Tiskanje

bliskati se -am se nedovršni glagol

1. navadno brezoseb., kdo/kaj; s prisl. določilom kraja v presledkih močno zasvetiti se, navadno pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: bliskati se

2. kaj med gibanjem odbijati iskrečo se svetlobo; SODOBNA USTREZNICA: bliskati se

FREKVENCA: 22 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

boj1 -a samostalnik moškega spola

1. oborožen spopad; SODOBNA USTREZNICA: boj

1.1 zoper koga, s kom

1.2 koga_rod.

1.2.1 vojaški spopad, navadno med državami, ljudstvi; SODOBNA USTREZNICA: vojna

1.2.2 čas trajanja takega spopada

2. povzročitev smrti človeka; SODOBNA USTREZNICA: uboj, umor

3. stanje, ki ga povzročajo prepiri, nasprotovanja; SODOBNA USTREZNICA: nesloga

FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 23 delih

FRAZEOLOGIJA: dobiti boj (s čim)

TERMINOLOGIJA: ordninga/ordnunga k/v boju, špice boja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bojevati -ujem (bojovati, bojevati, bajovati) nedovršni glagol

1. kdo/kaj; (zavoljo koga), za koga/kaj, zoper koga, s kom/čim, (s čim) udeleževati se oboroženega spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se

1.1 kdo; kaj [notranji predmet] udeleževati se (oboroženega) spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati

1.2 kdo; zoper koga/kaj vojaško se spopadati; SODOBNA USTREZNICA: vojskovati se

1.3 kdo/kaj; za koga, s kom z različnimi postopki se udeleževati spopada

2. kot slovarski zgled ubijati, moriti, navadno divje, surovo

3. kdo dokazovati pravilnost ideje, prepričanja; SODOBNA USTREZNICA: braniti, zagovarjati

FREKVENCA: 208 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bojevati se nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

bojevati se -ujem se (bojovati se, bojevati se) nedovršni glagol

1. kdo; (zavoljo česa), zoper koga/kaj, (nad čim), s kom/čim, (s čim) udeleževati se oboroženega spopada; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se

1.1 kdo; s kom/čim vojaško se spopadati; SODOBNA USTREZNICA: vojskovati se

2. kdo/kaj; s kom/čim uporabljati silo drug proti drugemu z namenom obvladati koga/kaj ali doseči kaj; SODOBNA USTREZNICA: spopadati se

3. kdo; (zavoljo koga) načrtno, intenzivno si prizadevati za kaj; SODOBNA USTREZNICA: bojevati se

FREKVENCA: 97 pojavitev v 16 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

cagovati nedov., F5, angi, ſe klati, kumrati, zagovati, ſe vjédati; consternare, preſstraſhiti, zagovati, vſtraſhiti; desperare, zagati, zagovati; pavere, ſe vſtraſhiti, ſe bati, zagovati; taedere, tragliv biti, zagovati, vtragati, otoṡhnu biti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

cepiti [cepīti cẹ́pim] nedovršni glagol

vstavljati cepič, požlahtnjevati s cepljenjem; cepiti
po dolgem razsekovati; klati; cepiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

dejan1 -a -o (djan) deležnik

1. s prisl. določilom kraja ki s premikom kam pride; SODOBNA USTREZNICA: dan

1.1 s prisl. določilom kraja ki prisilno kam pride; SODOBNA USTREZNICA: dan

2. s prisl. določilom kraja ki s premikom ali z namensko dejavnostjo koga preneha biti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: odstranjen

3. (od česa) ki je deležen prehoda v novo, negativno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dan

4. z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

FREKVENCA: 26 pojavitev v 10 delih

FRAZEOLOGIJA: (biti) dejan od života , (biti) dejan v pan, dejan na ketine, dejan od koga, dejan pod postavo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

dejati iz kože [dejáti iz kọ́že dẹ́nem iz kọ́že] dovršna glagolska zveza

dati iz kože; odreti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

dreti [drẹ́ti dérem] nedovršni glagol

odstranjevati kožo z mrtve živali; odirati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

dreti2 derem (drejti, dreti) nedovršni glagol

1. kdo; čemu, kaj odstranjevati kožo z živali, navadno z ostrim predmetom; SODOBNA USTREZNICA: dreti, odirati

