Tiskanje

á Frazemi s sestavino á:
če si rékel á, rêci šè b, naučíti se od á do ž [čésa, o čem], od á do ž

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

abecéda abecéde samostalnik ženskega spola [abecéda]

nabor črk v ustaljenem zaporedju v latinični pisavi

1.1.

začetno, osnovno znanje določenega področja

STALNE ZVEZE: Morsejeva abeceda, prstna abeceda, tonska abeceda
ETIMOLOGIJA: iz imen prvih štirih črk latinske abecede a, be, ce in de po zgledu stvnem. ābēcēdē, star. nem. Abecede in poznolat. abecedārium ‛abeceda’ - več ...

abecéda Frazemi s sestavino abecéda:
bojeváti se z abecédo čésa, boríti se z abecédo čésa, naučíti kóga abecéde čésa, naučíti se abecéde čésa, ne obvládati niti abecéde čésa, ne poznáti niti abecéde čésa, poznáti abecédo čésa, seznaníti se z abecédo čésa, seznánjati kóga z abecédo čésa, učíti kóga abecéde čésa, učíti se abecéde čésa, začéti z abecédo čésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ablacíjsko obdóbje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Aborigin

Predlog

Aborigina in Aboridžin Aboridžina samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnik ljudstva v Avstraliji

v množini Aborigini/Aboridžini ljudstvo v Avstraliji

IZGOVOR: [aborídžin], rodilnik [aborídžina]

BESEDOTVORJE: Aborigin in Aboridžin, Aboriginka in Aboridžinka, Aboriginov in Aboridžinov, Aboriginkin in Aboridžinkin, aboriginski in aboridžinski

PRIMERJAJ: aborigin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ábraham ábrahama samostalnik moškega spola [ábraham]

1.

ekspresivno petdeseti rojstni dan

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno petdeseta obletnica obstoja, ustanovitve, odkritja česa

2.1.

ekspresivno

3.

ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abrahamovec

FRAZEOLOGIJA: srečanje z abrahamom, srečati abrahama
ETIMOLOGIJA: po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu

Ábrahamov Frazemi s sestavino Ábrahamov:
Ábrahamov otròk, Ábrahamov ród, Ábrahamov sín, Ábrahamova hčí, Ábrahamova léta, Ábrahamovo naróčje, kot v Ábrahamovem naróčju

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ábrakadábra medmet [ábrakadábra]

1.

uporablja se, ko govorec čara in naredi, da kaka stvar izgine, se pojavi, spremeni

2.

ekspresivno ponazarja nenadno pojavitev, izginotje ali spremembo česa

3.

kot samostalnik, ekspresivno dogodek, prikaz, ki daje vtis čudeža

3.1.

kot samostalnik

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Abrakadabra iz lat. abracadabra neznanega izvora - več ...

abrúpten -tna -o prid. (ȗ)
knjiž. ki je brez zveze, odtrgan: članek dela vtis, ko da je sestavljen iz abruptnih notic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

absínt absínta samostalnik moškega spola [apsínt]

žgana pijača iz pelina, janeža in drugih zelišč z visoko vsebnostjo alkohola

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Absinth) iz frc. absinthe, prvotno ‛pelin’, to pa prek lat. absinthium iz gr. apsínthion

absolútni zastarálni rók -ega -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

absorpcíjska zmogljívost okólja -e -i -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

abstinénčni sindróm -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ádam Frazemi s sestavino Ádam:
nág kot Ádam

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ádamov (ádamov) Frazemi s sestavino Ádamov (ádamov):
Ádamov otròk, Ádamov ród, Ádamov sín, Ádamova déca, Ádamova žêna, ádamovo jábolko, Ádamovo rébro, bíti Ádamov sín, bíti v Ádamovem kostímu, bíti v Ádamovi obléki, v Ádamovem kostímu, v Ádamovem kostúmu, v Ádamovi obléki

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ȃdamovo jȃbolko -ega -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

adíjo medmet [adíjo]

1.

manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben

3.

kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več

4.

kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca

4.1.

kot samostalnik

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: biti adijo, iti adijo, reči adijo komu, čemu, Adijo pamet!
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...

administratívni rúbež -ega -a m

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

adrianitiski -a -o pridevnik

ki se nanaša na pristaniško mesto Adramitij v Mali Aziji; SODOBNA USTREZNICA: adramitijski

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

adsórpcija -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

adúltni líst -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

adúltni stádij -ega -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

aeracíjska plást -e plastí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

aeróbni aeróbna aeróbno pridevnik [aeróbni]

1.

za katerega je potreben kisik

1.1.

1.2.

2.

ki je v zvezi s telesnimi dejavnostmi za krepitev, izboljšanje učinkovitosti srčno-žilnega sistema, pri katerih intenzivneje potekajo procesi, za katere je potreben kisik

2.1.

STALNE ZVEZE: aerobna stabilnost, aerobni interval, aerobni prag, aerobno kvarjenje, aerobno območje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. aerob iz frc. aérobie, iz gr. aēr ‛zrak’ + gr. bíos ‛življenje’

áfna áfne samostalnik ženskega spola [áfna]

1.

znak v obliki obkrožene črke a, ki se uporablja zlasti v elektronski komunikaciji; znak: @

2.

slabšalno kdor vzbuja pozornost z nenaravnim, izumetničenim vedenjem, videzom

3.

manj formalno opica

FRAZEOLOGIJA: afne guncati, guncanje afen
ETIMOLOGIJA: < afinja iz besede, prevzete iz nem. Affe; v prvem pomenu po zgledu nem. Klammeraffe ‛hvatan’, tj. ‛južnoameriška opica z dolgim repom, ki ga uporablja za oprijemanje’, iz Klammer ‛spojka, spona, oklepaj’ in Affe ‛opica’ - več ...

áfna Frazemi s sestavino áfna:
áfne gúncati, gúncanje áfen

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Agilulf -a m osebno lastno ime Agilolf: Ta tryetia je bila Theodolinda, katera ſvojga Krajla Agilulfa tož. ed., inu vſe Longobardarje h'pravi veri je bila perpravila (V, 66) Ágilolf, praoče Agilolfingov, po njem imenovanega najstarejšega bavarskega vojvodskega rodu, ki je vladal do 788, ko je oblast prevzel Karel Veliki.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

agrárna kríza -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ágriglíf -a m (ȃ-ȋ)
geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer; žitni krog1: posnetki agriglifov; proučevalci agriglifov / agriglifi na žitnem polju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

àh medmet

1.

izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj

1.1.

tudi s ponovljeno črko h

2.

izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega

3.

tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost

3.1.

3.2.

tudi s ponovljeno črko h

3.3.

4.

izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj

5.

izraža čustveno podkrepitev izjave

5.1.

FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...

ahá1 in ahà členek

1.

manj formalno, tudi ponovljeno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša

2.

drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, ironično izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi

2.1.

drugi zlog se izgovarja z višjim tonom

manj formalno

ironično

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ahȁ, srb. tudi a-ȁ, ahȃ, rus. agá, polj. aha, češ. ahà, verjetno iz *a + *ha

ahá2 in ahà medmet

1.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec kaj spozna, prikliče iz spomina, najde

1.1.

izgovarja se z večjo jakostjo

ironično

STALNE ZVEZE: aha efekt
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz nem. aha, angl. aha - več ...

ahílov (Ahílov) Frazemi s sestavino ahílov (Ahílov):
ahílova (Ahílova) pêta kóga/čésa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ahm; tudi ahem medmet

1.

izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti, navadno iz zadrege

2.

izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma

3.

kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike

4.

kot členek, manj formalno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša

ETIMOLOGIJA: ↑a + ↑hm

àj medmet

1.

izraža, da se govorec spomni česa neprijetnega

1.1.

2.

izraža, da je govorec prijetno presenečen

3.

tudi ponovljeno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost

4.

izraža, da govorec občuti vznesenost, radost

5.

zlasti v ljudskih pesmih uporablja se za nadomeščanje zlogov besedila v refrenu

5.1.

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot hrv., srb. ȃj, rus. áj, češ., stčeš. aj, litov. aĩ, nem. ei; v romanskih jezikih predvsem za izražanje bolečine: it. àhi, frc. aie, špan. ay

ája1 členek

izgovarja se s podaljšanim j, zlasti prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje

ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑aj + ↑ja

ajá2 medmet

1.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma

1.1.

drugi zlog se izgovarja z višjim tonom in podaljšanim a

1.2.

1.3.

ironično

ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑a + ↑ja, morda pod vplivom nemščine, prim. tudi nar. ukr. ajá ‛seveda’ - več ...

ája3 medmet

uporablja se, ko govorec želi uspavati otroka

ETIMOLOGIJA: imitativna blagoglasna beseda, morda prevzeta iz nem. heia

àjd in ájd; in àjdi; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet

1.

neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta

1.1.

neformalno

2.

neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod

3.

neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca

4.

kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje

4.1.

kot členek

neformalno

ETIMOLOGIJA: ↑hajd

àjde glej àjd, àjdi, hàjd, hàjdi

àjdi; in àjd; in hàjd; in hàjdi; tudi àjde; tudi hàjde medmet

1.

neformalno uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k dejanju, zlasti k premiku z mesta

2.

neformalno izraža, da opisanemu dejanju neposredno sledi drugo dejanje, navadno odhod

3.

neformalno uporablja se, ko govorec ob slovesu pozdravi koga, zlasti znanca

4.

kot členek, neformalno izraža dopuščanje, načelno strinjanje

ETIMOLOGIJA: ↑hajdi

àjs medmet

1.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti bolečino ob dotiku česa zlasti vročega, bodečega, ostrega ali se vživi v tistega, ki jo občuti

1.1.

ETIMOLOGIJA: starejše tudi as, verjetno iz nepisanega medmeta, ki ga izgovorimo z vdihom skozi zobe; manj verjetno prevzeto iz nem. heiß ‛vroč’ - več ...

akcéptni akcéptna akcéptno pridevnik [akcéptni]
STALNE ZVEZE: akceptni nalog
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Akzept(auftrag) ‛akceptni, prejemni (nalog)’, iz Akzept ‛potrdilo o prejemu’, prevzeto iz lat. acceptum iz accipere ‛prejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’

ȁko vez.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ako1 (aku, ako, oku) veznik

1. v pogojnih odvisnih stavkih, pogosto v zvezi ako – tako in redko ako – tedaj za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; SODOBNA USTREZNICA: če

1.1 s povednim naklonom

1.1.1 v zvezah z nikalnico ako nikar/ne / akonikar za izvzemanje, omejevanje

1.1.2 v zvezi z le za blago poudarjanje dejstva, da uresničitev pogoja ni samoumevna

1.1.3 v zvezah s tedaj, tada za blago poudarjanje resničnosti, uresničljivosti, nujnosti pogoja

1.1.4 v zvezah z vže, že za izražanje sprijaznjenja z vsebino pogoja

1.1.5 v zvezi s pak za poudarjanje nerealnosti pogoja

1.1.6 z vprašalnim nadrednim stavkom za pogojno izražanje domneve, na podlagi katere se sproži vprašanje v nadrednem stavku

1.2 s pogojnim naklonom

2. v dopustnih odvisnih stavkih, v kalkiranih zvezah ako glih/lih / akolih, pogosto v zvezi s tako (vuner/vener/vini) za izražanje dejstva, možnosti, kljub kateri se dejanje, stanje nadrednega stavka lahko uresniči; SODOBNA USTREZNICA: čeprav

2.1 s povednim naklonom

2.1.1 z nikalnico za izvzemanje, omejevanje

2.2 s pogojnim naklonom

3. v osebkovih odvisnih stavkih, s povednim naklonom za izražanje dejstva, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem; SODOBNA USTREZNICA: če

4. v predmetnih odvisnih stavkih

4.1 za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: če, ali

4.1.1 s povednim naklonom

4.1.2 s pogojnim naklonom

4.2 za izražanje možnosti, negotovosti, domneve; SODOBNA USTREZNICA: če, ali

4.2.1 s povednim naklonom

4.2.1.1 v zvezi ako – ali ne/nikar za izražanje izbire

4.2.2 s pogojnim naklonom

5. v časovnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj; SODOBNA USTREZNICA: kadar, ko

6. v vzročnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, pogosto v zvezi ako – tako za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanja v nadrednem; SODOBNA USTREZNICA: če, ker

7. v primerjalnih odvisnih stavkih, s povednim naklonom, v zvezi ako + primrk. prisl. – tem + primrk. prisl. za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku; v sodobni slovenščini čim

8. v namernih odvisnih stavkih, s pogojnim naklonom za izražanje namena; SODOBNA USTREZNICA: da

9. v zvezi ako – ali za uvajanje stavkov, ki kažejo na možnost izbire; SODOBNA USTREZNICA: najsi

FREKVENCA: skupni pojavitveni sklop ↓

FRAZEOLOGIJA: ako Bog hoče

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

akrobát -a m (ȃ)
kdor dela akrobacije: bil je žongler in akrobat; cirkuški, varietejski akrobat; akrobat na vrvi; zvira se ko kak akrobat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Akteon m osebno lastno ime Aktajon: Phiſheio Poeti de Actæon im. ed. firbizhnu je hodu shpegat ſa to Bogino Djano ǀ Kadar Actæon im. ed. je vidil de v'to shivinsko podobo ſe je ſramuval v'mej ludij priti (I/2, 17) Aktájon, gr. Ἀκταίων, Aristajev sin, ki je opazoval Artemido (gr. Artemidi ustreza lat. Diana), ko se je kopala. Boginja ga je zato spremenila v jelena, ki so ga raztrgali njegovi lastni psi.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

aktívna temperatúra -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

aktívni rástni vršíček -ega -ega -čka m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

aktívnost plazôv -i -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

akuráten -tna -o prid. (ȃ)
star. točen1, natančen, vesten1: akuraten uradnik; čudno, da ga še ni, ko je vedno akuraten

