kloníca -e ž (í) - 1. star. pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev; kolnica: potegniti voz iz klonice; v klonici je stala kočija
// pokrit prostor za shranjevanje, čiščenje in popravljanje (tirnih) vozil; remiza: zadnji tramvaj je odhajal v klonico / lokomotivna klonica - 2. knjiž. zavetje, zaklon, navadno v naravi: pred dežjem so se zatekli v klonico / v klonici je bilo nekaj konj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.