2. ekspresivno, kdo; koga_tož. izkoriščati, izrabljati koga z zelo visokimi cenami, dajatvami; SODOBNA USTREZNICA: odirati

2.1 kdo; koga_tož., (skozi koga) pridobivati denar od koga s pomočjo laži, prevare

3. brezoseb.; koga_tož. [smiselni osebek] čutiti krčevite, sunkovite bolečine

4. ekspresivno, kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja z dejavnostjo dosegati, da kdo/kaj pride na kako mesto; SODOBNA USTREZNICA: spravljati

5. kdo; kaj s silo delati, da kaj ni več celo; SODOBNA USTREZNICA: razdirati, podirati

5.1 kdo; koga/kaj od česa s silo ločevati od česa; SODOBNA USTREZNICA: trgati

6. ekspresivno, kdo/kaj; koga/kaj povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težkem položaju, navadno z nasilnimi dejanji; SODOBNA USTREZNICA: napadati, mučiti

FREKVENCA: 63 pojavitev v 16 delih

FRAZEOLOGIJA: dreti kruh od ust

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

držati -im (držati, držeti) nedovršni in dovršni glagol

1. kdo; koga/kaj imeti (z rokami) oprijeto; SODOBNA USTREZNICA: držati

1.1 kot slovarski zgled imeti roke položene/položiti roke okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva; SODOBNA USTREZNICA: objemati, objeti

2. kdo; koga/kaj s prijemom ohranjati/ohraniti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati

2.1 kdo/kaj; koga delati/narediti, da kdo določen čas ostane na določenem kraju; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati

2.2 kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kaj ostaja v določenem položaju, na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: držati

3. kaj; kaj zadrževati tekočino; SODOBNA USTREZNICA: držati

3.1 z izrazom količine, kaj imeti določeno prostornino; SODOBNA USTREZNICA: držati

4. kaj; s prislovnim določilom kraja obstajati na določeni površini; SODOBNA USTREZNICA: razprostirati se

5. kdo/kaj; kaj, koga k čemu, koga/kaj v čem prizadevati si, da kaj pri kom ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohranjati

6. kdo; koga [nikalni rodilnik] od česa delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti; SODOBNA USTREZNICA: braniti komu kaj

7. kdo; kaj, na čem, v čem biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico; SODOBNA USTREZNICA: verjeti

8. kdo; kaj obvladovati, imeti v lasti zemljišče, nepremičnine; SODOBNA USTREZNICA: posedovati

9. kaj; kaj, v čem izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del; SODOBNA USTREZNICA: vsebovati

10. v zvezi z za, kdo; koga za koga/kaj za kaj pripisovati komu/čemu določene lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: imeti za

10.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina izražati, kazati razpoloženje, odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: ravnati s kom, obravnavati koga

10.2 kdo; od koga/česa, na kaj prisojati komu/čemu vrednost, pomen; SODOBNA USTREZNICA: ceniti, upoštevati

11. kdo; koga/kaj proti komu/čemu ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več osebami, lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: primerjati

12. kdo/kaj; česa, od koga/česa, komu, kaj, po čem, s prisl. določilom načina delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati

12.1 kdo; kaj, po čem pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj

13. kdo; kaj delati/narediti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati, izpolniti

14. kdo; kaj, na koga, nad čim z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati uresničitev, normalen potek česa ali zadovoljitev potreb koga; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti za

15. kdo; komu, koga/kaj biti uspešen v prizadevanju priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: priskrbeti

16. kdo; s kom strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: držati s kom

17. kdo; kaj, s čim biti dejaven pri kakem delu opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, izvajati, opraviti, izvesti

17.1 s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža dejanje, kot ga določa samostalnik

FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 48 delih

FRAZEOLOGIJA: držati jezik za zobmi / držati usta, držati na uzdi/v brzdah, držati pod levim sescem, držati pod šibo, držati pred očmi, držati pred usta, držati usta odprta, držati v pameti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

gristi nedov., F7, ango, -angere, v'jedati, griſti, ṡkarbéti, ſtiskati; cardiacus, kateriga per ſerzi vjeda, griṡe, ali boly; formicatio, ena boléṡan ali hraſta na zhlovéki, katera griṡe, kakor de bi mravlinzi gomiṡlali; mandere, dvezhiti, griſti; remandere, ṡupèt dvezhiti, ali griſti, predvékovati; rodere, griſti, glodati; torturare, klati, griſti. Eccl:31.v.23; prim. grizeč

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

igrati nedov., F20, agyria, kateri s'enim narejenim mandelzom ygrá, inu ſe po desheli klati; alludo, -ere, norzhuvati, ſe ſhaliti, ygrati; chironomus, -mon, en kaukler, kateri v'pleſſi s'rokami ygrá; choragium, en proſtor ẛa gledati, kir ſe ygrá; choragus, tá kateri ygrá, ali naprei pleſhe; citharaedus, kir na ſtrune ygra, tudi godiz; colluere, ygrati, norzhuvati, ſe polyvati; cymbaliscare, na takeſhnu reſhetu biti, sgoniti, peiti, ali ygrati; cymbalista, tá kateri na taiſtu zvinka, ali ygrá; diludia, -orum, tá v'mei ygranîam zhas, kadar ſe en zhas jenîa, inu ſe ṡupèt ygrá; fidicinius ludus, lavtna ſhula, kir ſe vuzhy na mnogiteri inſtrument ygrati; ludo, -re, ygrati; lusitare, li eno ygró ygrati; lusor, -oris, ygraviz, kateri vſeṡkuṡi ygra; organici, ty kateri na orgle, ali na druge laute byejo, ali ygrajo; par impar ludere, ygrati, glih ali neglih? glih ali ſodez? pilarius, -rÿ, en kaukler, kateri s'kuglizami, inu s'peharzam ygrá; psallocitharistae, kateri na ſtrune ygrajo; scenicus, -ci, kateri v'Comediah ygrá; siparium, -rÿ, taiſti firank, ṡa katerim ſo ṡakriti ty ygravzi ene ygrè, ali Comedie, kadar imajo ygrati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

kálati -am nedov.
1. cepiti, klati: Hasadni; kálati, pokati KOJ 1833, 159
2. deliti: Czejli ste liſzt ſze pa kála na trouje KŠ 1771, 632; Arſze nyegova miloscsa kála i ne tála liki dári KŠ 1771, 442

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

kalati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

kaldov [kāldov] samostalnik moškega spola

krvna daritev, žrtev

PRIMERJAJ: aldov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

klanje [klánje] samostalnik srednjega spola

klanje
bolečine v trebuhu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

klatež m, F9, agyrta, po desheli klatesh; circulator, kateri s'kramo okuli hodio, ṡobè deró, klateṡh, potepúh; erro, -onis, en klateṡh, ſhterzar; lurco, en klateṡh, poṡhréh, ṡhterzar, potepúh; multivagus, -a, -um, en ṡhterzar, neobſtojezhi, klateṡh, kateri povſod okuli hodi; noctivagus, -a, -um, ponozhni ṡhterzar, nozhni klateṡh; pervagus, -a, -um, klateṡh, kateri ſe povſod klati; vacans, -tis, klateṡh, kateri néma nyzh k'délli, nedelovin; vagabundus, -a, -um, en potepúh, en klateṡh

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

kláti, kǫ́ljem, vb. impf. 1) stechen: kolje me po trebuhu, po črevih, ich habe Bauchgrimmen, Cig., Jan.; — peinigen, quälen: skrbi me koljejo, Cig.; vest me kolje, Jan.; — 2) beißen: k. se, sich beißen: psi se koljejo; kämpfen, sich schlagen: na Turškem se koljejo; — hadern, Cig.; — 3) schlachten; svinje k.; danes koljemo, heute wird bei uns geschlachtet; — 4) spalten, Mur., Cig., Jan.; drva k., Cig., Dol.-Levst. (Rok.); orehe k., Nüsse knacken, Cig.; k. se, sich spalten, sich schiefern, Cig.; — 5) schlagen, vzhŠt.; toča je začela klati, Kres; ura je polnoči klala, Mariborska ok.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

