berlína -e ž (ȋ)
večji osebni avtomobil z zaprto karoserijo: udobna šestsedežna berlina
// nekdaj štirisedežna pokrita kočija:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

četverovpréžen -žna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na četverovprego; štirivprežen: četverovprežni konji / četverovprežna kočija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

diližánsa -e ž (ȃ)
nekdaj večja pokrita kočija za prevoz potnikov in pošte: iz Londona se je odpeljal z diližanso

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

diližánsa -e ž (ȃ) |kočija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

drdráti -ám nedov. (á ȃ)
1. dajati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove: mlinska kolesa enakomerno drdrajo; klopotci drdrajo / ekspr. strojnica je vso noč drdrala; budilka je prepozno drdrala zvonila
2. ekspr. hitro, ropotajoč se premikati: mimo so drdrali vozovi; vlaki neprestano drdrajo skozi mesto
3. ekspr. zelo hitro in enolično pripovedovati naučeno besedilo: učenec kar drdra zadnjo lekcijo / govornik je drdral svoj govor
// slabš. hitro in mnogo govoriti: babe so neprestano drdrale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dróžka -e ž (ọ̑)
zlasti v ruskem okolju manjša nepokrita kočija: peljati se z drožko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dróžka -e ž (ọ̑) |ruska nepokrita kočija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dvókolésen -sna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki ima dve kolesi: dvokolesen voziček; dvokolesna kočija; dvokolesna motorna vozila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dvórski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na dvor: dvorski vrt; dvorska kočija / dvorski dostojanstvenik / ima dobre zveze z dvorskimi krogi / bil je vajen dvorskega blišča; ne da se mu živeti po dvorskem ceremonialu / dvorska knjižnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dvósédežen -žna -o prid. (ọ̑-ẹ̑)
ki ima dva sedeža: dvosedežen čoln; dvosedežna kočija; dvosedežno letalo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dvovprę́žən, -žna, adj. zweispännig, nk.; dvovprežna kočija, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ekvipáža -e ž (ȃ)
nekdaj razkošna kočija, navadno z vprego: pripeljati se v ekvipaži; elegantne dvorne ekvipaže

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ekvipáža -e ž (ȃ) |kočija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ekvipáža -e ž
nekdaj razkošna kočija, navadno z vpregopojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. ekipaža

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

fáeton -a m (ȃ)
nekdaj lahka visoka dvosedežna kočija: lahni faetoni so drdrali po cesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

fáeton -a m (ȃ) |kočija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

gókart gókarta samostalnik moškega spola [gókart] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. go-cart, prvotneje ‛lahka kočija, ciza’ in ‛hojica’, iz go ‛iti, hoditi’ + cart ‛voziček’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

hintóva -e ž kočija: i vu hintôvi je trosi KAJ 1870, 38; Omedléno kraliczo szo v-hintôvi domô pelali AI 1875, kaz. br. 8; gda je várao telko cifraszti hintôvov, vu stere szo KAJ 1870, 117

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

izvóšček -čka m (ọ̑)
kdor se poklicno ukvarja s prevažanjem ljudi s kočijo: ob cesti so stale kočije izvoščkov / najeti izvoščka
// knjiž. taka kočija za prevažanje: sesti v izvošček ali izvoščka; peljati se v izvoščku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

izvóščkovski -a -o (ọ̑)
pridevnik od izvošček: izvoščkovski konj; izvoščkovska kočija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kabriolét -a m (ẹ̑)
osebni avtomobil s karoserijo, katere streha se lahko zloži ali odstrani: pripeljal se je z novim športnim kabrioletom
// nekdaj lahka kočija na dveh kolesih s streho, ki se da zložiti nazaj: v kabriolet je bil vprežen isker vranec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kabriolét -a [ijo] m (ẹ̑) |avtomobil; kočija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kabriolẹ̑t -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

karéta1 -e ž (ẹ̑)
1. kočija: peljati se v lepi kareti
2. pog. voz na dveh kolesih: naložiti vrečo na kareto
// slabš. staro, slabo vozilo, zlasti avtomobil: kaj pa boš s to kareto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

