.
V spodnjem stavku me zanima, kaj v osebku predstavlja jedro in kaj prilastek:
Kako je prav: mankati ali manjkati?
Kaj je pravilno oz. ustreznejše: ... mi ne daje pravice, da ga kakor koli nadzorujem. Se piše skupaj ali narazen?
kakorkoli ali kakor koli
Zanima me, katera besedna vrsta je beseda marca. Npr. Pridem marca.
Za poimenovanje zidu na Krasu, ki je zgrajen brez ali skoraj brez uporabe malte, se pojavlja veliko poimenovanj -- suhizid, suhozid, suhizid, ravno tako za postopek: gradnja na suho, suhogradnja, suhozidnagradnja. Zanima me vaše mnenje, katero izmed poimenovanj je najbolj pravilno.
Ali se reče doktorskadiSertacija ali doktorskadiZertacija? SP ima pri zapisu s (pri geslu dizertacija napotuje na geslo disertacija), zraven pa nobenega oglatega oklepaja, ki bi nakazoval na posebno izgovarjavo. Torej diSertacija?
Kako izgovorimo številko poglavja 2.1? Ali je to poglavje 'dve ena' ali 'dve pika ena' ali ...?
Prosim, če mi lahko poveste, v katerem aktualnem jezikovnem priročniku lahko najdem fonetični zapis posamezne besede SKJ.
Npr., kam naj pogledam, če želim izvedeti, kako se pravilno zapiše (v oglatih oklepajih) izgovor besede PREDVSEM?
Vedno sem trdil, da je pravopisno edino pravilno os x in podobno, danes pa me je kolegica začela prepričevati, da to ni res. Sploh ne v tehničnem pisanju.
Zanima me, kako bi se pravilneje reklo: Prijava na (spletni) portal ali Prijava v (spletni) portal.
V Gigafidi (ali morda na Gigafidi) najdem za oboje približno enako število zadetkov.
Zanima me, če sta tako broadwayski kot brodwajski pravilno zapisana pridevnika. V zaupanja vrednih besedilih se namreč pojavljata obe verziji.
Katera besedna zveza je pravilna ali ustreznejša v spodnji povedi? Ali sta obe možnosti pravilni?
V vasi Leše sta dve cerkvi, ki stojita ena poleg druge ALI druga poleg druge.
Razmišljam, iščem po spletu, a odgovora ne najdem. Gre za dilemo, ali sta pravilni obe obliki in zakaj oz. katera je priporočljivejša:
Ali v slovenščini uporabljamo pridevnik mast(e)rski? V SSKJ je naveden samo samostalnik master, zgled pa: Na fakulteti so uvedli dvoletni master.
Ali se v pridevniku mast(e)rskie ohrani ali izpade? Hvala za odgovore.
Zanima me, katera raba je primernejša: nima več kaj početi ali nima več česa početi.
Zanima me, ali je bolj primerna beseda okoljski ali okolijski. V pravopisu je beseda okolijski, vendar je v SSKJ2 ni. Katero besedo priporočate vi?
Kot Civilna iniciativa Reši sotočje se trudimo za ohranitev sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke. Glede na to, da gre za sotočje dveh Sav, nas zanima, kako je bolj prav
Sotočje Sav ali Sotočje Save in ali lahko v stavku pišemo Sotočje z veliko, glede na to, da gre za zelo pomembno območje v Sloveniji, ki se ga premalo zavedamo.
Sotočje Sav(e?) na Lancovem pod Radovljico je stičišče naravnih vrednot lokalnega in državnega pomena, ključna točka slovenskega prostora, antipod Triglavu s kulturno-zgodovinskim in simbolnim pomenom za slovenstvo. Zaradi neprecenljivega pomena Sotočja na lokalnem in državnem nivoju kot tudi širše ga je treba zaščititi pred pozidavo in dokončnim uničenjem. V javnem interesu vaščanov, krajanov občine Radovljica in vseh ljudi in turistov je, da ga ohranimo v čim bolj naravni podobi! Ne gre le za turizem »ja ali ne«, temveč za našo skupno pravico dostopa do rek. Glede na njegov širši pomen bi morali vsi imeti prost, spoštljiv in miren dostop, v poklon prednikom, naravi, okolju in svoji duši!"
Kaj je boljše univarianten, bivarianten, multivarianten ali univariaten, bivariaten, multivariaten?
V Gigafidi je zadetkov za obliko brez -n- več (6, 21, 36) kot z -n- (/, 13, 31), še bolj očitno pogostost oblik brez -n- je ugotoviti na spletu. Toda kronološko se mogoče kaže vedno večja sprejemljivost oz. jezikovna pravilnost oblik z -n- (temelječe na pridevniški podstavi varianten).
multivariatenhttp://www.termania.net/iskanje?query=multivariaten&SearchIn=Allmultivariatnahttp://www.termania.net/iskanje?query=multivariatna&SearchIn=Allbivariatnahttp://www.termania.net/iskanje?query=bivariatna&SearchIn=All
IN:
multivariantenhttp://www.termania.net/iskanje?query=multivarianten&SearchIn=Allbivariantenhttp://www.termania.net/iskanje?query=bivarianten&SearchIn=Allunivariantenhttp://www.termania.net/iskanje?query=univarianten&SearchIn=All
univariatne, bivariatne, multivariatne:
bivariantne, univariantne, multivariantne
Zanima me, ali je kakšna razlika v pomenu in rabi teh glagolov. Glede na slovarje sta videti sopomenki, vendar se mi zdi, da zadnje čase večkrat slišim vzpodbuditi.
Zanima me, katera od različic prekeren/prekaren je ustreznejša in kako utemeljimo zapis.
Pred kratkim sem se priselila v Ljubljano, natančneje v ali za Bežigrad. No in ravno tukaj se mi zatakne ... kako je prav – v ali za Bežigrad? Domačini govorijo za, ampak, noben ne ve zakaj, ker je tako že od nekdaj. Mlajši priseljenci govorijo v, ker je tko logično. Nastane pa zmešnjava, ko vprašam, kako je prav. Zanimivo bi bilo vedeti razlago in vnaprej se zahvaljujem za odgovor!
Par dni nazaj, kje drugje kot v bifeju za šankom, je nek možakar naročil deci malvazije. Natančneje rečeno, je naročil deci malvázije. Seveda je bil »celinec«. Mi seveda nato družno v smeh, vendar smo možakarja tudi korektno poučili o pravilnem poudarku. Naročil je namreč malvazíjo in nikakor ne malvázije. Poudarek je izključno na i, tako v slovenščini, hrvaščini, kot tudi v italijanščini. Ker pa smo po naravi konec tedna popoldne za šankom zelo študiozni in ima že vsak »kafič« dostop do spleta, se je ena brihtna glava spomnila in se povezala na spletni slovar slovenskega knjižnega jezika. To je bil šele smeh.