klàti kòlem nedov.
1. klati: Olni; vmoriti, bujti, klati KOJ 1833, 167; gori ſztani, Peter, koli i jej KŠ 1771, 372; gda bi ágencza vüzenſzkoga klali KŠ 1771, 146
2. ubijati: varvao ſzam gvant oni, ki ſzo ga klali [Štefana] KŠ 1771, 412
3. uničevati: Naſe polé kole mocsa BKM 1789, 351; Ne koli nas orſzág ſztocsom, Ni ſzprevelikom ſzühocsom BKM 1789, 361
klàti se kòlem se napadati se, tepsti se: kolete ſze i zdihávate i nemorete dobiti KŠ 1771, 751

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

klati [kláti kọ́ljem] nedovršni glagol

ubijati domače živali; klati
s sekiro po dolgem dajati kaj na dva ali več delov; klati; cepiti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

klati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

klati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

klati1 nedov., F3, immolare, offrovati, k'offru klati, ṡaklati; mactare, klati, ṡaklati, vbiti, ṡlaſti k'offrovanîu pobiti; porculator, kateri ſvinîe kole

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

klati2 nedov., findere, klati, reṡklati, reṡkalati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

klati3 nedov., torturare, klati, griſti. Eccl:31.v.23

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

klati koljem nedov. 1. klati: kadar ti enu jagnize, ali vola kolesh 2. ed., ſapresh, inu deresh (II, 140) 2. mučiti: lakota ga kolle 3. ed. (IV, 353)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

klati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

klati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

klati glag. nedov. ♦ P: 16 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TAr 1562, TO 1564, KPo 1567, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

klati se glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

klati se nedov., angi, ſe klati, kumrati, zagovati, ſe vjédati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

klati se glag. nedov. ♦ P: 3 (KPo 1567, DB 1584, TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

klátiti, -im, vb. impf. herabschlagen; sadje, želod z drevja k., zvezde klati, er ist himmelhoch, Cig.; z rokami k., mit den Händen herumschlagen, jvzhŠt.; — 2) k. se, sich herumtreiben, vagabundieren.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

klatiti se nedov., F18, agyria, kateri s'enim narejenim mandelzom ygrá, inu ſe po desheli klati; ambubaja, ena ṡhena, katera ſe rada klati, ena pyanka; circumvagus, kateri ſe povſod okuli klati; dispalare, ſem ter tám vleizhi, ſe klatiti; divagari, ſe okuli klatiti; emiſsarius, -rÿ, en nepokoini zhlovik, kateri ſe okuli klati, ali ṡkazhe, inu drugim nepokoi déla; errare, ṡahajati, poot gréſhiti, ſe klatiti, ſe ṡmotiti, faliti; erraticus, -a, -um, kateri ſe ſem ter tam klati; inerrare, ſe ſem ter tám klatiti; lurcari, ſe okuli klatiti, inu ṡhterzati; oberrare, ſe okuli ſem ter tám klatiti; omnivagus, -a, -um, katere ſe povſod ſem ter tám klati inu hodi; pererrare, ſylnu ṡahajati, ſe okuli klatiti; pervagari, ſem ter tám ſe klatiti, vandrati, inu hoditi; pervagatus, -a, -um, kateri ſe je povſód klatil, ſem ter tám hodil; pervagus, -a, -um, klateṡh, kateri ſe povſód klati; suberrare, enu malu ṡahajati, ali ſe okuli klatiti; vagari, ſe ſem ter tám klatiti, potépati, ſe vlazhiti, ṡhterlinkati; prim. klateoč

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

klatiti se -im se nedov. klatiti se, potepati se, pohajati: veliku leit ta Syn po ptuyh deshelah ſe more klatit nedol. ǀ Imate po boshyh potah hodit, inu nikar po gaſſah, inu plazah ſe klatit nedol. ǀ njegou Syn ſe klati 3. ed., po nashi desheli ǀ cell dan po plazah, inu gaſſah ſe klatio 3. mn., nyh trebuhu, inu garlu shlushio ǀ po oshtariah ſe je klatil del. ed. m, sdaj hudizhi po paklu ga vulazhio ǀ pò oshtarjah ſe bote klatili del. mn. m