karéta -e ž (ẹ̑) |kočija|; neknj. pog. dvokolesni voz; neknj. pog., slabš. |avtomobil|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

karẹ̑ta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

karoserȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kloníca -e ž (í)
1. star. pokrit prostor za shranjevanje vozov, kmečkega orodja, strojev; kolnica: potegniti voz iz klonice; v klonici je stala kočija
// pokrit prostor za shranjevanje, čiščenje in popravljanje (tirnih) vozil; remiza: zadnji tramvaj je odhajal v klonico / lokomotivna klonica
2. knjiž. zavetje, zaklon, navadno v naravi: pred dežjem so se zatekli v klonico / v klonici je bilo nekaj konj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kočíja -e ž (ȋ)
udoben, navadno dvovprežen, pokrit voz: sedel je v kočijo; zapreči konje v kočijo; voziti se v veliki, gosposki kočiji / poštna kočija nekdaj za prevoz pošte in potnikov
● ekspr. pav je vozil kočijo hodil s pahljačasto razprtim repom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kočíja -e ž (ȋ) peljati se s ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kočíja -e ž
udoben pokriti voz, navadno dvovprežnipojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. kareta, ekspr. kočijica, nar. paruč

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

kočȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kočȋja, f. die Kutsche; — prim. it. cocchio, Kutsche.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kočíja tudi kočǘja -e ž kočija: Kotsi; kotsie KOJ 1833, 163; na kocsiaj odzaja 'zagdile KOJ 1833, 151; Kcsaszi szo notrirogátale précimbne kocsüje KAJ 1870, 38; Vu eto se potisnejo kôla ali kočüja BJ 1886, 14; i konyouv i kocsühov i tejl KŠ 1771, 799

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kočija [kočȋja] samostalnik ženskega spola

kočija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kočija samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

kočija ž, F16, arcera, -ae, ena pokrita viſſezha kozhia, ṡhejnfta; aurigare, vositi, kozhio vositi; carpentarius, kateri kozhie déla; carpentum, kozhia; carpenté. karch, kozhia; cisium, -ÿ, en us s'dvéma koleſma, ali ena kozhia; currus pensilis, viſſeozha kozhia; curulis, -le, en ſtol, ali ſedeṡh v'kozhiah, ali per kozhiah; eſsedarius, voiṡzhak, kateri v'taki kozhÿ ſe voṡi; eſsedum, kozhÿza, ena ſorta kozhie; lectica, -ae, ṡhenfta, kozhia ṡa noſhnîo; octophorum, -ri, ene pare, ali ṡhenfta, ena kozhia, ali ſtól, kateru nyh oſſem noſſi; peteritum, -ti, ena viſſezha kozhia; pilentum, -ti, viſſezha kozhia; quadriga, -ae, kozhya s'ṡhterémi kojnî

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kočija -e ž kočija: kozhia im. ed. ſe je bila ſvernila, inu Antiochuſa pobila ǀ ta resbeleni rosh je kakor ta gorezha kozhya im. ed. ǀ s' lete kozhje rod. ed. erdezhi slati ſó kapali ǀ ſapovej Kozhio tož. ed. nasaj oberniti ǀ kozhijo tož. ed. shtirij krajlij od njega premagani, inu s'slatemi ketenamij vpresheni ſo pelali ǀ oſmiru jelenu vèni slati Kozhij mest. ed. v'Rim ſo pelali Ceſsarja Aureliana ǀ Nej gori pousdignen v'kozhij mest. ed. kakor Elias ǀ meni moja Regula prepovej ſe pelati v'kozhy mest. ed. ǀ je bil ukrotil Elefante, ali Slone, de v' kozky mest. ed. ſo njega v' Rim pelali ǀ ſe je bal pod kozhijo or. ed. konez vuseti ǀ je bil vſe kozhije tož. mn. prepovedal ǀ vslatyh kozhyah mest. mn. po nyh mestoh ſo yh pelali ǀ v'slateh kozhijah mest. mn. ſe ſo v'Mestu pelali ǀ Krajli ſe voſio v' kozhiah mest. mn. ← madž. koczi ‛kočija’ po kraju Kocz med Dunajem in Budimpešto