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

akútna višínska bolézen -e -e -zni ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

áladinka samostalnik ženskega spola

1.

navadno v množini

žensko obuvalo s privzdignjenim koničastim sprednjim delom, navadno z orientalskimi vzorci

2.

v množini

širše hlače, ki so v koraku spuščene in navadno stisnjene pri gležnjih

SINONIMI:

haremke

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

alcedines cit. mn. vodomci: Isidorus pishe od teh tiz Alcedines im. mn. imenovanih, de lete njeh gnesdu ſturè na skalah raven morja, inu dokler te mlade tice s'gnesda ne s'lejte, morje tihu ſtoij, de bi tem tizam neshkodovalu (I/2, 69) ← lat. alcēdo ž ‛vodomec’, mn. alcēdines; sredozemski vodomci valijo jajca v času, ko na morju vlada brezvetrje.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

alé bazén -- -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

alelopatíja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

alelúja medmet [alelúja]

1.

zlasti v krščanskih verskih besedilih izraža, da govorec občuti radost zaradi Kristusovega vstajenja od mrtvih

2.

izraža, da je govorec vesel, zadovoljen, prijetno presenečen

2.1.

2.2.

3.

izraža, da se zdi govorcu kaj nepojmljivo, nezaslišano, nesprejemljivo

4.

kot samostalnik krščanski enobesedni obredni spev

5.

kot samostalnik tradicionalna jed iz kuhanih posušenih olupkov repe

6.

kot samostalnik, ekspresivno radost, veselje, sreča

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. halleluja, srlat. halleluiah in gr. allēloúïa iz hebr. halalū-jāh ‛slavite Jahveja’ - več ...

alêrgičen alêrgična alêrgično pridevnik [alêrgičən]

1.

ki ima alergijo 1., kaže znake alergije 1.

2.

v obliki alergični ki je v zvezi z alergijo 1.; SINONIMI: alergijski

3.

ekspresivno ki ima zelo odklonilen odnos do koga, česa

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. allergicus, glej ↑alergija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja]

1.

pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi

2.

ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Alexa, Siri ... digitalni pomočniki in njihov zapis

Bi Aleksa (Amazonova digitalna 'pomočnica') in Siri (Applova digitalna asistentka) pisali z veliko ali z malo. Povsod se pojavljajo zapisi z veliko, ampak po analogiji z barbi (punčko) in glede na to, da gre za vrsto pomočnika oziroma asistenta, bi bilo treba to v bistvu pisati z malo? Kaj menite?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

àli2 in ali vez. (ȁ)
1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov
a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru
b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvaški jezik; marec ali sušec; v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi
// za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
● pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli
2. star., v protivnem priredju za izražanje
a) nasprotja s prej povedanim; pa2, a5, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti
b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi
3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli
// za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo
4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali – ali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

aligátor aligátorja samostalnik moškega spola [aligátor]

krokodil s krajšim, širšim gobcem, ki živi v Severni Ameriki in vzhodnem delu Kitajske; primerjaj lat. Alligator

STALNE ZVEZE: ameriški aligator, kitajski aligator
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Alligator, frc., angl. alligator iz špan. el lagarto (de Indias) ‛plazilec (severnoameriških Indijancev)’ < lat. lacerta - več ...

Ali je beseda »notica« enaka besedi »novica«?

Ali je beseda notica enaka besedi novica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali je fraza »ponovno sta postala starša« ob rojstvu drugega otroka primerna?

Zanima me ali je fraza ponovno sta postala starša ob rojstvu drugega otroka primerna? A ni tako, da starš postaneš ob rojstvu prvega otroka in ta fraza potem ni več primerna? Zanima me tudi slovnična pravilnost fraze postala sta starša, saj je načeloma samostalnik starši množinski, tukaj pa se uporablja v dvojini. A je tako pravilno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali je glagol »dati« nepolnopomenski?

Ali je glagol dati polnopomenski ali nepolnopomenski? Kakšna je razlika, če je neki glagol nepolnopomenski ali ne ali če je vezljiv? Oba potrebujeta dopolnilo ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali je »kovač« bankovec za 10 dinarjev ali 10 par?

Ko sem iskal besedo kovač sem pod tretjo točko opazil, da je napisana definicija, da je to »bankovec ali kovanec za 10 par«. Mislim, da to ni pravilno in mora pisati »dinarjev«.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali je kozarec »steklen« ali »stekleni«?

Ali sta pridevnika bombažen in steklen vrstna ali lastnostna? Včasih je veljalo, da sta lastnostna (s prejšnjim poimenovanjem kakovostna), danes pa v učbenikih in delovnih zvezkih zasledimo obe možnosti (odvisno tudi od založnika). Res je, da gre za pridevnika, ki ju ne stopnjujemo, po drugi strani pa gre za pridevnika, ki poznata tako določno kot nedoločno obliko, kar ni značilno za vrstne pridevnike, in ki se lahko pojavljata kot povedkovo določilo. Povprašala sem tudi številne govorce. Večinoma bi uporabili vprašalnico kakšne (nogavice), kakšen (pulover), kakšne (kozarce). Prosim za pomoč in obrazložitev.

Kako bi se odločili pri navedenih primerih in zakaj?

Pozimi obujemo bombažne nogavice.

Stekleni kozarci se razbijejo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni?

Pozdravljeni. Dilema se glasi: Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni? Teorija namreč, vsaj kolikor mi je uspelo najti v knjigah in na spletu, omogoča le tri variante: Napovedni stavek: "...?" "...," spremni stavek. "...," spremni stavek, "...?"

Kar naprej pa se pojavljajo primeri tipa: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval: "Tudi jaz prihajam od tam."

Po pravilu spremnega stavka bi moralo biti to zapisano takole: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval, "tudi jaz prihajam od tam."

Nekako se zdi bolj logična prva varianta, ki se tudi večinoma uporablja. A v stroki zanjo ne najdem niti primera, kaj šele potrditve. Žal enako velja za drugo varianto.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali je »opominjaj« ločilo?

Ali je opominjaj (*) ločilo? Obstajajo kakšna pravila?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali je pravilno »dezodorant« ali »deodorant«?

Večkrat vidim zapisano besedo deodorant. Ali ni pravilno dezodorant? Hvala za vaš odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali je pravilno »glodavec« ali »glodalec«?

Rada bi vas vprašala katera je pravilna beseda GLODAVEC ali GLODALEC. Ker se ukvarjam z laboratorijskimi živalmi, ki spadajo v družino glodavcev in znanje prenašam tudi na študente, bi rada vedela katera beseda je pravilna: glodalci ali glodavci.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali je prav pisati »avto bomba« ali »avtobomba«?