Tako piše — »copy-paste« s spletne strani:
Moje dobrohotno priporočilo je, da malvázijo preprosto odstranite iz slovarja. Kot sem že omenil, obstaja in se pravilno izgovarja samo malvazíja, torej je poudarek na črko 'i'. To velja za trto in za vino.
Res je sicer, da pri nas poznamo samo belo malvazijo, vendar, obstaja tudi črna malvazija. Par let nazaj jo je prinesel moj kolega iz Albanije, pridelujejo pa jo tudi v srednji in južni Italiji, verjetno pa še kje drugje na mediteranskem območju. Torej je razlaga v SSKJ pomanjkljiva, ko v zvezi z malvazijo omenja samo belo grozdje in belo vino. In za konec še pripomba na točko dva, kjer kot vino omenjate malvazijca. Ja moj bog, le kje ste to pobrali. Sicer je ob malvazijcu tudi pristavek »redko«, vendar bi pripomnil, da redko ni pravi pristavek. Bolj bi ustrezal »barjansko«. Pa šalo na stran. Točko dva, torej malvazijca, je potrebno v celoti črtati iz SSKJ.
Ali so modri čevlji Lukovi ali Lukatovi?
Zanima nas, kakšen bi bil ustreznejši zapis angleškega izraza brexit v slovenščini (-x ali -ks). Po našem mnenju mala začetnica ni sporna.
Ali besedo hackathon slovenimo v hekaton? V medijih sem zasledila oba zapisa.
Vljudno prosimo naslov za pomoč pri pravilnem zapisu slovenskih pokrajin: smo v dilemi, ali se imena spodaj naštetih pokrajin pišejo z veliko ali malo začetnico:
alpske pokrajine, obpanonske pokrajine, predalpske pokrajine, dinarskokraškepokrajine ter obsredozemske pokrajine.
Glede zapisovanja smo npr. v Senegačnikovi knjigi Slovenija in njene pokrajine, kjer piše o regionalizaciji (uporablja najnovejšo), prebrali: er gre za imena velikih sestavnih delov Slovenije, ki jih štejemo za pokrajine, pišemo njihova imena z veliko začetnico.
V učnem načrtu za geografijo je uporabljena mala začetnica, v učbenikih pa je različno.
Ali se srbska v besedni zvezi Republika srbska piše z veliko ali malo začetnico?
Zanima me zapis besede ju-jitsu. Po SP in SSKJ sta pravilna zapisa džiudžicu ali jiu-jitsu. Društva uporabljajo izraz ju-jitsu, pa tudi v Delu se tako zapisuje. Kaj menite vi?
Zanima me kako se pravilno napiše soška postrv, z malo ali veliko začetnico?
Že nekajkrat sem gledal in poslušal prenos nogometne tekme nogometnega kluba Triglav Kranj z nasprotnimi moštvi. TV prenos v zadnjem času izvaja Planet TV.
Komentator je kar pogostokra t uporabljal izraz: Triglavani za igralce moštva NK Triglav. Razumljivo mi je, da ne more uporabljati zgolj naziva "Kranjčani", saj niso vsi igralci iz Kranja. Ampak izraz Triglavani je res čuden.. Nekako je kar negativno slišen. Ne vem, sicer zakaj, ampak morda pa le obstaja boljši izraz. (npr: Triglavci, Triglavčani ...) Razumljivo mi je, da se uporablja izraz npr.: Celjani za igralce NK Celja, itd. Ampak kaj pa npr.: v primeru NK Olimpije: Olimpijaši, Olimpijani, Olimpijci? Ali pa v primeru NK Mure iz Murske Sobote, kjer pa je izraz Muraši bolj slišen kot v primeru Triglavani? Ali pa v primeru igralcev NK Bravo: ali so Bravani, Bravaši...?
Pripombo sem naslovil tudi na športno uredništvo TV Planet, odgovorili so mi, da so jo posredovali uredništvu oz. komentatorju.
Postavljam vprašanje o pravilnih prevodih za oznako barve psa. Hovawart je pasma psa nemškega porekla in obstaja v 3 barvah: Schwarzmarken, Blond in Schwarz. (Gl. slike spodaj.)
Črna barva ni sporna, zataknilo pa se je pri označbi in opisu barve pri prvem in drugem:
Kot lahko vidite, se oznake pri črnem psu z ožigi/oznakami pojavljajo v vseh odtenkih, od zelo svetle, do rdečkasto-rjaste. V originalnem standardu pri hovawartu piše, naj bi bile oznake »mittelblond«, mišljena pa je barva oznak, kot jih ima na prvi sliki desno sedeči pes. Kinološki sodniki smo v opisu prej pisalaci, da so oznake zlatorumene, sedaj nekateri vztrajajo pri navajanju besede >blond<, češ da to zajema vse odtenke.
Vprašanje št. 1: Kaj je po vaše bolj pravilno: črn z ožigi ali črn z oznakami? Se v uradni oceni kinološkega sodnika za določenega psa lahko uporabi beseda blond?
Bolj problematična je druga oznaka barve. Dolga leta se je v rodovniku za svetle predstavnike pasme pisalo, da so zlatorumene barve. Kot lahko iz slike vidite, so tudi pri svetlem psu odtenki te barve zelo različne in vse so v skladu s standardom pasme.
Vprašanje št. 2: Je bolj pravilna oznaka barve pri svetlem psu blond ali zlatorumen? Se beseda blond lahko uporablja kot uradna navedba barve v rodovniku?
Upam, da je iz napisanega in priloženega razvidno, kakšno vprašanje vam želimo zastaviti. Vljudno prosimo za vaš komentar predvsem pri opisu barve blond.
Kako smisleno prevedemo angleško besedo debriefing?
Debrifing after resuscitation ali critical incidentdebriefing?
Zanima me, kako naj razumem pojasnilo pod geslom stališče v pravopisnem slovarju:
stalíšče -a s (í) presojati s ~a morale; publ. pojasniti svoje ~ do česa mnenje, pojmovanje
Pri prevajanju iz angleščine pogosto naletim na izraz position, na primer official position of the EU ali government position, na podlagi slovarskega priporočila pa se, če je le mogoče, poskušam izogniti prevodu s stališčem. Običajno uporabim mnenje, kar pa včasih bode v oči. V korpusu Gigafida je skupno 148.076 zadetkov, kar ni zanemarljivo.
Zanima me, kako se glasi vrstni pridevnik za »marmelado iz kutin«.
S prevajalci imamo dilemo in potrebujemo vašo pomoč:
ali
Pomen je vezan na dajalnik, ne na imenovalnik. Po mojem je pravilno lahko oboje, prednost bi dala obliki ljudem. To je na kratko opredeljeno v pravilih pravopisa, pri pridevniški besedi, odstavek 876, pregiba se zadnja sestavina zveze – vendar ravno v tem primeru navaja tudi primer s pregibanjem: pridružimse (komu, dajalnik) šestim milijonom ljudem/šest milijonov ljudem. Tu je še možnost: pridružim se šestim/šest milijonom ljudi (milijon rodilnik).