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

krpezíca, f. der Knüttel, Vrt.; Mečeš bratca in sestrico S kamenom in krpezico, Levst. (Zb. sp.); kratka palica, da se ž njo sadje klati, Banjščice (Goriš.)-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

kumrati se nedov., F4, angi, ſe klati, kumrati, zagovati, ſe vjédati; comoerere, ṡhaloſten biti, ſe kumrati, ſe ẛhaliti; moerere, vel mereri, ṡhalovati, ſe ṡhaliti, trorati, ſe kumrati; perdolere, veliko ṡhaloſt iméti, ſe mozhnu kumrati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

mandelc m, agyria, kateri s'enim narejenim mandelzom ygrá, inu ſe po desheli klati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

mesáriti -im nedov. klati: konye tüdi bodo meszárili AIP 1876, br. 4, 8; Uprav szo meszárili pri ednoj kmetovszkoj hi'si KOJ 1845, 107

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

narazenklati se (narazen klati se) glag. nedov. ♦ P: 1 (TT 1577)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

nepokoj m, F12, emiſsarius, -ry, en nepokoini zhlovik, kateri ſe okuli klati, ali ṡkazhe, inu drugim nepokoi délla; facescere negotium, nepokoi ſturiti; factatus, -us, nepokoi; fluctuatio, nepokoi, ſem ter tiá miſlenîe, negmah, zviblanîe; inquetatio, vel inquietudo, nepokoi, nemyrnoſt; inquies, nepokoi; interturbatio, nepokoi, ṡmotnîava; molestare, ṡabavlati, nadleṡhiti, nepokoi délati; molestia, -ae, ṡabava, nadleṡhnoſt, teṡkozha, nepokoi, nadleṡhenîe; obturbare, nepokoi, ali negmah délati; tumultuosè, s'nepokojam, s'hrupom; tumultus, -tus, hrúp, nepokoi

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

nepokojen prid., F11, emiſsarius, -ry, en nepokoini zhlovik, kateri ſe okuli klati, ali ṡkazhe, inu drugim nepokoi déla; fluctuans, nepokoini, inu zviblajózhi; immitis, groṡoviten, nekroták, nepokojen; immolestus, -a, -um, neſramen, nezheden, nepokojen; inquietus, -a, -um, nepokoin, ſerborit, kateri néma myrú; insolens, hudoben, zhuden, nepokojn, nenavajen, nekaṡen, oblèden; irrequietus, -a, -um, nepokoini; miles tumultuarius, en nepokoini ṡholnèr; molestus, -a, -um, nadleṡhin, ṡabavliu, teṡhak, ṡabavin: nepokoin; tumultuosus, -a, -um, hrupeozhi, nepokojen; turbulentus, -a, -um, reṡhalen, reſerden, reṡjesen, nepokojin

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ofrovanje s, F5, capedo, -nis, ena ẛa offrovanîe poſſoda proſtrana; immolatio, offrovanîe teh ṡaklanih offrou; levites, diaconus, en ſluṡhabnik per offrovanîu. 1.Par:9; mactare, klati, ṡaklati, vbiti, ṡlaſti k'offrovanîu, pobiti; mactatus, -us, klanîe, offrovanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ofrovati nedov. in dov., F11, adolere, ẛashigati, offrovati, vushgati, ẛhgati, kaditi; capitale, -lis, tudi Nunski ſhlár, en ẛa glavo pert, kateri je bil nékadaj v'navadi per teh, kateri ſo offrovali; fertum, -ti, ena ſorta jidy, katero ſo nékadai gori offrovali; hostiare, offrovati ṡhpiṡhne offre; immolare, offrovati, k'offru klati, ṡaklati; litare, offrovati, ṡaſhonati; perlitare, ṡkuṡi offer kai prejeti, ali popolnoma offrovati; primitiae, -arum, pervine, tá pervi ſad, kateriga ſo Bogú offrovali; sacrificare, offrovati, vel ofrovati, offrati, maſhovati; sacrificus, -ci, Maſhnik, kateri offruje, offraviz