Ali se pravilno zapiše npr. avto – bomba, avtobomba ali drugače (ter npr. človek – vesoljec)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali je prav pisati »ekošola« ali »eko šola«?

Zanima me, kako prav pisati zloženko: ekošola ali eko šola.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali je prav reči »goričanske« ali »goričke« šivilje?

Pri branju novinarske novice so se oglasili prebivalci Goričkega, ki se jim pridevniška oblika goričanski zdi tuja, saj uporabljajo obliko gorički. Kakšno je vaše mnenje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali je predložni pomišljaj lahko tudi nestičen?

Zanima me, ali pišemo tudi v spodnjem primeru stični pomišljaj (v pomenu od do): 14. 3. 2010–25. 4. 2011

Sprašujem zato, ker sem danes zasledila, da naj bi med raznovrstnimi enotami namesto pričakovanega stičnega pisali nestičnega. Gre le za priporočilo ali je v SP-ju kje govora o tem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali je sendvič lahko »topel« ali pa poznamo le »topli sendvič«?

V nekem lokalu visi tablica, na kateri piše: »Topli sendvič za domov«. Nekako mi to ne gre v ušesa. »Topli ...«! Ok, če bi bilo mišljeno v množini. Vroč – vroči, topel – topli, hladen – hladni. Bolj mi gre v ušesa »Topel sendvič«. Sem že krepko čez sedemdeset in posledično »stara šola«, a bi Vas vseeno prosil, da me razsvetlite.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali je uporaba okrajšave »vs.« (verzus) v slovenščini sprejemljiva?

Ali se za primerjavo v slovenščini lahko piše krajšava vs. (lat. versus)? Če ne, kaj je slovenska ustreznica?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali je večer »sredin« ali »sredni«?

Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408 Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali je zgradba »v zvezi z (nečim)« pogovorna ali knjižna?

Pred časom sem zasledila, da je V ZVEZI Z (nečim) pogovorne narave, in da sta ustreznejši sopomenki zato in glede. Razlage ne najdem več. Ali ta trditev drži?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali kemični svinčnik prižgemo, vklopimo, vključimo ...?

Morda se vam bo vprašanje zdelo smešno, ampak z učenci nismo našli odgovora: kako rečemo dejanju, ko "prižgemo", "vključimo" kemični svinčnik, tisti, na vzmet? Hvala za razmislek.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali kličemo »z« ali »iz« telefonske številke?

Zanima me, kateri predlog je pravilen: ali pravilno rečemo, da kličemo iz telefonske številke, ali da kličemo s telefonske številke? Isto me zanima za transakcijski račun: denar nakažemo s transakcijskega računa ali iz transakcijskega računa?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali obstaja nedovršna oblika glagola »opomoči«?

Zanima me, ali obstaja nedovršna oblika glagola opomoči, ki bi jo lahko uporabil v spodnji povedi?

Roža se je že skoraj posušila, po presaditvi v novo zemljo, bogato s hranili, pa se je hitro začela (nedovršna oblika glagola opomoči).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali pišemo olimpijske igre z veliko začetnico kot prireditev?

Vem, da se imena prireditev piše z veliko začetnico, sem se pa znašla v zagati pri zapisu začetnic: olimpijske igre, svetovno prvenstvo, evropsko prvenstvo ... Če je tak zapis je z malo. Pri naslednjih primerih pa nisem prepričana in bi prosila za pomoč.

v obdobju od Olimpijskih iger v Pekingu leta 2008 do Olimpijskih iger v Londonu leta 2012.
na olimpijskem festivalu mladih leta 2001.
nastop na Svetovnem prvenstvu v Rimu junija 2009.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali so imena družabnih omrežij (»Facebook«, »Twitter«) lastna imena ali ne?

Za imena družabnih medijev (Facebook, Twitter ...) ste že odgovorili, da se pišejo z veliko začetnico. Ali ne bi bila po SP 2001, člen 147 primernejša mala začetnica? Zanima me tudi, ali zapišemo na Youtubu ali na Youtubeu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali so samostalniki sonce, luna, veter, svet in red pojmi ali stvari?

Zanima me, ali so samostalniki sonce, luna, veter, svet in red pojmi ali stvari.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali so »vilice« še vedno le množinski samostalnik?

Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali sta izraza »brusni« in »brusilni« sopomenki?

Zanima me, ali je kakšna razlika pri uporabi pridevnikov brusni in brusilni, npr. brusni kamen, brusilni stroj, brusno zrno, usnjen brusni trak itd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali sta »medtem« in »medtem ko« zamenljiva?

Rada bi preverila ustreznost oz. korektnost rabe besedne zveze medtem ko oz. medtem. Zanima me, ali ju lahko v naslednjem primeru (povedi) uporabim kot ekvivalenta.

Lepo, da vam je všeč, medtem (ko) sama žal ne morem deliti tega (vašega?) entuziazma.

oz.

Lepo, da vam je všeč, medtem (ko) sama žal nisem takšnega mnenja.

Prosim za morebitne (tudi slogovne) korekture.

Kateri stavčni člen v tem primeru predstavlja ta beseda (besedna zveza)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali sta »piškot« in »keks« sopomenki?

Sta piškot in keks sopomenki ali besedi označujeta različni stvari? Je keks morda le podpomenka piškota? SSKJ ne pojasni dovolj nazorno morebitne razlike med njima. Hvala za vaš odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali sta »vseeno« in »kljub vsemu« pomensko enaka?

Zanima me, ali obstaja kakšna razlika v pomenu besede vseeno in besedne zveze kljub vsemu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali uporabiti ednino ali dvojino, ko govorimo o pojavu na obeh nogah?

Na obeh nogah imam deformirana mezinca, ki sta močno ukrivljena proti prstancu/prstancema.

Zanima me, ali je pri samostalniku prstanec bolje uporabiti edninsko ali dvojinsko obliko?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali zapišemo »Ljubljanski grad« z veliko ali malo začetnico?

V šoli so učenci pisali narek in je učenec napisal Ljubljanski grad z veliko začetnico, učiteljica je popravila na malo začetnico. Zanima me zakaj, če je to ime gradu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ali z besedo »učenec« označujemo zgolj osnovnošolske otroke ali niti ne?