Lepo prosim še za objektivno mnenje; z razlago, prosim, da ne bomo ostali pri občutkih in posluhu.
Kako se imenujejo prebivalci Lihtenštajna?
Zanima nas, ali je Kosovčan edina pravilna oblika za prebivalce Kosova? http://www.fran.si/iskanje?View=1&Query=kosovo
Vsaj tako pravi Slovenski pravopis, zelo velikokrat pa zasledimo tudi Kosovar.
V knjižni izdaji SP 2001 sta poimenovanji Romka in Rominja, v elektronski različici SP pa samo Rominja. Zakaj je prišlo do te spremembe? Ali Romka ni (več) pravilno?
Zanima me, kako se sklanja ime angleškega mesta Munster?
Recimo: pripeljali so se naravnost iz Munstra ali Munsterja?
Zanima me še sklanjanje kratice OBLA. Ali je pravilno OBLA, OBLE ...?
Kako sklanjamo samostalnike drva, sence in tla?
Zanima me, kako je pravilno: skupnega dobrega ali skupnega dobra?
Kako sklanjati romunski priimek Lupei?
Kako ustrezno prevedemo angleški izraz room service; slovensko postrežbav sobo ali postrežba v sobi?
Na vas se obračam s prošnjo za pomoč glede pravilne rabe besed diskriminacijski/diskriminatoren. Preverila sem tudi vašo spletno stran, kjer pišete o razmerju med pridevnikoma diskriminatorski in diskriminatoren, vendar pa mi raba omenjenih besed vseeno ni popolnoma jasna. Zelo bi vam bila hvaležna, če bi lahko preverili pravilnost rabe besede diskriminacijski v spodnjih petih primerih.
1. V septembru 1895 so se zopet obrnili na parlament s prošnjo, da naj ne sprejme nadaljnjih diskriminacijskih zakonov proti Kitajcem.
2. Takrat je bila kralju King Edward VII. poslana še ena peticija, s katero so želeli izpostaviti diskriminacijsko naravo zakonodaje.
3. V veljavi je bilo tudi nekaj diskriminacijskih zakonov, kar je vplivalo na nastanek kitajske skupnosti.
4. Ko so se dela končala, je vlada želela omejiti priseljevanje Kitajcev – uvedla je pravzaprav diskriminacijske pogoje.
5. V obeh državah je bila glavarina le ena oblika diskriminacije, s katero so se kitajski priseljenci soočali (le-ti so se v obeh državah soočali z diskriminacijskimi zakoni, z nasiljem in podobno).
Je besedica si v zvezi so si zavezali del glagola?
Kako v slovenščini sklanjati besedo muzikal (dvojina, množina)?
Zanima me, ali je pravilen zapis tudi (npr.) od sedem do 12, ali samo od 7 do 12 oz. od sedem do dvanajst.
Kako se pravilno piše: Obveščevalno-varnostna služba Ministrstva za obrambo ali Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo (torej brez vezaja).
Gre za neke vrste predlogo, kjer so po točkah naštete določene trditve. Zanima me, kako pisati besedo ALI med temi trditvami, ki so samostojne povedi, z malo ali veliko začetnico ali vse z velikimi črkami.
Zanima me naslednja besedna zveza: stand up komedija ali komedija stand up? Pišem diplomsko delo o stand up komediji in me bega vprašanje besednega reda v tej besedni zvezi. Preverila sem pojavnost v korpusu Gigafida. Stand up komedija se pojavi preko 500-krat, komedija stand up le 17-krat. Po slovnici je pravilneje komedija stand up, kjer je stand up desni prilastek. Kaj predlagate, kateri vrstni red naj uporabljam? Kako sklanjati stand up: stand up, stand up-a, stand up-u ...? To je torej citatna beseda?
Kako pravilno pišemo: ravnilo noma/Noma in dasmasa/modelirna masa Das/ Das-masa?
Spoštovani, nikjer ne najdem izjemno pomembne besede, ki definira prezir do prestiža. MI lahko pomagate? Ali lahko inštitut razvije besedno zvezo ali besedo, ki definira recimo slovensko tolmačenje besede preseravanje? Hvala.
Kakšna je razlika med pridevnikoma zvočen in zvokoven?
Po iskanju odgovora v spletnem SSKJ razlike nisem našel oziroma našel sem le, da se obe besedi enakovredno nanašata na zvok.
Vem pa, da je vloga teh dveh pridevnikov vendarle različna oziroma se v nekaterih primerih uporablja le en izmed teh dveh enakovrednih pridevnikov, drugi pa nikdar.
Za zgled poglejmo tole: zvočni signal* zvokovni signal*
Naj iz zgornjih zgledov povzamem, da besedna zveza zvokovni signal ne obstaja oziroma se ne uporablja, saj uporabljamo le besedno zvezo zvočni signal.
Zakaj je to tako?
Kako je prav: imam rak ali imam raka?
Pri pripravi besedila za objavo, ki se nanaša na Majniško deklaracijo in deklaracijsko gibanje, smo naleteli na težavo pri zapisu besede oktroj oziroma oktroa. Beseda je francoskega izvora, v slovenščino je bila prevzeta po nemškem zapisu. Danes se uporablja samo še v historičnem pomenu in se nanaša na čas med obema vojnama. Ohranili sta se zgolj glagolska oblika (oktroirati) in pridevniška oblika (oktroiran). Dokumentarno gradivo in časopisni viri tega časa jo v veliki večini primerov zapisujejo v obliki oktroj. V določenih slovarjih tujk se še pojavi, in sicer v zapisu oktroa. Katera oblika je torej pravilna in kako jo sklanjamo?
Zanima me, katera oblika je za izražanje mnenja bolj primerna: po moje ali po mojem.
Kateri samoglasnik je naglašen v priimku Petaros?
Zanimata me besedi olimpiada in olimpijada.
Prvo sem našla v SSKJ iz leta 1979 (pet knjig), ki ga imam doma, ker pa mi je beseda olimpijada nekako bliže in jo tudi zasledim ponekod, sem pogledala v spletni slovar novejšega besedja in v njem našla drugo besedo – olimpijada (olimpiade pa seveda ne). To verjetno pomeni, da sta obe besedi pravilni. A katera je bolj ustrezna/primerna po vašem mnenju? Ali pa sta kar obe – odvisno od uporabnika pač in jaz le kompliciram?