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kočija

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kočija gl. karoca

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kočija ► kȯˈčiːja -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kočijáž – glej kočȋja

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kočijaž -a m kočijaž: s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … kozhiashi im. mn. s. Riccarda (II, 194 s.) ← madž. koczis ‛kočijaž’ iz → kočija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kočíjen -jna -o (ȋ)
pridevnik od kočija: kočijne vzmeti; kočijna vratca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kočíjica -e ž (ȋ)
nav. ekspr. manjšalnica od kočija: bil je ponosen na svojo novo kočijico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kočȋjica, f. dem. kočija.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kočijica ► kȯˈčiːjėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kóčuh, m. = kočija, ogr.-Mik.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

komfortábel -bla m (á)
nekdaj udobna odprta kočija za prevažanje potnikov: po Dunaju se je vozil v komfortablu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja] STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
kripa [krípa] samostalnik ženskega spola

koroško poštna kočija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kupẹ̑ -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

lándaver -ja m (ȃ)
nekdaj štirisedežna kočija z dvodelno streho, ki se da zložiti naprej in nazaj: pripeljati se z landaverjem / poštni landaver

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

lándaver -ja m
nekdaj štirisedežna kočija z dvodelno streho, ki se da zložiti naprej in nazajpojmovnik
SINONIMI:
redk. landavec

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

limuzȋna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

lipicánec lipicánca samostalnik moškega spola [lipicánəc] ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Lipizzaner iz it. Lipizzano, po slovenskem naselju Lipica, od koder izvira ta pasma
parúč -a m (ȗ)
nar. vzhodnoštajersko kočija, koleselj: zapregli so konje v nov paruč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pošta [pọ̑štanepopoln podatek] samostalnik ženskega spola
  1. novica
  2. poštna kočija

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

póšten1 -tna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na pošto: poštni delavec, dostavljač / poštni promet; poštne storitve / poštni nabiralnik; poštno poslopje / poštni golob golob, ki se uporablja za prenašanje sporočil; poštni obrazec; dostavni poštni okoliš; poštni vagon; poštni žig; poštna hranilnica; poštna kočija nekdaj kočija za prevoz pošte in potnikov; poštna pošiljka, vreča
♦ ptt (poštni) furgon zaprt železniški tovorni vagon ali tovorni avtomobil, prirejen za prevoz poštnih pošiljk; poštni predal [p. p.] zaklenjena, navadno omarici podobna priprava v poštnem poslopju za spravljanje pošiljk, ki jih naslovnik sam prevzame; poštna številka številka posamezne pošte, s katero je določen njen geografski položaj; meddržavna poštna konvencija; poštna nakaznica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prèdjézdec -a [predjezdəc] m (ȅ-ẹ̑)
1. kdor jezdi pred drugimi jezdeci: predjezdec je nosil zastavo
2. nekdaj kdor jezdi prvega konja v vpregi: kočija s predjezdecem; kočijaž in predjezdec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Přemysl
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Přemysla samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
moško ime
pripadnik češke dinastije
v množini Přemysli češka dinastija
IZGOVOR: [pšémisəl], rodilnik [pšémisla]
BESEDOTVORJE: Přemyslov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prepregalíšče -a s (í)
nekdaj kraj, prostor, kjer se preprega živina: poštna kočija na prepregališču