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

pijanka ž, F4, ambubaja, ena ṡhena, katera ſe rada klati, ena pyanka; compotrix, ena v'pytju tovarſhiza, pyanka; ebriosa, pyanka; hirudo, -nis, ena pyanka

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

pobiti dov., F7, conficere inimicum, ẛavrashnika vbyti, pobyti; contrucidare, pobyti, poſékati, poréẛati, na koſſe reſékati; degrandinare, s'tozho pobiti; internecare, vse pobiti, inu pomoriti; mactare, klati, ṡaklati, vbiti, ṡlaſti k'offrovanîu pobiti; profligare, ṡapoditi, eniga poditi, pregnati, reṡbiti, pobiti; prosternare, doli pobiti, vreizhi, pahniti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

povsod prisl., F25, circunvagus, kateri ſe povſod okuli klati; generaliter, generatim, povſód; omnino, povſod; percelebrare, povſod reṡglaſſiti, inu reṡneſti; pervenari, povſód ṡvirino loviti; praedicatur, ſe povſód pravi; ubique, pouſód; ubivis, pouſód; utrobique, povſ[od]

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

prestȃjati, -am, vb. impf. ad prestati; 1) ertragen, erdulden; — 2) aufzuhören pflegen, intermittieren, Jan.; pekarjem in mesarjem je prepovedano prestajati peči ali klati, kadar bi se jim zdelo, Levst. (Nauk); — 3) prestaja mi = preseda mi, es ekelt mich an, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

rad prid., F67, adagia sunt: ker mazhka rody, radú miſhi lovy; allubescere, rad ſturiti; ambubaja, ena ṡhena, katera ſe rada klati, ena pyanka; cupere, ṡheléti, rad iméti; dignari audire, rad poſluſhati; fluxus, -a, -um, kar radú tezhe; juniperetum, -ti, kir brinîe radú raſte, brinîovje; jurgiosus, -a, -um, kateri ſe rad ardrá, inu kregá; labrum venereum, ṡzhetize, veliku ṡeliṡzhe, s'kateriga ṡhtiglizi radi ſéme ṡbirajo; libenter, rad, volnú; pugnax, -cis, kateri ſe rad bojuje; salicetum, -ti, verbovje, kir verbe rade raſtejo; volones, vel voluntarÿ, kateri ſami radi na voiṡko gredó

rajši , F11, magis, vezh, raiſhi; magis vellem, jeſt bi hotel doſti raiſhi; malle, raiſhi jmeti; malo, mavis, mavult: malumus, mavultis, malunt, jeſt hozhem raiſhi, ti hosheṡh raiſhi, on hozhe raiſhi, my hozhemo raiſhi, vy hozhete raiſhi, ony hozhejo raiſhi; potius, mari, raiſhi; praeoptare, poprei ṡheleiti, ali pegerovati: eno reizh raiſhi iméti, kakòr tó drugo

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

rȃst, m. = rast f. 1) das Wachsthum: r. vaše vere, Jap. (Sv. p.); — 2) der Wuchs, die Gestalt, (lepega) rastu, Jap. (Prid.)-Valj. (Rad); — 3) po rastu klati les, das Holz nach der Mitte spalten, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

razkalati dov., F2, findere, klati, reṡklati, reṡkalati; infindere, reṡklati, reṡkalati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

razklati dov., F10, cuneare, ẛagoṡditi, s'ẛaguṡdo reṡklati; dehiscere, ẛiniti, reṡklati, reſpokati, kakòr ſe ẛemla reſpoka, ali vſeda, de ſe jama ſtury; deruncinare, reṡklati, na dvuje vreizhi; diffindere, reṡklati; findere, klati, reṡklati, reṡkalati; hiulcare, reṡklati, naroṡen djati; infindere, reṡklati, reṡkalati; intersecare, preṡhagati, reṡklati; piscem exdorsuare, ribo gori djati, reṡklati; scindere, résati, ſeikati, reṡklati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