Že lep čas se dogaja, da lektorji dosledno zamenjujejo pridevnik isti s pridevnikom enak, ko je to po mojem prepričanju napačno in proti jezikovnemu občutku. Ogledal sem si nekaj mnenj o tem na spletu, a nisem našel odločilne okoliščine, da namreč isti ne izhaja le iz fizične, ampak tudi zvrstne identitete. Na vratih neke trgovine je stalo v smislu, če najdete v drugi trgovini enak izdelek po nižji ceni, vam razliko v ceni povrnemo. Seveda niso pomislili na to, da lahko enak izdelek napravi tudi kak drug proizvajalec, in to precej ceneje.
Saj venomer beremo, kako Kitajci izdelujejo enake (ne samo podobne!) izdelke kot v Evropi ali Ameriki, a ti niso isti kot ti z našega konca zemeljske oble. Kako je s tem, si lahko razjasnimo z vprašanjem: ne vprašujemo po tem, kakšen izdelek lahko najdete v drugi trgovini (na katerega je mogoč odgovor enak), ampak kateri, ki da odgovor isti. Tako je tudi z že pregovornim obdobjem. V prvem trimesečju tega leta je bil dohodek tak, v enakem obdobju lani pa tak. Po logiki je to enako obdobje lani lahko prvo ali drugo ali tretje trimesečje ali pa, denimo, obdobje kakršnihkoli drugih treh mesecev, saj gre za količino. Tudi tokrat se lahko vprašamo, ali v katerem ali pa v kakšnem obdobju lani. Mišljeno je seveda isto obdobje, enako pa je napačno.
Ali pa to: lahko nas poslušate spet naslednji četrtek ob enakem času.
Edino pravilno je ob istem času. Saj tudi 3. decembra ne rečemo, da se je pesnik rodil na enak, marveč na današnji dan leta 1800. In takšnih primerov je še veliko.
Pred časom sem v neki reviji bral dolg prispevek v dveh nadaljevanjih o tem, kako se enaki izdelki po trgovinah v tujini dobijo ceneje. Bilo je prav mučno. Prepričan sem, da to ni bilo pisčevo maslo, ampak posledica lektorjevega posega.
V srednji šoli so nas nekdaj (pred Toporišičem) učili starodavnega pravila, da se v primeru zadrege vprašamo. Smo na to čisto pozabili?
Kakšna so pravila glede razmerij med stavčnimi členi (ujemanje med povedkom in osebkom itd.) v stavkih tipa "sam. BZ biti sam. BZ"? V nekaterih stavkih obliko nepolnopomenskega glagola biti določa povedkovo določilo. Ali obstaja splošno pravilo, kdaj do tega pride, torej kdaj povedkovo določilo "prevlada" nad osebkom pri določanju slovničnih kategorij nepolnopomenskega glagola biti v povedku? Primeri stavkov: Naslednja postaja so Jesenice. Ta par sta naša znanca. Ta kip sta Rodinova ljubimca.Mostar je bil/bilo lepo mesto.
Ali v naslednjih primerih navedb vira v opombi pod črto na koncu svetujete piko ali ne:
– 1 13068/18 – 2 Dok. 13068/18 – 3 Dokument 13068/18 – 4 Resolucija Varnostnega sveta ZN 2231(2015) – 5 Sklep Sveta 2013/255/SZVP – 6 Sklep Sveta 2013/255/SZVP in Uredba Sveta (EU) št. 36/2012 – 7 Sklep Sveta (SZVP) 2017/974 z dne 8. junija 2017 o spremembi Sklepa 2010/413/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Iranu (UL L 146, 9.6.2017, str.143).
Kaj pa če (na isti strani) sledi še vir, pri katerem se zdi pika nujna (ker spominja na bibliografski zapis ali je bibliografski zapis):
– 8 Uradni list Evropske unije L 274, 18. 10. 2015, str.1.
Ali je o tem kakšno pravilo v pravopisu? Ali je mogoče potegniti vzporednico z napisi pod sliko?
Piaf je psevdonim francoske šansonjerke Edith Gassion, pariškega vrabčka; piaf = vrabček. Zanima me, kaj je v slovenščini ustrezneje uporabljati: Piafova ali Piaf?
Izjemno cenim vaše delo, ki omogoča hitro najti odgovore na jezikovna vprašanja, ki jih potrebujemo, da bi vzdrževali svoj jezik na dostojni ravni.
Ene od knjig slovenskega založnika sploh nisem mogel zbrano brati zaradi napačne rabe namenilnika. Prosim vas za obrazložitev, ali sem jaz stara šola in se namenilnik po novem uporablja drugače ali pa prevajalec in lektor te založbe ne opravljata svojega dela prav. Podoben način rabe namenilnika sem opazil tudi v gledališkem listu dramske predstave enega od ljubljanskih gledališč. Primeri rabe namenilnika, ki se meni zdijo v omenjeni knjigi napačni:
str. 82: To bi moral vprašat dedka Ottavia. str. 82: Mogoče je hotel povedat, ... da imaš preveč dvomov. str. 82: Samega sebe ne moreš prisilit, da verjameš. str. 83: Lahko poskušaš razumet, zmeraj prit do dna svojih čustev ter ostat dosleden do sebe. str. 83: Če želiš opravit svojo bar micvo, se moraš o tem samo pogovorit s svojimi. str. 166: Ni moglo bit lahko. str. 166: Zdaj moramo mislit na prihodnost. str. 170: Smeli smo sedet na lesenih klopeh. str. 170: Odveč je zapravljat čas. str. 171: Kaj hočeš povedat? str. 172: Prihajate iz situacije, ki si je niti predstavljat ne morem. str. 172: Drugi prijatelji se ne morejo vrnit v Trst.
Nato prevajalec naredi salto mortale in v podobnem stavku uporabi nedoločnik: str. 226: Kmalu se bo morala vrniti v sobo.
In spet naprej po starem: str. 226: Ne morem več sedet pri mizi. str. 226: Ne morem pustit, da mi tam strežejo. str. 226: Ne zanima me, kaj ima za povedat. str. 235: Jutri zjutraj moram oddat. str. 235: Nočem bit vsiljiv. str. 235: Tega si ne morem privoščit. str. 236: Samo kavo znam skuhat. str. 236: Tole znam skuhat. str. 236: Je v redu, če mi začneš govorit o deželi? str. 237: Preden prideva do jedra, si želim zvedet. str. 237: Iz nič je uspel postat lastnik tovarne. str. 237: Judje so morali zbežat. str. 243: Vem, ampak moram začet delat. Tako se ne morem več vzdrževat. str. 243: Nehal bi plačevat najemnino. str. 243: Nočem te izkoriščat. str. 243: Ne moreš si predstavljat, koliko bi s tem pridobila. str. 252: Ti se moraš poročit z moškim iz svojega kroga. str. 252: Nikoli me ni znal razumet. str. 252: Učiš me obešat perilo. str. 252: Jaz znam samo študirat, igrat klavir in se sprehajat. str. 253: Daj mi svobode, ki nima nič opravit z denarjem.