Vprašanje zastavljam kot tujka, ki ji je slovenščina drugi jezik ... V zgodnji fazi učenja jezika sem se namreč naučila, da se beseda učenec/učenka uporablja v primeru, ko govorimo o osnovnošolcih, v primeru srednješolcev se uporablja izraz dijak, potem pa študent. Sedaj pa se sprašujem, ali je to res, ali je samo moje zmotno prepričanje? Zelo konkretno me zanima, kako je s tem v kolektivni zavesti Slovencev, - torej, ko slišijo besedo učenec, ali pomislijo na osnovnošolskega otroka, ali ni nujno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

álma máter álme máter tudi álma máter samostalnik ženskega spola [álma máter]

1.

privzdignjeno univerza

2.

ekspresivno vir znanja, izkušenj

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz lat. alma mater ‛mati rednica’, prvotneje pridevek Jezusove matere Marije, prvotno pridevek nekaterih rimskih boginj

àlo in aló medmet

neformalno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. allo iz ↑halo

alotropíja -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

alpinízem alpinízma samostalnik moškega spola [alpinízəm]

dejavnost, ki se ukvarja z vzpenjanjem na visoke vrhove zlasti po nezavarovanih, neoznačenih smereh

STALNE ZVEZE: klasični alpinizem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Alpinismus, it. alpinismo, glej ↑alpinist

álpska réka -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

alternatíva -e ž (ȋ)
1. položaj, ko se je treba odločiti med dvema možnostma, od katerih ena izključuje drugo: biti, stati pred alternativo; znajti se pred alternativo
// ena od dveh izključujočih se možnosti: miroljubno mednarodno sodelovanje je alternativa vojni
2. kar je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno: iskati, ponujati možno alternativo kapitalizmu; družbena, ekološka, gospodarska, politična alternativa; privlačna, uporabna brezplačna alternativa; dobrodošla razvojna alternativa
3. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: predstavniki alternative / razstava se osredotoča na likovne manifestacije alternative
// dejavnost take skupine, navadno kulturna: festival alternative; denar za alternativo; država je alternativo pripravljena priznati za kulturo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

alternatȋva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

altitermál -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Aluminijasta odreznina
Ali v slovenščini obstaja termin, ki označuje odpadni aluminij, ki nastane pri žaganju? Če odpadek nastane pri piljenju, je opilek , če nastane pri struženju, je ostružek . Vprašanje pa je, kako se imenuje odpadek, ki nastane pri žaganju? Če govorimo o lesu, je to žagovina , kako pa je s tem pri kovinah, natančneje pri aluminiju?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

amarílis amarílisa samostalnik moškega spola [amarílis]

iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat. Hippeastrum

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. amaryllis, po imenu pastirice gr. Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi

ámen Frazemi s sestavino ámen:
bíti kàkor ámen [v cérkvi], bíti kàkor ámen [v očenášu], bíti kot ámen [v cérkvi], bíti kot ámen [v očenášu], kàkor ámen [v očenášu]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Amêrika Amêrike samostalnik ženskega spola [amêrika]
FRAZEOLOGIJA: odkriti Ameriko, stric iz Amerike, teta iz Amerike
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov (nem. Amerika, frc. Amerique, angl., it. America), od 1507 ime kontinenta, po it. pomorščaku Amerigu Vespucciju (1454–1551)

Amêrika Frazemi s sestavino Amêrika:
ne odkríti Amerike, odkríti Amériko, stríc iz Amerike

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ámm; in êmm medmet

1.

tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m uporablja se, ko se govorec obotavlja, želi zapolniti premor v govoru

2.

kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko a ali m izraz premora, zadrege

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda za zapolnjevanje premora, tako kot angl. um

amplitúda amplitúde samostalnik ženskega spola [amplitúda]

1.

iz fizike največji odmik nihajoče fizikalne količine od ravnovesne lege

2.

razpon, razlika med najvišjo in najnižjo lego, vrednostjo, mero česa, kar se enakomerno ponavlja

2.1.

3.

ekspresivno spreminjanje, menjavanje, prehajanje iz ene skrajnosti v drugo, zlasti glede na vrednost, kakovost

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Amplitude, angl., frc. amplitude iz lat. amplitūdō ‛širina, velikost, obsežnost’, iz amplus ‛obsežen, zajeten, velik’

amplitúdno popáčenje -ega -a s

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

anabióza -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

analógni elektrónski regulátor -ega -ega -ja m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ananija(s) -sa m osebno lastno ime 1. Hananja: Sakaj tudi Anania im. ed. Azaria, Miſsael ſolo bily iſvolili shivy v'to resbeleno pezh versheni biti ǀ Anania im. ed., Azaria, inu Miſael nej ſò bily v' tei ſilnu gorezhi sgoreli ǀ de nej shkodoval Ananiasu daj. ed., Azariasu, inu Miſſaelu ǀ ta offertni krajl Nabukadonosar je bil sapovedal, taiste trij ſvete Mladenizhe, Annania tož. ed., Azaria, inu Miſaela, kateri ſo blij kakor trije Angelzi, noter v'leto ſilnu resbeleno pezh shive vurezhij 2. Hananija: Anania im. ed., inu njegova shena Saffira dokler Apoſtelnom ſe ſo bily slagali ǀ spumnite de Annania im. ed. inu zaphira sa volo ene ſame laſsie s'naglo ſmertio ſo bily vmèrli ǀ ta neſrezhni Ananias im. ed., inu njegova shena ſaphira ǀ Glihi vishi S. Peter je djal timu leshnivimu Ananiaſu daj. ed. ǀ je djal od S. Paula k' Annaniaſu daj. ed. 1. Hananjá, lat. V Ananias, eden treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nabukadnezar, potem ko so zavrnili malikovanje, vrgel v razbeljeno peč, vendar jim plameni niso škodovali (SP Dan 1,6, 3,19); → Sidrah. 2. Hananíja, lat. V Ananias, mož, ki je z vednostjo žene Safire prodal posestvo, del izkupička dal apostolom, del pa zamolčal. Ko ga je sv. Peter povprašal po resnici, je umrl (SP Apd 5,1).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ancóna -e [ko] ž, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~i
ancónski -a -o (ọ̑)
Ancónčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Ancónčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

anektírati anektíram dovršni in nedovršni glagol [anektírati]

enostransko, nesporazumno priključiti tuje ozemlje lastni državi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. annektieren iz lat. annectere ‛pripeti, privezati’, iz ad ‛pri’ + nectere ‛vezati, plesti’ - več ...

Anfion m osebno lastno ime Amfion: zagala je bila Niobes, kadar je shlishala de nje Mosh Anfion im. ed. je bil na vojski okuli perneſen (III, 565) Amfíon, gr. Ἀμφίων, Zevsov sin, ustanovitelj Teb, Niobin mož, umrl, ko je hotel porušiti Apolonov tempelj.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ángel Frazemi s sestavino ángel:
ángel váruh, bdéti nad kóm/čím kot ángel váruh, bíti [právi] ángel, dóber kàkor ángel, dóber kot ángel, kot ángel váruh, [lép] kot ángel, módri ángel, pádli ángel, spáti kàkor ángel, sprémljati kóga kot ángel váruh, zaspáti kot ángel

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ángelček Frazemi s sestavino ángelček:
ángelčki bi jédli kàj, ángelčki bi píli kàj, bíti med ángelčki, bíti [právi] ángelček, íti med ángelčke, [lép] kot ángelček, príti med ángelčke, spáti kot ángelček, zaspáti kot ángelček

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Angleško »quantifiers«, slovensko pa ...