razklati dovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

rezati nedovršni glagol

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

skakati nedov., F15, desaltare, ṡkakati, inu pleſſati, doli ṡkakati, doli ṡkozhiti; diſsilire, ſem ter tám ṡkakati; emiſsarius, -rÿ, en nepokoini zhlovik, kateri ſe okuli klati, ali skazhe, inu drugim nepokoi déla; emiſsarius equus, en ṡhrébez, kateri ṡkazhe; funambulus, -li, kateri po ſhtriki hodi ali ṡkazhe, inu plèſhe; gestire, poſkozhiti, od veſſeljá ṡkakati; illaceſsitus, -a, -um, kateru nei resdrashenu, ne ṡkaka nad eniga; ovare, ſe veſſeliti, inu od veſſeljá peiti, vukati, vriṡkati, inu ṡkakati; persultare, od velikiga veſſelja ṡkakati, poṡkozhiti; petaurista, -ae, en kaukler, kateri lahku v'lufti ṡkazhe; petavistes, kateri ṡkuṡi obrózh ṡkaka; petulcire, s'objeiſti, ali od oblednoſti ṡkakati; praegestire, od veſſeljá ṡkakati; saltare, pleſſati, ṡkakati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

skola [skóla] (skolja) samostalnik ženskega spola

trska

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ubiti dov., F16, abnecare, vbyti, okuli parneſti, vmoriti; canicida, kateri pſa vbye, paſji rabeln; conficere inimicum, ẛavrashnika vbyti, pobyti; fratricida, kateri brate vbye; interficere, vbyti, v'moriti; interimere, pomoriti, vbiti; mactare, klati, ṡaklati, vbiti, ṡlaſti k'offrovanîu, pobiti; matricida, kateri mater vbye; necare, vmoriti, ṡaklati, vbiti; necem affere, vbyti; occidere, vbiti, vmoriti; patricida, kateri ozheta vbye; perimere, vbyti, vmoriti; sororicida, kateri ſvojo ſeſtro vbye; trucidare, vbyti, moriti; tyrannicida, -ae, kateri eniga takeſhniga neuſmileniga ſylnika vbye

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

ujedati se nedov., F3, affligi, ſe vjédati; agni, ſe viedati; angi, ſe klati, kumrati, zagovati, ſe vjédati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

zaklati [zakláti zakọ́ljem] dovršni glagol

ubiti domačo žival; zaklati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

zaklati dov., F7, immolare, offrovati, k'offru klati, ṡaklati; jugulare, ṡaklati; jugulum dare, vrat podati, ſe puſtiti ṡaklati; mactare, klati, ṡaklati, vbiti, ṡlaſti k'offrovanîu, pobiti; necare, vmoriti, ṡaklati, vbiti; offocare, ṡadaviti, ṡaklati, ṡaduſhiti; victimare, ṡaklati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

zavíti 1., -víjem, vb. pf. 1) einwickeln, einmachen, einhüllen; z. kaj v papir; otroka v cunje z.; z. se v kožuh; gosenica se zavije v mešiček; kraj je v meglo zavit, Slovan; — 2) verdrehen: z. oči, Cig.; zavit les, windgedrehtes Holz, Cig.; vrat ptiču z., dem Vogel den Hals umdrehen; (pren.) to mu je vrat zavilo, das hat ihn zum Falle gebracht; verwickeln, Cig.; nit se je zavila, der Faden hat sich verschlungen, Cig.; — eine Windung machen; z. (jo) kam, irgendwohin einbiegen, umlenken; z. od pota; z. h komu; z. proti svojemu domu, Jurč.; — krümmen, Cig.; z. se, eine Krümmung machen: pot se tam zavije na desno; — Poslušaj ga, kako jo on zavije! (welche Redewendung er gebraucht), Preš.; — zavit, gewunden, spiral; zavita črta, die Bogenlinie, Cig.; zavita pot, der Krummweg, M.; z. toplomer, das Spiralthermometer, Cig. (T.); verschroben, Cig.; les, če ima zavite letine (imre), se ne da klati, C.; — geschraubt (fig.); zavito izrecilo, eine gewundene Erklärung, Cig. (T.); — 3) zavit = zvit, hinterlistig, Cig.; z. človek, Dalm.; zaviti, hudobni sovražniki, Škrinj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.

žuliti [žulīti žúlim] nedovršni glagol

drgniti, natirati
zaklanemu prašiču odstranjevati ščetine; mavžati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.