Kako poimenujemo glavno mesto Mehike po slovensko in kako njegove prebivalce?
Če imamo že Novo mesto, bi lahko bilo tudi Mehiško mesto, tako kot se prevaja v angleščino.
V primeru, da ohranjamo originalno ime mesta v španščini, kako je s partikulo 'La' in naglasom 'México'? Kako se ime sklanja?
Velikokrat smo v zadregi ali napisati npr. Osnovna šola Franceta Prešerna ali Osnovna šola France Prešeren. Kaj je bolj pravilno in zakaj?
Zanima me, kako je z lektoriranjem bibliografij.
Pri vpisu posamezne bibliografske enote moramo namreč upoštevati pravila in ločila, ki so pri katalogizaciji natančno določena (ISBD).
Ali to pomeni, da zapisov (v bibliografiji, ki bo izšla v publikaciji), ki so kopirani iz COBISS-a, sploh ne popravljamo? Moramo pustiti stični vezaj, kjer bi po SP moral stati stični pomišljaj (npr. str. 32-37)? Verjetno tudi (pravopisno napačno napisanih) naslovov že izdanih del pri lektoriranju bibliografij ne spreminjamo (da bi med letnicama napisali stični pomišljaj).
Primer:
PRIIMEK, Ime. Knjižnica v zadnjem desetletju : iz kronike 1999 – 2008. V: Zbornik knjižnice ob njeni šestdesetletnici. - Str. 32-37
Že dlje časa se ukvarjam s potrditvijo svoje ideje, da morajo nazivi, ki se sicer pišejo z malo začetnico, biti z veliko, kadar so na začetku povedi, ki se ne konča s piko. To je najpogosteje na koncu dopisov oz. predgovorov v publikacijah, ko sledi podpis, npr.:
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
dr. Janez Novak, minister
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
akad. prof. dr. Marija Novak
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
rektor prof. dr. Janez Novak
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
urednik
Menim, da je to začetek povedi, ki se ne konča s končnim ločilom, zato mora biti zapisano z veliko začetnico, podobno kot pri pozdravu, ko lep pozdrav tudi ni z malo, čeprav nima končnega ločila (kaj menite pa o tem, da je vejica za »Lep pozdrav« tudi odveč?):
besedilobesedilobesedilobesedilobesedilo
Lep pozdrav
Janez Novak
Zanima me še, kako utemeljiti, da je navedba vira v znanstvenem besedilu brez ločila, ko se citira tudi končno ločilo, npr.:
Kot Bahtin tudi Lotman prostor povezuje neposredno s časom, njuni entiteti pa sta pogoj za obstoj kulture: »Razumsko človeško življenje, tj. življenje kulture, prav tako potrebuje posebno strukturo 'prostora in časa'. Kultura se organizira v obliki določenega 'prostora in časa' in zunaj te organizacije ne more obstajati. Ta organizacija se realizira kot semiosfera in s pomočjo semiosfere.« (Lotman 2006: 188)
Mogoče je tudi tako, torej brez pike v citatu: semiosfere« (Lotman 2006: 188). Vendar v tem primeru po mojem citat ni popoln, ker bi lahko bilo končno ločilo tudi vprašaj -- kaj pa v takem primeru?
Mogoča sta še dva načina: s piko zunaj oklepaja ali znotraj oklepaja, domnevno bolj pravilna, ker tako oklepaj »ne obvisi v praznem« sredi besedila:
semiosfere.« (Lotman 2006: 188).
in
semiosfere.« (Lotman 2006: 188.)
Hvala za mnenje in lep pozdrav
V. T.
Zanima me, kako bi pravilno zapisovali rime, mogoče z rabo poševnice ali pomišljajem? Npr. muha / suha ali muha – suha? Kaj predlagate?
Zanima me, kako pravilno zapišemo lastno ime kipa, in sicer Tri Gracije. V večini zapisov v kraju, kjer se kip nahaja, je kip poimenovan Tri gracije.
Če pri istem bolniku merimo krvni pritisk trikrat na dan ... Ali bomo rekli, da smo merili pritisk trikrat na dan, ali da smo merili pritiske trikrat na dan? Katera trditev je pravilna in zakaj?
Zanima me raba dublete mestnika zaimka midva. Pri naju/pri nama, o naju/o nama. Na spletnih straneh prevladuje označevanje zavihka o nama, sama se nekako nagibam k rabi pri naju, jezikovni priročniki pa navajajo obe obliki, ne najdem pa smernic za rabo ene ali druge.
Opazila sem, da je naslov knjige Zgodbe iz Japonske, reče pa se, da se gre na Japonsko, zato bi pričakovala, da so zgodbe zato z Japonske. Zakaj to pravilo ne velja? In še: kako se pravilno sklanja Japonska? Si bil na Japonskem ali na Japonski?
Lako pravilno naglasimo krajevno ime Lokovica (pri Šoštanju): na prvi zlog (Lókovica) ali na predzadnji zlog (Lokovíca)? Kje najdemo pravilo za posamezni kraj?
Kateri je pravilen naglas pri imenih Andrej, Jernej in Matej?
Zanima me, zakaj prihaja do premene iz strešice in krativca v ostrivec pri sklanjanju nekaterih samostalnikov (vzhòd-vzhóda, sprejèm-spréjema). Zdi se mi, da se pri vsakodnevni rabi marsikaterega od njih to opušča (Kako je šlo na nastôpu?), uporaba pa zveni bolj ko ne stilizirana (Kako je šlo na nastópu?) Ali se morda obetajo kakšne spremembe v normiranju (zdi se mi, da sem pri nekaterih besedah že zapazil obe možnosti kot pravilni) ali se skuša ohraniti ozke vokale v sklonih?
Na televiziji izgovarjajo priimek grškega politika Samarasa z naglasom na drugem a-ju. Grška wikipedija ima naglas na tretjem a-ju.
V prejšnji teden je voditelj v Odmevih celo v angleščini naglasil tretji a, kasneje v slovenščini pa drugi a, očitno v slovenščini priimek zavestno izgovarja drugače. A ko so na zadnjem zlogu naglašena francoska imena, na naši televiziji prevzemajo tudi naglas, na primer Dominique (Strauss Kahn).
Po kakšnem slovničnem pravilu priimku Samaras v slovenščini spreminjamo naglas, imenom kot Dominique ali priimkom kot Pinochet pa ne?
Mi lahko poveste, ali je pravilno napisano:
Ker je glagol pri uporabi namenilnika velikokrat nejasen.
Zanima me, kakšen je pravilen zapis akademskega naziva na štampiljki z imenom in priimkom:
*dr. Janez Novak
Dr. Janez Novak*
Glede na pravila bi bil po moje pravilen zapis z veliko začetnico (položajno), a se uporabnik štampiljke s tem ne strinja.