V angleščini je slovnična kategorija quantifiers: all, neither, either, both, none ...

Kako se imenujejo ti zaimki v slovenščini?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Angloameričan

Predlog

Angloameričana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

prebivalec Angloamerike oz. angleško govoreči prebivalec Amerike in Kanade

pripadnik zavezniške vojske Angležev in Američanov med 2. svetovno vojno

IZGOVOR: [ángloameričán] in [ángloameričàn], rodilnik [ángloameričána]

BESEDOTVORJE: Angloameričanov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

anhídrična dôba -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

anikòj, conj. = ko, nego (za komparativom), Rez.-Baud.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ankarski

Predlog

ankarska ankarsko pridevnik

IZGOVOR: [ánkarski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

anoksíja -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

anoksimíja -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

anomíja -e ž (ȋ)
stanje, ko razpadajo družbene, moralne norme, vrednote ter vezi med posameznikom in družbo: družbena, kulturna anomija; občutek odtujenosti in anomije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

anonímen anonímna anonímno pridevnik [anonímən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni za katerega se ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

1.1.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

1.2.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

1.3.

v nekaterih zvezah v obliki anonimni

2.

ki ni splošno znan, slaven

STALNE ZVEZE: anonimni alkoholiki
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. anonym, frc. anonyme, in lat. anōnymus iz gr. anṓnymos ‛brez imena’, iz gr. a.. (pred samoglasniki an..) ‛ne..’ + ónyma ‛ime’ - več ...

anonimizíranje anonimizíranja samostalnik srednjega spola [anonimizíranje]

postopek, proces odstranjevanja, zabrisovanja osebnih podatkov v kakem zapisu, dokumentu, da se prikrije identiteta udeleženih; SINONIMI: anonimizacija

ETIMOLOGIJA: iz anonimizirati, glej ↑anonimen

anonímnost anonímnosti samostalnik ženskega spola [anonímnost]

1.

stanje, lastnost koga, da se zanj ne ve, kdo je, ker njegovi osebni podatki, zlasti ime in priimek, niso znani, so prikriti

1.1.

1.2.

2.

stanje, lastnost koga, da ni splošno znan, slaven

ETIMOLOGIJA: ↑anonimen

Antej

Predlog

Anteja imenovalnik tudi Anteus samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

grška bajeslovna oseba

IZGOVOR: [antêj], rodilnik [antêja] tudi [ántej] imenovalnik tudi [ánteus], rodilnik [ánteja]

BESEDOTVORJE: Antejev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ánticepílni pridevnik

ki je v zvezi z nasprotovanjem cepljenju

SINONIMI:

anticepilski

antivakserski

proticepilski

proticepilni

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ántikorónski pridevnik

ki deluje, je usmerjen proti gospodarskim, družbenim, zdravstvenim posledicam epidemije bolezni, ki jo povzroča koronavirus SARS-CoV-2

SINONIMI:

protikoronski

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

antropocén samostalnik moškega spola

iz geologije

obdobje v zemeljski zgodovini, ko na okolje, podnebje, življenje bistveno vpliva človek s svojo dejavnostjo

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

apgar

Predlog

apgarja samostalnik moškega spola

manj formalno vprašalnik o novorojenčku, ki ocenjuje videz, srčni utrip, grimase, dejavnost, dihanje

IZGOVOR: [ábgar], rodilnik [ábgarja]

BESEDOTVORJE: apgarjev

PRIMERJAJ: Apgar, Apgar

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

apnéna vôda -e -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

aprehénzijska teoríja -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

apríl -a m (ȋ)
četrti mesec v letu: tekmovanje bo od petega do desetega aprila; v aprilu mu poteče rok; bilo je meseca aprila
// v zvezi s prvi dan, ko so v navadi šale in potegavščine: danes je prvi april, pazi, da te ne bo kdo potegnil / kot vzklik ali smo te, haha, prvi april! / poslati koga po aprila za šalo ga poslati kam z nalogo, naročilom, ki ga ne bo mogel opraviti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

apríl Frazemi s sestavino apríl:
posláti kóga po apríl(a)

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

arašíd arašída samostalnik moškega spola [arašít arašída]

1.

navadno v množini kulturna rastlina z rumenimi cvetovi in podzemnimi plodovi s podolgovatimi zrni v kratkih trdih strokih; primerjaj lat. Arachis hypogaea; SINONIMI: kikiriki

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

kikiriki

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. arachide in nlat. arachidna iz gr. arákhidna ‛lečasti grahor’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

arašídov arašídova arašídovo pridevnik [arašídou̯ arašídova arašídovo]

ki je iz arašidov 1.1. ali vsebuje arašide 1.1.; SINONIMI: kikirikijev

ETIMOLOGIJA: ↑arašid

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Arboretum Volčji »potok« ali »Potok«?

Kako pravilno zapišemo ime Arboretum Volčji p/Potok? V SSKJ (pri iztočnici arboretum) sem zasledila, da se beseda potok piše z malo. Hvala za odgovor s pojasnilom.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

argumentum a maiori ad minus -- -- -- -- --

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ariádnin Frazemi s sestavino Ariádnin:
Ariádnina nìt

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ark kmetija, ark središče
Prosimo za mnenje o izrazu ark , ki se na področju živinoreje uporablja v zvezah ark kmetija in ark središče (tudi z različicami zapisa ark- , Ark- in ARK ) in označuje prizadevanje za ohranjanje in rejo nacionalnih avtohtonih pasem po Evropi. V projekt Evropske komisije ELBARN je že od leta 2010 vključena Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, ki kmetijam in središčem, npr. živalskemu vrtu, podeljuje status ark . Izraz ark je v slovenščino prevzet iz angleščine (npr. Ark farm , Ark net , Ark centre ). Gre za svetopisemski skrajšani izraz za Noetovo barko (ang. Noah's ark ), zato je v angleščini uveljavljen zapis z veliko začetnico. V nemščini in italijanščini se uporabljata izraza Arche in arca . Na Biotehniški fakulteti menijo, da je izraz ark ime statusa in da je "mednarodno prepoznaven, ker ga kot takega priznavajo tudi v okviru mreže ERFP (ang. European Regional Focal Point for Animal Genetic Resources ), ki deluje v okviru FAO (ang. Food and Agriculture Organisation ) in EAAP (ang. European Federation of Animal Science ). Sedež sekretariata ERFP deluje na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kot take so ark kmetije in ark središča vključeni najmanj že od leta 2010 v najmanj dva dolgoročna programa varstva biotske raznovrstnosti (2010–2016, 2017–2023), ki sta uradna dokumenta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in sta dosegla precejšnjo prepoznavnost v Sloveniji, vsaj v našem kmetijskem prostoru". Izraza ark v slovenščini še ni. V križankah se pojavlja geslo arka , vendar gre najbrž za hrvatizem ( Noina arka ). Ali ark (oz. arka ) lahko kar tako uvedemo v slovenščino, da ohranimo prepoznavnost te dejavnosti? Če bi želeli ustrezen prevod, bi bila to lahko samo Noetova barka , saj je zgolj barka presplošno. Bi bilo v tem primeru ustrezno poimenovanje npr. noetova kmetija/središče ali kmetija/središče noetova barka ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

arnoš -a (arnoš, arnož, arnaš) samostalnik moškega spola

1. kovinska vojaška obleka, ki ščiti trup; SODOBNA USTREZNICA: oklep

2. oblačila in predmeti za bojevanje; SODOBNA USTREZNICA: bojna oprema

3. navadno s prilastkom kar varuje, brani človeka v duhovnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: zaščita