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk, bíti désna rôka kóga, bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti na désno róko, bíti od rôk [kómu], bíti pri rôki, braníti se z rokámi in nogámi, čiste rôke, čístih rôk, dáti kómu oróžje v rôke, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, délati kàj z lévo rôko, désna rôka, désna rôka ne vé, káj déla léva, do komólcev krvávih rók, držáti rôke krížem, držáti rôke v žêpih, držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, držáti vsè v svôjih rôkah, dvígniti rôko náse, iméti číste rôke, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dvé lévi rôki, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti krváve rôke, iméti pólne rôke déla, iméti prôste rôke [pri čém], iméti sréčno rôko [pri čém], iméti škárje in plátno v rôkah, iméti umázane rôke, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, íti na rôke kómu, íti na róko kómu, íti z lévo rôko v désni žèp, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izbíti kómu oróžje iz rôk, iz drúge rôke, iz pŕve rôke, jemáti kàj z lévo rôko, kjér bóg rôko vèn molí, kot désna rôka, krêpko pljúniti v rôke, kupíti iz drúge rôke, kupíti iz pŕve rôke, léva rôka ne vé, kaj déla désna, lotévati se čésa z lévo rôko, lotíti se čésa z lévo rôko, mázati si rôke [s čím], méti si rôke, na désno róko, na lévo róko, na lévo róko omožêna, na róko se ženíti, na róko sta se vzéla, na róko živéti, naredíti kàj z lévo rôko, ne držáti rôk krížem, ne iméti čístih rôk, ne státi krížem rôk, ne umazáti si rôk s krvjó, odpráviti kóga z lévo rôko, opráti si rôke [kot Pilát], opráviti kàj z lévo rôko, ostáti čístih rôk, pásti v rôke pravíce, pljúniti v rôke, po pilátovsko si umíti rôke, polítika môčne rôke, položíti rôko náse, ponúditi kómu rôko, poročèn na lévo róko, poročíti se na lévo róko, postáti désna rôka kóga, postáti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráčka v rôkah kóga/čésa, poštêno pljúniti v rôke, premágati kóga z lévo rôko, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pripeljáti kóga v rôke pravíce, príti v rôke pravíce, privêsti kóga v rôke pravíce, prosíti za rôko kóga, rôka pravíce, rôka rôko umíva, umázati si rôke [s čím], umázati si rôke s krvjó, umíti so rôke [kot Pilát], upírati se z rokámi in nogámi, vládanje z želézno rôko, vládati z želézno rôko, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z lévo rôko, z rokámi in nogámi, z želézno rôko, zaprosíti za rôko kóga, zvéza na lévo rôko, živéti iz rôk v ústa, živéti na rôkah, življênje iz rôk v ústa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

šesterovpréžen -žna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na šesterovprego: šesterovprežni konji / šesterovprežna kočija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

šesterovpréžen -žna -o (ẹ̑)
šesterovpréžni -a -o (ẹ̑) ~a kočija

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

štírikolésen -sna -o prid. (ī-ẹ̑)
ki ima štiri kolesa: štirikolesen voziček; štirikolesna kočija; štirikolesna motorna vozila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

štírisédežen -žna -o prid. (ī-ẹ̑)
ki ima štiri sedeže: štirisedežen avtomobil; štirisedežna kočija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

štírivpréžen -žna -o prid. (ī-ẹ̑)
nanašajoč se na štirivprego: štirivprežni konji / štirivprežna kočija / štirivprežna vožnja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

štírivpréžen -žna -o (í/ȋẹ̑)
štírivpréžni -a -o (í/ȋẹ̑) ~a kočija

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

tilbury in tílberi -ja [prva oblika tílberi] m (ȋ)
nekdaj lahka kočija na dveh kolesih, navadno s streho, ki se da zložiti nazaj: voziti se v tilburyju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

