kláti kóljem nedov., kôlji koljíte (á ọ́) - 1. pripravljati prašiča za hrano: letos še nismo klali; decembra so klali; kdo vam kolje / koljejo večkrat na leto
- 2. ubijati (domače) živali za hrano, navadno z nožem: včeraj so klali prašiča, tele; klati kokoši / ta zna klati
// ekspr. ubijati, moriti, navadno divje, surovo: med vojno so klali tudi nedolžne ljudi / klali so in pobijali vse od kraja - 3. s sekiro ali zagozdo (po dolgem) dajati kaj na dva ali več delov: klati deblo, les / klati vitre / klati drva sekati, cepiti
● ekspr. bolhe me koljejo pikajo; brezoseb., pog. kolje ga po trebuhu ima sunkovite bolečine; ekspr. resnica (v) oči kolje človek ne mara neprijetne resnice; ekspr. koljejo ga še druge skrbi vznemirjajo, mučijo
kláti se ekspr. zelo se tepsti, napadati se: psi se spet koljejo / na veselici so se klali z noži
klán -a -o: klane deščice
klatíti in klátiti -im, tudi klátiti -im nedov. (ī á; á) - 1. povzročati, da zaradi tolčenja s palico, obmetavanja s kamenjem padajo sadeži z drevesa: klatiti kostanj, orehe / spet je klatil hruške z drevesa
// ekspr. delati neurejene gibe, navadno z rokami: klatil je okoli sebe, po zraku - 2. slabš. govoriti, pripovedovati: klati neumnosti; prazne klati
● ekspr. nekoliko klati francosko govori, zna govoriti
klatíti se in klátiti se, tudi klátiti se ekspr. potepati se, pohajkovati: namesto da bi se učili, se pa ves dan klatijo / klatiti se po ulicah
// biti, nahajati se: po teh krajih se je klatilo največ razbojnikov
klatèč -éča -e: klateči se psi
skódla -e ž (ọ̑) kalana deščica za pokrivanje streh: streho so pokrili s skodlami; jelove, macesnove, smrekove skodle / klati skodle / klati, žagati les v skodle
dŕva dŕv in drvà dŕv s mn., mest. dŕvih in drvéh, or. drvmí in dŕvi (ŕ r̄; ȁ ŕ) razžagan in navadno naklan les za kurjavo: cepiti, klati, sekati, žagati, zlagati drva; kuriti z drvmi; suha drva; trda drva iz trdega lesa; skladovnica drv / bukova, smrekova drva; peč na drva; pog. kupiti meter drv kubični, prostorninski meter; napravljati drva razžagovati, klati debla, veje v gozdu
● tako je potrpežljiv, da bi lahko drva na njem sekal da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim
// les za kurjavo sploh: drva so dobivali v državnem gozdu; hoditi v gozd po drva
lúskast -a -o prid. (ū) - 1. ki ima luske: telo kače je luskasto / suha koža na rokah je videti luskasta / luskasto lubje
- 2. podoben luski: te tvorbe so luskaste oblike
♦ geol. luskasta zgradba gorovja zgradba, pri kateri plasti delno pokrivajo druga drugo; min. luskasta rudnina rudnina, ki se da klati v luske
tŕska -e stil. trskà -è ž (ŕ; ȁ ȅ) - 1. odsekan, odlomljen tanek, podolgovat kos lesa: pri sekanju, tesanju letijo trske; podkuriti s trskami; trske in iveri / nacepiti trske; klati polena v trske; suh je kot trska / pazi, da se ti ne zadre kaka trska v roko, za noht iver
// ekspr. razbiti vrata v trske
● ekspr. nabili jih bomo, da bodo kar trske letele zelo; tako je potrpežljiv, da bi lahko trske na njem cepil da bi lahko skrajno brezobzirno ravnal z njim; ekspr. letalo je šlo v trske se je razbilo
// nekdaj tak kos lesa, na enem koncu narezan, za svetenje: prižgati trsko; svetiti s trsko; goreča smolna trska - 2. ekspr. zelo suh človek: toliko pojé, pa je taka trska
vítra -e ž (ȋ) - 1. tanek trak lesa: cepiti, delati vitre; plesti košare, koše iz viter; klati palico v vitre; povezati z vitro; leskove, vrbove vitre; šop viter
// knjiž. plast: med ilovico so bile vitre gline / glavne vitre duševnosti - 2. nar. prekmursko pramen: dolge vitre las
cepíti in cépiti -im nedov. (ī ẹ́) - 1. po dolgem razsekovati, klati: cepiti drva / lasje, nohti se cepijo / cesta se cepi na dvoje
- 2. ločevati v dele, skupine: spori so začeli cepiti stranko; naše moči se cepijo
♦ fiz. nevtroni cepijo izotop urana - 3. nedov. in dov. vstavljati cepič, požlahtnjevati s cepljenjem: cepiti divjake, vrtnico; cepiti merlot na ameriško trto / cepiti v precep, za lub; pren. cepiti evropsko umetnost na domačo tradicijo
- 4. nedov. in dov. vnašati v telo cepivo: cepiti otroka; cepiti prašiče proti rdečici; zaščitno cepiti / pog. koze cepiti proti kozam
● ekspr. cepiti dlako razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti
cépljen -a -o: cepljena rastlina, trta; cepljeno usnje; biti cepljen proti davici
cepljív -a -o prid. (ī í) - 1. ki se da cepiti, klati: cepljiv les / cepljive niti
- 2. fiz. v katerem se lahko doseže cepitev: cepljiv plutonij, uran
