kljúč -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ključanicar [ključȃnicar
]
samostalnik moškega spolaizdelovalec ključavnic, ključev; ključavničar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ključávničar -ja m (ȃ) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem in popravljanjem manjših kovinskih predmetov, zlasti ključev, ključavnic: mehaniki in ključavničarji / je kvalificiran ključavničar / orodni ključavničar ki se ukvarja z izdelovanjem in vzdrževanjem orodja za obdelavo kovin; strojni ključavničar ki zna ravnati s stroji za obdelavo kovin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ključávničar -ja m s -em člov. (ȃ)ključávničarka -e ž, člov. (ȃ)ključávničarjev -a -o (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ključȃvničar – glej kljúč
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ključavničar gl.
šlosar
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
ključavničar gl.
šlosar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
konstrukcíjski tudi konstrúkcijski -a -o prid. (ȋ; ú) nanašajoč se na konstrukcijo ali konstruiranje: konstrukcijski material / gre za posamezne konstrukcijske dele; konstrukcijski element / konstrukcijska napaka / konstrukcijski biro tovarne; konstrukcijski oddelek / strojni in konstrukcijski ključavničar
♦ geom. konstrukcijska naloga naloga, ki se rešuje z načrtovanjem, risanjem; teh. konstrukcijske kovice večje kovice za jeklene konstrukcije; konstrukcijsko jeklo jeklo za izdelavo konstrukcij in strojev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
oróden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na orodje: orodni ključavničar, kovač / orodni voz voz za hrambo orodja pri delih na cesti ali železnici
♦ teh. orodni brusilnik stroj za brušenje rezil na orodju; orodni stroj obdelovalni stroj; orodno jeklo jeklo za izdelavo orodja, s katerim se obdelujejo kovine, drugi materiali// nanašajoč se na telovadno orodje: orodna telovadba; orodne vaje / orodni telovadec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
spòrar -a m ključavničar: Jánoski je ocsa pravo, kâ tam prâ szporar sztoji KAJ 1870, 117
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
strôjen -jna -o prid. (ȏ) nanašajoč se na stroj: popraviti pokvarjen strojni del / strojna industrija / strojna molža; strojna obdelava kovin, lesa; strojno pletenje, tkanje; strojno pranje perila / strojne čipke; ročno in strojno delo / uporabljati strojne naprave; publ. zastarela strojna oprema stroji / strojni inženir, tehnik; strojni ključavničar ključavničar, ki zna ravnati s stroji za obdelavo kovin; strojni stavec / strojno olje olje za mazanje strojev, ležajev / pog. strojna fakulteta fakulteta za strojništvo
♦ grad. strojni nabijač; navt. strojni brzojav priprava za prenos povelj s poveljniškega mostu v strojnico; strojna služba služba pri glavnih in pomožnih strojih na ladji; ptt strojni žig poštni žig, odtisnjen na znamko s strojem za žigosanje; rač. strojna oprema strojne naprave in elementi, ki sestavljajo računalnik; strojn. strojni elementi deli, ki se v enaki ali podobni obliki rabijo pri izdelavi različnih strojev, naprav; strojno kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča mehanično; tisk. strojni stavek strôjno prisl.:
strojno brusiti, obdelovati; strojno šivane čipke
♦ teh. strojno gnana naprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
šlosar -ja m ključavničar:
Dohter ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti … shloſar im. ed. ſvoio pilo (II, 312) ǀ Ieſt ſim en kovazh, inu shloſſar im. ed. (V, 39) ǀ de bi vſy kovazhy, inu shlosary im. mn. po exempelnu S. Eulogiusa ſturili (V, 39) ← nem. Schlosser < srvnem. schloʒʒer ‛ključavničar’ → služabnica
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
šlosar ► šˈlọːsar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
špòrar -a m ključavničar: Odzaja je escse sztolar, sporar KAJ 1870, 75
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.
varílec -lca [variu̯ca in varilca] m (ȋ) delavec, ki vari: delal je kot varilec / ključavničar varilec
♦ metal. obločni varilec ki vari z električnim oblokom; teh. plamenski varilec ki vari s plamenom, nastajajočim pri zgorevanju plina v kisiku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.