Sprašujem, ali je v naslovih, npr. časopisnih člankov, kratke proze, ipd., dovoljena raba narekovaja. Primer takšnega naslova: »Kocka je padla«.
Na delovnem mestu večino časa komuniciram z naročniki prek e-maila, pri čemur gre bodisi za poznane kot tudi nepoznane (nove) naročnike. Držimo se ustaljene prakse kjer za naziv osebe uporabljamo "g./ga. + Priimek" oz. samo "Ime", ko se z osebo bolje spoznamo. Občasno pa me z odgovorom presenetijo nagovori, ki se začnejo z "g.+ Ime". Raba te besedne zveze se mi zdi neustrezna oz. nerodna vendar pa za njo ne najdem utemeljitve. Kakšen je vaš komentar na rabo omenjene besedne zveze oz. nagovora?
Naslednje zimske olimpijske igre bodo v Južni Koreji – v Pjeongčangu ali Pjongčangu? Angleško je Pyeongchang, v slovenščini pa zasledimo dva zapisa, z e in brez:
Pjeongčang (GigaFida: 219 zadetkov, Nova beseda: 4) in
Pjongčang (GigaFida: 94, Nova beseda: 42).
Se morda zapis brez e – Pjongčang – pojavi zgolj po analogiji (bolj znanega) severnokorejskega glavnega mesta Pjongjang (v pravopisu geslo Pjongjang; angl. Pyongyang)? Ali e vpliva na izgovor (če upoštevamo glasovno podobo slovenskega knjižnega jezika)? Kakšno rabo priporočate?
Prosim za vaše mnenje glede dileme pri navajanju nazivov tujih institucij za katere obstaja "poslovenjen" naziv, v kombinaciji s širše uveljavljeno tujo kratico?
Primer: Ob prvi pojavitvi naziva institucije v besedilu tega izpišemo v celoti – v nadaljevanju želimo uporabiti kratico. Kateri način je pravilen?
A) Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je objavila ... Pri tem je OECD navedla, da ...
ali
B) Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development - OECD) je objavila ... Pri tem je OECD navedla, da ...
Med osnutki novega pravopisa lahko najdem ta zapis: »Nekatere prevzete kratice uporabljamo v izvirni obliki, čeprav podstavno stvarno ime prevajamo, npr. Svetovna zdravstvena organizacija – WHO, Mednarodni denarni sklad – IMF.«
Jaz to razumem, kot da je pravilna različica A. Nekateri lektorji zagovarjajo različico B, ker OECD ni kratica za besedno zvezo Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, ampak zares za besedno zvezo Organisation for Economic Co-operation and Development. Je jezikovna stroka glede tega poenotena?
Zakaj SP zahteva, da zvezo to je krajšamo kot tj., medtem ko pri drugih dvodelnih zvezah, ki jih krajšamo z dvema črkama, uporabimo dve piki (t. i., t. m., t. l., n. m.)?
Zanima me, ali so naklonski glagoli prehodni ali neprehodni. Npr. glagol morati v povedi Tudi telo se je moralo prilagajati.
V naslovu omenjen glagol sem opazil pri dejavnosti, kjer si na mobilne naprave namestiš (naložiš) aplikacije. Ko je aplikacija nameščena, pa imaš možnost, da jo tudi odmestiš.
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika tega glagola ni.
Kako je s tem glagolom? Ali je sploh ustrezen oziroma pravilen?
Ne gre za vprašanje, ampak za prošnjo. Prosim vas, da rečete kaj o samostalniku alumen (= kdor po zaključku šolanja na določeni srednji ali visoki šoli še naprej izkazuje povezanost z njo). Kot gobe po dežju se namreč ustanavljajo društva nekdanjih učencev oziroma študentov šol in fakultet. Ker pa v slovenskem prostoru znanje latinščine ni več prav zelo prisotno, se je začela vedno bolj uveljavljati oblika tisti alumni, tistega alumnija, tisti alumniji (samo malo poguglajte). Ker vem, da je v današnjem času slovensko jezikoslovje usmerjeno bolj v popisovanje kot v predpisovanje rabe, se bojim, da se bo ta neumnost uveljavila in postala pravilo. (Tako so pred časom mladi govorili, da gredo v Penatija - gostilno Kolovrat, kjer so se med obema vojnama zbirali penati).
V OŠ učimo učence po učnem načrtu za športno vzgojo. Učni načrt za športno vzgojo je uraden dokument (daje nam smernice, cilje in minimalne standarde znanja...) in po mojem mnenju mora biti napisan v slovenskem knjižnem jeziku.
Pred nekaj dnevi sem se bolj temeljito lotil njegovega prebiranja in pri standardih znanja za prvo triado prišel do zame nerazumljive besede zviralnik. Učni načrt za športno vzgojo ga omenja na strani 31, pod gimnastično abecedo. V besedilu piše: "...pleza po letveniku, zviralniku in poševni klopi, preskakuje kolebnico."
Ker sam nikoli prej nisem zasledil te besede, sem malo raziskoval. Prišel sem do ugotovitve, da omenjena beseda izvira iz Športno terminološkega slovarja, ki ga je izdal dr. Silvo Kristan. Gre za delovno verzijo njegovega slovarja, v kateri avtor v obsežnem teoretičnem uvodu razmišlja o vlogi strokovnega izrazja, v katerega vključi tudi priporočilo terminološki komisiji. Po moji oceni neka delovna verzija slovarja, ki je plod razmišljanja človeka, ki razmišlja o nečem in to tudi javno objavi, še ne more biti zagotovilo, da je beseda zviralnik tudi uradno sprejeta in priznana. Morda se motim in ravno zato bi rad razčistil zadevo. Namreč o tem, kaj je zviralnik sem povprašal tudi svetovalko za šport, ki deluje na Zavodu republike Slovenije za šolstvo (je tudi ena izmed več soavtorjev Učnega načrta za športno vzgojo). Odgovorila mi je, da gre za pojem iz Športno terminološkega slovarja, kjer avtor zvirala opisuje kot nepogrešljivi del otroških igrišč (sam jim pravim plezala).
Na naši šoli nihče ni vedel, kaj je to zviralnik. Ena učiteljica je rekla, da gre za zviralo, a je ni znala povsem pojasniti. Torej, tudi beseda zviralo, je v športnem smislu mišljena kot plezalo za otroke.
V času mojega študija na Fakulteti za šport zviralnik ni bil nikoli omenjen, niti ga nismo obravnavali na vajah in predavanjih. Tudi kasnejši študenti ga niso obravnavali. Torej, če zaključim, kaj menite vi o tem problemu? Ali se beseda zviralnik lahko uporabi v uradnem dokumentu kot priznana slovenska beseda ali ne?
Ali je brezmadežni lahko tudi pridevniška beseda moškega spola v imenovalniku ednine.