krojíti -ím nedov. (ī í) - 1. dajati obliko sestavnim delom obleke ali obutve: šivati zna, krojiti pa še ne; krojiti ovratnik, rokave / kroji samo po modernih krojih / ekspr. plašč so ji krojili v modnem salonu delali, izdelovali
// redko izdelovati obleko: vse si kroji sama; kroji samo iz najboljšega blaga - 2. ekspr. dajati čemu bistvene značilnosti, obliko: njegovo osebnost je krojila vojna / krojiti usodo človeku, narodu / politiko so krojili generali
// oblikovati, ustvarjati: skušali so krojiti novega človeka; pravico, zakone si krojijo sami - 3. nar. cepiti, klati: krojiti trske
● ekspr. vsako besedo kroji po svoje razlaga
♦ gozd. krojiti les odmerjati in določati, kje se naj deblovina razžaga v ustrezne sortimente
krojèn -êna -o: obleka je krojena iz najboljšega blaga; dobro, slabo krojen; klasično, ohlapno krojena bluza; krilo je krojeno kot hlače
perjád -i ž (ȃ) večje domače ali divje ptice, navadno z užitnim mesom: loviti, streljati perjad; skrbeti za perjad; otroci so se razbežali kakor perjad / povečati število perjadi / divja perjad
♦ lov. poljska perjad fazani, prepelice; vodna perjad race, gosi
// redko perutnina: gojiti, klati perjad; doma ima veliko perjadi
platíti -ím tudi plátiti -im nedov. (ī í; ā ȃ) knjiž. razkosavati, razsekovati: platiti zaklanega vola / platiti les cepiti, klati
rudnína -e ž (ī) plinasta, tekoča ali trdna snov, nastala v naravi: raziskovati rudnine; lastnosti, nastanek rudnin; sijaj rudnin / čiste in nečiste rudnine
♦ min. debelozrnata, drobnozrnata rudnina; luskasta rudnina ki se da klati v luske; mont. separacija rudnin; petr. glavna rudnina ki nastopa v kamnini v največji množini
gáčast -a -o prid. (ā) navadno v zvezi z deblo, drevo razrasel v dva ali več krakov: klati gačasto deblo
kóderkóli in kóder kóli [dər] prisl. (ọ̑-ọ̑) izraža nedoločen, poljuben prostor, po katerem se dogaja premikanje: klati se po polju, gozdu, koderkoli
perutnína -e ž (ī) večje domače ptice, ki se gojijo zaradi mesa in jajc, zlasti kokoši: gojiti, krmiti perutnino; klati perutnino; bolezni perutnine; kokoši, race, gosi in druga perutnina
// meso teh ptic: peči perutnino; kupiti kilogram perutnine; teletina in perutnina
poléno -a s (ẹ́) razžagan neobdelan kos lesa za kurjavo: v peči so prasketala polena; klati polena v trske; pobral je poleno in ga vrgel za njim; debelo, okroglo, smolnato poleno; naročje polen / metrska polena
● ekspr. metati komu polena pod noge ovirati ga pri delu, pri njegovih prizadevanjih
prêmog -óga m (é ọ́) trda gorljiva snov, nastala s pooglenitvijo navadno rastlin, rastlinskih ostankov: drobiti, klati premog; kopati, pridobivati premog; umazan od premoga; kuriti s premogom; kosi premoga; nahajališče premoga; nastanek premoga; rudnik premoga; premog in drva / trboveljski premog; zaboj za premog
● publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn
♦ geol. alohtoni premog iz naplavljenih rastlinskih ostankov; kem. suha destilacija premoga; metal. koksati premog; petr. črni premog z visoko stopnjo pooglenitve; lesni premog v katerem je lesna zgradba jasno vidna; rjavi premog z nižjo stopnjo pooglenitve; teh. kurilna vrednost premoga
tesáti téšem nedov., têši tešíte; têsal (á ẹ́) s sekiro obdelovati les v smeri vlaken: tesarji tešejo;
tesati les;
tesati po označeni črti;
tesati, žagati in klati / tesati lehnjak / vse življenje je tesal // na tak način delati, oblikovati: tesati prage iz hlodov; tesati trame za ostrešje / tesati ladjo; tesati si brunarico / ekspr. reka teše strugo skozi sotesko
● ekspr. časopis je kar sam tesal pisal, oblikoval
tréska -e stil. treskà -è ž (ẹ́; ȁ ȅ) nar. odsekan, odlomljen tanek, podolgovat kos lesa; trska: cepiti treske; klati polena v treske; podkuriti s treskami; suh je kot treska / treska se mu je zadrla v prst iver
// nekdaj tak kos lesa, na enem koncu narezan, za svetenje: prižgati tresko; svetiti s tresko; stojalo za gorečo tresko
tŕkelj -klja m (ŕ) nar. gorenjsko kos debla približno v velikosti polena: klati, nalagati trklje; debeli trklji
cépati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) redko cepiti, klati: cepati drva
cépek -pka -o prid. (ẹ́) ki se da cepiti, klati; cepljiv: cepek les
kálati -am nedov. (ȃ) redko cepiti, klati: kalati doge, drva; les se dobro kala / kalati v skodle
klánje -a s (ā) glagolnik od klati: klanje goved, prašičev; namenjen za klanje / spet je prišlo do klanja; konec svetovnega klanja svetovne vojne
// klanje lesa
kolíniti -im nedov. (í ȋ) nar. vzhodno pripravljati prašiča za hrano; klati: povsod so že kolinili / kolini že več let