viktórija -e ž (ọ́)
1. knjiž. zmaga: trobenta je naznanila viktorijo / kot vzklik zmagovalci so vpili: viktorija
2. nekdaj kočija za dve osebi z zložljivo streho: grofica se je odpeljala z viktorijo
♦ agr. krompir neodporne domače sorte z belim mesom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zadrdráti -ám dov. (á ȃ)
1. dati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove: ob vsakem sunku vetra zadrdra klopotec / ekspr. strojnica je v presledkih nekajkrat zadrdrala
2. ekspr. hitro, ropotajoč se premakniti: kočija je zadrdrala z dvorišča
3. ekspr. začeti zelo hitro in enolično pripovedovati naučeno besedilo: učenec zadrdra pesmico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zadrekáti -ám dov. (á ȃ)
vulg. z iztrebki narediti nečisto: kokoši so zadrekale dvorišče / v hlevu si je zadrekal hlače zamazal z blatom, iztrebki
// zamazati sploh: avtomobil ga je oškropil in zadrekal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zapréti -prèm dov., zapŕl (ẹ́ ȅ)
1. dati kaj v tak položaj
a) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapreti okno, vrata; zapreti zapornice; vrata so se s treskom zaprla / zapreti vrata z zapahom
b) da postane notranjost nedostopna: zapreti predal / zapreti klavir, omaro; zapreti kuverto / zapreti dvigalo vrata dvigala
// z namestitvijo določenega dela na čem narediti nedostopno notranjost, vsebino: zapreti steklenico; zapreti s pokrovom; neprodušno zapreti / zapreti torbico / zapreti komu usta z roko zatisniti
2. narediti, da so prilegajoči se deli česa tesno drug ob drugem: zapreti zadrgo; zapreti tok / zapreti oči, usta; oči so se mu spet zaprle / zapreti pismo
// narediti, da pride kaj v položaj, značilen po uporabljanju: zapreti dežnik / zapreti knjigo / zapreti nož
3. dati del priprave v tak položaj, da kaj nima proste poti: zapreti pipo, ventil / pog. zapreti radijski, televizijski sprejemnik izključiti
// na tak način onemogočiti izhod česa: zapreti plin; zapreti vodo
4. narediti kaj neprehodno: zapreti prehod s pregrado / tovornjaki so zaprli cesto / zapreti mejo ne dovoliti prihoda, uvoza v državo, na ozemlje ali odhoda, izvoza iz države, z ozemlja
5. z zaprtjem vrat, izhoda narediti, da kdo ne more iti od kod: zapreti otroka v sobo; zapreti kokoši v kurnik
// narediti, povzročiti, da kdo nima več prostosti: če ga ujamejo, ga bodo zaprli; zapreti zločinca; zapreti za tri mesece; ekspr. zaprli so ga ob kruhu in vodi / zapreti koga v ječo / zapreti ptiča v kletko
6. prenehati delati, poslovati: gostilno, trgovino so že zaprli; zapreti ob enajstih
// narediti, da kje preneha kaka (poklicna) dejavnost: zapreti nekatere delovne obrate; zaradi premajhnega števila otrok so zaprli šolo; zapreti veleposlaništvo / zapreti premogovnik
// narediti, da kaj preneha biti v uporabi: zapreti cesto, most
// narediti, da kaj preneha biti dostopno za javnost, obiskovalce: zaradi zavarovanja kapnikov so zaprli kraško jamo; zapreti starodavno svetišče / zapreti razstavo, sejem
7. publ. preprečiti, onemogočiti: zapreti vojski prehod čez reko / policisti so zaprli promet
8. v zvezi zapreti pot, vrata onemogočiti komu, da lahko kam gre, pride: ograja mu je zaprla pot; osebni avtomobil je zaprl pot tovornjaku / s tem je zaprl otrokom pot, vrata v svet
// publ. onemogočiti nastop, uveljavljanje česa: zapreti vrata sodelovanju / zapreti izdelku pot, vrata na trg onemogočiti prodajanje; nesreča mu je zaprla pot do umetniške kariere mu je preprečila umetniško kariero; pazil je, da si ni nikjer zaprl vrat onemogočil uveljavljanja
9. povzročiti neobičajno redko, težavno iztrebljanje: ta jed bo bolnika zaprla
● ekspr. strah mu je zaprl dih od strahu ni mogel normalno dihati; zapreti igro onemogočiti nasprotnim igralcem, da bi dobili žogo; ekspr. zaprl je trudne oči umrl je; pog. pacienta so samo odprli in zaprli naredili so pri njem s prerezom dostopen del za operacijo in prerez zašili, ne da bi jo opravili; ekspr. kar sapo ji je zaprlo zelo je bila presenečena; ekspr. spis je zaprl v predal njegovo rešitev je odložil; ekspr. zapreti srce pred kom ne izpovedovati mu več svojih čustev, misli; ne hoteti mu pomagati; pog., ekspr. če je tako, pa lahko kar zapremo štacuno prenehamo delati, delovati; ekspr. zapri že enkrat usta nehaj govoriti, molči; ekspr. zapreti komu usta z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da kdo preneha kritizirati, opravljati; ekspr. vrata mu je pred nosom zaprla očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti
♦ igr. zapreti talon prekiniti jemanje kart iz talona; šol. zapreti učenca nekdaj po pouku ga za kazen nekaj časa zadržati v šoli