V institucijah EU razmišljamo o poenotenju sklanjanja izraza Schengen. V Slovarju novejšega besedja je v geslu schengenski, uporabljena različica z e (v Schengenu). Ker je mogoča tudi različica brez e, ki se uporablja približno enako pogosto, me zanima, kako naj bi bil zapis normiran v prihodnjem slovarju.
Zanima me, kako knjižno zapisati: odpreti okno na oberliht (ventus, V).
Katera od spodnjih povedi je pravilna?
Zanima zakaj knjižna slovenščina ločuje nedoločnik in namenilnik, ko pa ju večina slovenskih in pa tudi hrvaških obmorskih narečij ne? Ga pri nas sploh pozna katero narečje in kako je bilo z njim v preteklosti? So ga naši predniki izgovarjali ali ne?
Zanima me, kako sta nastala priimka Uštar in Kolenc?
Prosim vas, da z gledišča slovenističnega jezikoslovja podate priporočilo o tem, kako v javnih, še zlasti uradnih in pravnih besedilih, kjer je sporazumevalna funkcija jezika pomembna, uporabljati slovnične oblike, ki zaznamujejo spol ženskih in moških oseb. Ali ne velja v tem primeru večinska ugotovitev stroke, da je moški slovnični spol nezaznamovan, torej uporaben za označevanje žensk, moških in otrok? V nasprotju s tem opažam, denimo, primer:
Društvo podeljuje priznanje častna članica oz. častni član društva članici oz. članu, ki se je upokojila oz. upokojil in je ob tem bila oz. bil članica oz. član društva ter je s svojo dolgoletno dejavnostjo prispevala oz. prispeval k ugledu društva, poleg tega pa je vsaj en mandat opravljala oz. opravljal vodstvene ali organizacijske naloge v društvu.
Po svojem občutku za odlike lepega jezika bi dejal, da takšna raba siromaši izrazno moč slovenščine in da bi jo klasiki slovenskega jezika odklanjali.
Zanima me, katera je pravilna orodniška oblika priimkov, kot sta Brežnjev in Hruščov. Na strani Govorni pomočnik piše, da imajo takšni priimki »v 6. sklonu samostalniško končnico -om, ne pridevniške -im«. Ko sem raziskovala to vprašanje, sem našla članek Kako sklanjamo priimek »Tjukajev«?, vendar ni nič govora o orodniku. V ePravopisu pa sem našla priimek Stroganov in orodnik naj bi bil s Stroganovim. Kako je torej s temi priimki na -ov ali -ev?
Imam vprašanje v zvezi z določitvijo sklona besedi projekt v naslednjem stavku: Dokumentarna oddaja je bila zagotovo zahteven projekt. Sklon so morali določiti učenci 9. razreda. Medtem ko jih je večina napisala, da je to imenovalnik, učitelj vztraja pri tožilniku. Meni to nikakor ni logično, saj če zamenjamo izraz projekt, ki se resda ne razlikuje v prvem in četrtem sklonu, z izrazom naloga, je jasno, da ne more biti tožilnik. Učitelj svojo odločitev utemeljuje s tem, da v stavku ne moreta biti dva osebka, vendar kolikor se še spomnim iz OŠ, gre v tem primeru za povedkovo določilo (če se ne motim), ki je v imenovalniku.
Znašla sem se še v eni pravopisni dilemi. Zanima me, s kakšnimi začetnicami se napiše slovenska obala kot ime turistične destinacije. Je to ime kje standardizirano?
Vem, da se samo Obala piše z veliko začetnico, ampak pisec želi uporabiti tudi pridevnik slovenska, nikakor pa besedne zveze Slovensko primorje.
Na vaši strani sem prebrala, da se števila do 10.000 zapišejo brez pike, od 10.000 naprej pa s piko. Zanima me, kaj se zgodi s piko v zapisu: 2.758,8 milijona. Je v tem primeru pravilen zapis s piko ali brez nje?
Ali v spodnjih primerih navedkov pišemo piko za zaklepajem ali pred narekovajem zgoraj? Imena avtorjev v oklepaju so sicer izpisana. Ali morda obstaja kakšna druga rešitev? Zgledovala sem se po primeru v SP, str. 49/445: -- 5. dodatke pišočega v citiranem besedilu: Kritik pravi dobesedno: »Glavno je, da ima kaj povedati; besede, oblike bodo sledile same« (podčrtal K. Š.). --
-- »Gojmir Anton Kos je v slovensko umetnost vnesel profesionalno zavest o slikarstvu, ki se kot praksa prične in konča z umetniškim delom in natančno opredelitvijo tiste funkcije, ki jo to delo ima v prostoru in času, v katerem nastaja« (J. M.). Za slikarja, ki se je šolal ... -- ... ter »po razpadu skupine leta 1971 kot edina v Ljubljani nadaljevala tradicijo konceptualizma, kar se je v njunih delih ohranilo tudi po prehodu k videu« (M. C.). -- »Ko se je v sedemdesetih v Sloveniji zgodila prekinitev političnega na področju filma, smo političnost na novo ustvarili v osemdesetih letih na področju umetniškega videa« (M. G.). -- ... pri čemer nazorno pokaže, »da gre pri umetnostni reprezentaciji za fizični in mentalni prostor, ki ju ni nikoli moč popolnoma razdvojiti« (I. Š.).
Znašla sem se pred dilemo. Primer:
Drugi starši zahtevajo stvari, ki niso pomembne. Rečejo lahko: »Pobarvaj to žabo zeleno.«, »Obleci modro majčko.« ali »Sladico pojej do konca.«
Zanima me, kako je z ločili. Ali našteti navedki ohranijo svoje ločilo in so med seboj ločeni z vejico ali se namesto pik v navedkih uporabi vejica? Pa končna pika, se opusti ali piše?
Še dodaten (malo drugačen) primer:
Tudi v tem in podobnih primerih me zanima, ali navedke lahko pišem tako, kot sem jih (brez dvopičij) in kako je z ločili.
Ali je piranski polotok zemljepisno lastno ime in se torej piše z veliko začetnico (Piranski polotok)?
V JS ste na podobna vprašanja že odgovarjali, npr. https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/593/zveza-črke-in-števke-2. Vseeno me zanima, ali velja odgovor o stičnem zapisu tudi v primerih številk nalog, torej ali napišemo naloga 12a ali naloga 12 a.
Zanima me, zapisovanje znaka za denarno enoto. Npr. ali je pravilen zapis $ 10 000 ali 10 000 $.
Kako v raznih besedilih pišemo samostalnike (in seveda pridevnike, glagolske oblike), če želimo poudarjati moške in ženske oblike? učitelj/-ica zdravnik/-nica (/-ica/-ca) igralec/-lka (/-ka)
Ali je še katera druga možnost poleg poševnice in vezaja?