FREKVENCA: 65 pojavitev v 11 delih

TERMINOLOGIJA: hiša arnošev/k arnošem

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

arnoški -a -o pridevnik

ki se nanaša na arnoše

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

arpeggio [arpédžo] prisl. (ẹ̑)
glasb., označba za način izvajanja kot na harfi: igrati arpeggio

arpeggio

-a m

izvajanje akordov, ko toni ne zazvenijo hkrati, temveč drug za drugim:

ciganska godba je končala skladbo z dolgim drgetajočim arpeggiom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

artéški vodnják -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ásica samostalnik ženskega spola

1.

ekspresivno

ženska, ki se posebno odlikuje v čem, zlasti v športu

1.1

ekspresivno

ženska, ki je posebno dejavna, sposobna

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

asijanski -a prid. asiški: inu do par naſiga ſe je bil slekil pred Shkoffam Aſſianskem daj. ed. m (III, 512) Navedek se nanaša na dogodek marca ali aprila 1206, ko se je sv. Frančišek Asiški na trgu pred asiško stolnico vpričo škofa javno odpovedal vsem pravicam do dediščine po očetu in mu celo vrnil obleko; → Asizi.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

àsimptomátski pridevnik

1.

iz medicine

ki kljub okužbi ne kaže simptomov

SINONIMI:

asimptomatičen

brezsimptomen

nesimptomatičen

nesimptomatski

1.1

iz medicine

ki poteka brez simptomov

SINONIMI:

asimptomatičen

brezsimptomen

nesimptomatičen

nesimptomatski

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

asimptótična stabílnost Ljapúnova -e -i -- ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

asiriski -a -o pridevnik

ki se nanaša na Asirijo ali Asirce; SODOBNA USTREZNICA: asirski

FREKVENCA: 5 pojavitev v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Asterius -a m osebno lastno ime Asterij: Aſterius im. ed. pelle S. Valentina v' ſvojo hisho ǀ ſe ſo puſtili karſtiti, ſlaſti Aſterius im. ed. ǀ Calfurius, da zhes Rihtarju Aſteriusu daj. ed. S. Valentina (III, 182) Astêrij, lat. Asterius, po nepotrjeni legendi sodnik, ki naj bi hotel sv. Valentina pripraviti k malikovanju, vendar se je sam spreobrnil v krščanstvo, potem ko je sv. Valentin povrnil vid njegovi slepi hčeri.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

astmátični astmátična astmátično pridevnik [astmátični]

1.

ki je v zvezi z astmo

2.

ekspresivno, v obliki astmatičen ki je šibek, slaboten, se hitro izčrpa

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. asthmatisch) iz nlat. asthmaticus, glej ↑astma

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

astronómski mrák -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Astroturfing
Zanima me, kakšen je primeren knjižni prevod angleškega termina astroturfing , ki označuje ponarejen ali lažen videz podpore nekemu izdelku, politični ideji ali verskemu gibanju. V spletnih slovarjih na portalu Fran izraza nisem našel.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

atašé atašêja samostalnik moškega spola [atašé]

član diplomatskega predstavništva kot strokovnjak za določeno področje

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Attaché) iz frc. attaché, prvotneje ‛pribočnik’ < ‛kdor je dodeljen’, iz attacher ‛dodeliti’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Atkinsonov

Predlog

Atkinsonova Atkinsonovo pridevnik

IZGOVOR: [êtkinsonou̯], ženski spol [êtkinsonova], srednji spol [êtkinsonovo]

ZVEZE: Atkinsonov cikel

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

àufbíks medmet

1.

neformalno uporablja se, ko govorec pozove koga k pretepu, zlasti množičnemu

2.

neformalno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju

3.

kot samostalnik, neformalno, ekspresivno pretep, zlasti množični

3.1.

kot samostalnik

neformalno

ekspresivno

nasilje

4.

kot pridevnik, neformalno, ekspresivno nasilen, nasilniški

FRAZEOLOGIJA: na aufbiks
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. avstr. nem. auf Wichs iz auf ‛na’ in Wichs ‛gorjača, udarec’ iz wichsen ‛tepsti’

augšpurgiški -a -o pridevnik

ki se nanaša na Augsburg ali Augsburžane; SODOBNA USTREZNICA: augsburški

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

TERMINOLOGIJA: augšpurgiška vera/confessio

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

avdízem samostalnik moškega spola

iz sociologije

razumevanje, dojemanje sveta, kot je samoumevno slišečim, navadno s hkratnim stigmatiziranjem gluhih in naglušnih

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ávgijev Frazemi s sestavino Ávgijev:
Ávgijev hlév, čístiti Ávgijev hlév, očístiti Ávgijev hlév, počístiti Ávgijev hlév

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

avríkelj avríklja samostalnik moškega spola [au̯ríkəl]

iz botanike trobentici podobna gorska rastlina z mesnatimi listi in rumenimi cvetovi v kobulastih socvetjih; primerjaj lat. Primula auricula

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Aurikel iz lat. auricula ‛ušesce’ iz auris ‛uho’

Avtobus »Hop-On Hop-Off« v slovenščini: »avtobus "Skoči gor – skoči dol"«

Za avtobus Hop-On Hop-Off" se uporabljajo zelo različni zapisi: z vezaji in brez njih, z veliko in malo začetnico na različnih mestih. Kakšna bi bila slovenska ustreznica in kakšen pravilen zapis, če ohranimo hop-on hop-off?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Avtor ženskega spola