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zdŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. pri premikanju, delovanju premakniti se z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku: jermen večkrat zdrkne; kolesce v napravi je zdrknilo
// pri takem premiku dati kratek, rezek glas: slišal je, da je stenska ura zdrknila; brezoseb. v zvoniku je zdrknilo in ura je začela biti
2. hitro se premakniti po čem gladkem, spolzkem: grižljaj mu je zdrknil v požiralnik, po požiralniku; hlod je zdrknil po žlebu v dolino / ekspr. čoln je zdrknil po morski gladini
// hitro se premakniti s prvotnega mesta, navadno navzdol, dotikajoč se podlage: zdrkniti z drevesa, s konja; halja ji je zdrknila z ramen / zdrkniti na tla, v jamo / dobro primi posodo, da ti ne zdrkne; kozarec, steklenica zdrkne iz rok
3. pri premikanju, delovanju priti iz navadnega položaja, lege: sveder je pri vrtanju zdrknil in razil desko; vlečna vrv je zdrknila iz žleba
4. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi priti v nevarnost padca; zdrsniti: zdrknil je in padel; zdrkniti na ledu; brezoseb. na parketu mu je zdrknilo
5. ekspr. znižati se, zmanjšati se: temperatura je zdrknila z deset stopinj na dve stopinji / cene nekaterih izdelkov so občutno zdrknile / število članov je zdrknilo pod polovico / ponudba je zdrknila na nizko raven se je poslabšala / globoko je zdrknil, odkar je sam moralno je zelo propadel
6. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: zdrkniti v nesrečo; zdrkniti v nezavest omedleti; v izrazih večkrat zdrkne v prostaštvo uporablja prostaške izraze; zdrkniti v spanec zaspati
● ekspr. beseda mu je kar zdrknila z jezika nehote jo je izrekel; ekspr. kazalec je hitro zdrknil na tri ura je bila hitro tri; ekspr. pogled mu je zdrknil na poslušalce, vstran pogledal je poslušalce, vstran; ekspr. solza ji je zdrknila po licu stekla, spolzela; ekspr. sonce je zdrknilo za goro zašlo; pog. živo srebro je zdrknilo pod ničlo temperatura je padla pod nič; ekspr. dogodek mu je zdrknil iz spomina, v pozabo pozabil je nanj; ekspr. glava mu je zdrknila na prsi se mu je povesila; ekspr. zdrknil je skozi stranska vrata hitro odšel; ekspr. zdrkniti v copate, hlače hitro jih obuti, obleči; ekspr. kočija je zdrknila mimo hitro odpeljala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zlóžen1 -žna -o prid., zlóžnejši (ọ́ ọ̄)
1. položen: vzpenjati se po zložnem bregu; zložna pot, steza / zložno gorovje s položnimi pobočji / zložne stopnice / zložen ovinek reke neoster, rahel
2. zmerno hiter: zložen sprehod; prijetna zložna hoja / stopal je z zložnimi koraki / zložen razvoj
3. star. udoben, prijeten: zložen naslanjač; zložna kočija / njegova mladost je bila srečna in zložna brez težav
● knjiž. za zložne goste hiša ni primerna udobja vajene, zahtevne; knjiž. zložni turisti so počakali na vzpenjačo neprizadevni, lagodni; zložna postelja zložljiva; ekspr. izbrati zložno pot do česa nenaporen način za dosego česa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Število zadetkov: 76