kljun -a m kljun: Pſu je dall sobè. Ieshu to bodezho koſho. Tizam klun tož. ed. (II, 357) ǀ te druge shtorkle v'klnu mest. ed. vodo noſsio (I/1, 160) ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti, vuok tulit … Tize s'Klunam or. ed. jeh vujedat (I/2, 16 s.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

žnablja -e ž ustnica: Shegnane tvoje shnable im. mn. ǀ na cellem njegovim shivotu nej bilu glida bres ſoſebne bolezhine, ſunaj ſamiga jeſika, inu shnabel rod. mn. ǀ ſvoje shnable tož. mn. ſuhe je imel ǀ kakor tuoja molitva na shnable tož. mn. pride ǀ na shnablyh mest. mn. ena negnusna krota je sedela ← srvnem. snabel ‛kljun’, nem. Schnabel ‛kljun, usta’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.