Ali je v slovenščini sprejemljiv zapis s podčrtajem? učitelj_ica Kako bi v tem primeru pisali zdravnik_nica?
Dodatek: V zvezi s svojim vprašanjem o rabi ločil pri izražanju moških in ženskih oblik, ki sem ga v JS poslala pred nekaj dnevi, dodajam nekaj virov, v katerih je uporabljen podčrtaj, in sprašujem, ali je to res jezikovno sprejemljivo oz. ali ni katera druga oblika že (bolj) uveljavljena, npr. poševnica in vezaj.
Ali gre za »lokalni« pojav ali naj bi se oblike s podčrtajem uveljavile kar povsod?
V delu Znanost (brez) mladih so zanimivi podatki na strani pred kazalom, npr. takole piše: urednica -- navedena je ena ženska, avtorice_ji -- navedenih je 8 avtoric in 1 avtor, recenzenta -- navedena je ena ženska in en moški.
Glede na navedeno gre za jezikovno nepravilnost ali vsaj nepoenotenost: Zakaj se uporablja oblika avtorji (avtorice_ji), če pa je samo en avtor? Verjetno so spregledali politično korektnost tudi pri obliki recenzenta: če se tako trudijo poudarjati razliko med ženskimi in moškimi oblikami, bi morali tudi v tem primeru napisati recentkat (?!). Ali ni to zgled, da je taka raba "neživljenjska"?
V Franovi jezikovni svetovalnici sem prebrala vaš prispevek o poimenovanju nagrad (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2124/kako-pišemo-imena-organizacij-oz-stvarna-lastna-imena-v-imenih-nagrad), pa tudi druge prispevke o tem vprašanju, vendar še vedno nisem prepričana, kakšen bi bil po mnenju Pravopisne komisije pravilen zapis nagrade piranesi – saj bi se lahko imenovala tudi Piranesijeva nagrada. Med primeri v vašem odgovoru namreč ne navajate nobenega, kjer bi bila nagrada poimenovana po lastnem imenu točno določene osebe. Pri oskarju se menda sploh ne ve, po kom (če sploh po kom) je dobil ime, kresnik je poimenovan po mitološkem liku, vilenica po jami itd.
Za potrebe magistrskega dela sem izdelala predtest, ki so ga učenci pisali na začetku raziskave, podobnega pa so pisali tudi na koncu raziskave. Zanima me, ali je izraz potest ustrezen, ali kako bi ga morala poimenovati.
Po mojem mnenju (na podlagi jezikovnega znanja, ki sem ga dobil v mlajših letih) se izrazi ponavadi, nenazadnje, zatem (čas.), navidez, naprodaj ipd. pišejo skupaj oz. z eno besedo.
Primeri:
Vendar pa v zadnjem času opažam, da se v knjigah in drugih (lektoriranih) tekstih ti izrazi dosledno pišejo narazen: po navadi, ne nazadnje, za tem, na videz, na prodaj. Zato sem pogledal v slovenski pravopis, kjer pa jih (z izjemo izraza zatem) nisem našel. Ali to pomeni, da zapis z eno besedo ni v skladu s slovenskim pravopisom?
Zanima me, ali zapisati sorte sadnega drevja z malo ali z veliko.
Primer:
Na voljo so najmodernejši mutanti sort jabolk: Jonagold de Coster, Zlati delišes Reinders, Gala Galaxy Selecta ... Prodajamo tudi kivi, sorte Tipo in Vanilija.
Zanima me, zakaj se pri pojmu Severna Amerika obe besedi pišeta z veliko, pri pojmu jugovzhodna Azija pa ne.
Prosim za odgovor, ali se neprva sestavina zemljepisnega imena predela/četrti mesta Ljubljane Rakova jelša piše z veliko ali malo začetnico. Po pravopisnem pravilu se pišejo neprve sestavine nenaselbinskih večbesednih zemljepisnih imen z malo začetnico, torej Rakova jelša. V praksi pa je vse več primerov, ko pišejo drugo sestavino z veliko začetnico, Rakova Jelša. Ali obstaja kakšna razlaga za takšno rabo velike začetnice? Podobna primera sta še Mestni log in Rožna dolina (naselje v Ljubljani), kjer lahko prav tako zasledimo oba zapisa.
Vljudno vas prosim za odgovor na spodnje vprašanje, s katerim se ukvarjam že dlje časa in kjer me odgovori lektorjev iz prakse, da je pač raba velike začetnice v porastu (torej Slovenska Istra namesto slovenska Istra), ne prepričajo, ker si tako lahko odgovorim tudi sama.
Zato vljudno prosim za strokovno utemeljitev ene ali druge možnosti, na katero se bom lahko oprla pri nadaljnji rabi male/velike začetnice in še zlasti v debati o tej temi.
In sicer gre za vprašanje v zvezi z rabo male/velike začetnice pridevnika slovenski v nenaselbinskem zemljepisnem imenu, ki označuje slovenski del Istrskega polotoka, to je slovenska/Slovenska Istra.
Menim, da prva beseda sploh (še) ni del zemljepisnega imena, temveč ga zgolj (še) natančneje določa, podobno kot je v primeru avstrijska Koroška.
Proti rabi velike začetnice govori tudi dejstvo, da ne rabimo velike začetnice, ko govorimo o hrvaškem delu Istre, torej zgolj Istra oz. hrvaška Istra ali hrvaški del Istre, ne pa Hrvaška Istra.
Zavedam se, da je pogostost rabe male/velike začetnice v prid slednji, kar si razlagam z močjo prestižnosti, ki jo pač ima velika začetnica ...
Kako se torej odločiti? Je v tem primeru raba lahko utemeljitev za veliko začetnico?
V. T.
Zanima nas, kateri zapis zloženk s kripto(-), npr. kripto()imetje, kripto()valuta, kripto()žeton je najprimernejši, in sicer predvsem za terminološke potrebe?
(V razpravi med prevajalci Evropske komisije in Sveta) nekateri izhajajo iz razumevanja, da za te zloženke velja SPP 493 in da se torej pišejo skupaj. Vendar se pojavljajo pomisleki, da zanje velja SPP 499 in da se torej lahko pišejo narazen, kot se tudi dejansko uporablja in širi. Po drugi strani nekateri sodijo, da je za rabo v strokovnem jeziku vedno primernejši zapis skupaj, tudi če pravopis dopušča obe možnosti. Trenutno se pripravlja nova evropska zakonodaja na tem področju, zato je pravi čas za razjasnitev.
Prosim, če mi pomagate pri zapisu znaka za odstotek (%), in sicer me zanima, ali se piše za številko s presledkom ali brez presledka.
Opažam, da sta v rabi tako samostalnik čičerka kot tudi čičerika.
Kako in zakaj je prišlo do rabe obeh? Ali lahko rečemo, da je kateri pravilnejši?