Zanima me, kako je z navajanjem oz. povzemanjem, ko gre za avtorja ženskega spola. Ali je prav, da se zapiše ... Volk pravi, da je ... Ali je morda bolje, da zapišemo Volkova pravi ...? Se mi zdi prav, da se vidi, ali je avtor, ki ga citiramo, moškega ali ženskega spola?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Azarija -sa m osebno lastno ime Azarja: Anania, Azaria im. ed., inu Miſael nej ſò bily v' tei ſilnu gorezhi sgoreli ǀ nej shkodoval Ananiasu, Azariasu daj. ed., inu Miſſaelu ǀ ta offertni krajl Nabukadonosar je bil sapovedal, taiste trij ſvete Mladenizhe, Annania, Azaria tož. ed., inu Miſaela, kateri ſo blij kakor trije Angelzi, noter v'leto ſilnu resbeleno pezh shive vurezhij Azarjá, lat. V Azarias eden treh mladeničev, ki jih je babilonski kralj Nabukadnezar, potem ko so zavrnili malikovanje, vrgel v razbeljeno peč, vendar jim plameni niso škodovali (SP Dan 1,6); → Abdenago.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

b. krajšava blaženi: kaj pravi B. im. ed. Simon ǀ nas vuzhij B. im. ed. Alanus Ni jasno ali se je krajšava brala kot lat. beatus ali kot sloven. blaženi. V lat. je izpisana zelo redko, npr. Beatus Alanus (III, 431), v sloven. pa sploh ne. Podobna dilema je pri → s., ki se lahko bere kot lat. sanctus ali kot sloven. sveti, medtem ko se → v. lahko bere le kot lat. venerabilis, saj se sloven. prevedek glasi častiti, → častit.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bába bábe samostalnik ženskega spola [bába]

1.

neformalno, navadno slabšalno ženska

1.1.

neformalno

ekspresivno

;

SINONIMI:

neformalno, ekspresivno babnica

2.

neformalno, slabšalno moški, ki se mu pripisujejo nekatere stereotipne ženske vedenjske, telesne lastnosti

STALNE ZVEZE: žaganje babe
FRAZEOLOGIJA: Baba pijana, rit prodana., Baba zmešana!, Babe so hudič.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. baba, hrv., srb. bȁba, rus. bába, češ. bába < pslov. *baba ‛stara ženska’ < ide. *bā̆bā̆ - več ...

bábi bábi samostalnik ženskega spola [bábi]

ljubkovalno mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: babica, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma

ETIMOLOGIJA: ↑babica

bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica]

1.

mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma

ekspresivno

ekspresivno

ekspresivno

navadno v množini

ekspresivno

;

SINONIMI:

neformalno, primorsko, ekspresivno nona

2.

ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov

3.

manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei

FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete.
ETIMOLOGIJA: ↑baba

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

»Babica« in »Dedek« kot lastni imeni

Dovolite vprašanje o uporabi velike začetnice, prosim. Jasno je, da se uporablja mala začetnica, ko pišemo dedek, babica, mamica, očka itd. Tu ne gre za lastno ime.

Ko pa otrok reče: Dedek, Babi, Nona, Mami, Oči,... gre za lastno ime. Otrok točno ve za katero osebo gre in je to edino ime, ki ga tej osebi pripisuje. Za otroka je to lastno ime.

Vprašanje: Ali je dovoljeno pisati dedek, babica, nona, mamica itd z veliko začetnico, če želimo poudariti, da gre za lastno ime?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

babilonski -a -o (babilonski, bobilonski) pridevnik

1. ki se nanaša na Babilon ali Babilonce; SODOBNA USTREZNICA: babilonski

1.1 slabšalno ki je sovražen Bogu, zlasti z nadutostjo, prevzetnostjo

1.2 v Stari zavezi, v zvezah babilonska ječa / babilonsko porobljenje sedemdesetletno izgnanstvo, preselitev Izraelcev v Babilon; SODOBNA USTREZNICA: babilonska sužnost

FREKVENCA: 47 pojavitev v 7 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bábiški bábiška bábiško pridevnik [bábiški]

ki je v zvezi z babicami 2. ali babištvom

ETIMOLOGIJA: ↑babica

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bábjek bábjeka; tudi bábjak samostalnik moškega spola [bábjek]

neformalno, slabšalno moški, ki pogosto menja spolne partnerke ali se mu to pripisuje

ETIMOLOGIJA: ↑babjak

bábnica bábnice samostalnik ženskega spola [bábnica]

1.

neformalno, ekspresivno ženska, dekle

1.1.

neformalno

ekspresivno

;

SINONIMI:

neformalno, ekspresivno baba

2.

neformalno, navadno slabšalno zakonska ali zunajzakonska partnerka

ETIMOLOGIJA: ↑baba

bábuška bábuške samostalnik ženskega spola [bábuška]

1.

poslikana lesena figura v obliki debelušne ženske, ki se odpre in vsebuje več čedalje manjših različic enake figure, po izvoru iz Rusije

1.1.

2.

zlasti v ruskem okolju ženska, zlasti starejša, debelušna

2.1.

zlasti v ruskem okolju

babica

3.

sladkovodna riba srebrne barve z manjšo glavo; primerjaj lat. Carassius gibelio; SINONIMI: iz zoologije srebrni koreselj

ETIMOLOGIJA: v prvem in drugem pomenu prevzeto iz rus. bábuška, v tretjem iz hrv., srb. bàbuška, glej ↑baba

babúza -e ž (ū)
zastar. babura: Še ne zmeni se babuza, ko pred njo obstojim in jo začnem z očmi meriti (S. Jenko)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

backpackersko prislov

takó, da se kot turist potuje z večjim nahrbtnikom, navadno v lastni režiji in ceneje

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

baharíja -e ž (ȋ)
ekspr. bahavo vedenje ali govorjenje: njihova baharija mu ni všeč; sama baharija ga je; pri sosedu ni drugega ko baharija / zapravlja iz same baharije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

baháški baháška baháško pridevnik [baháški]

1.

ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahat, bahav

1.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno bahat, ekspresivno bahav

2.

ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahat, ekspresivno bahav

ETIMOLOGIJA: ↑bahač

bajȅ člen.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bajs ► ˈbaːi̯s -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

balétka balétke samostalnik ženskega spola [balétka]

1.

plesalka, ki se poklicno ukvarja z baletom; SINONIMI: balerina

1.1.

;

SINONIMI:

balerina

FRAZEOLOGIJA: kot baletka
ETIMOLOGIJA: ↑balet

balín balína samostalnik moškega spola [balín]

najmanjša krogla pri balinanju, ki se ji je treba z večjimi kroglami čim bolj približati; SINONIMI: balinček

FRAZEOLOGIJA: ostriči koga na balin, ostrižen na balin
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nar. it. ballino, furl. balìn ‛žogica’, iz nar. it. balla ‛žoga, krogla’ - več ...

balín Frazemi s sestavino balín:
bríti se na balín, obrít na balín, obríti kóga na balín, ostríči kóga na balín, ostrížen na balín

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

balínanje balínanja samostalnik srednjega spola [balínanje]

1.

šport, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo

1.1.

2.

ekspresivno nepremišljeno, samovoljno delovanje, zlasti v svojo korist

ETIMOLOGIJA: ↑balinati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

balínati balínam nedovršni glagol [balínati]

1.

ukvarjati se s športom, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo, navadno rekreativno, ljubiteljsko

2.

ekspresivno delovati nepremišljeno, samovoljno, zlasti v svojo korist

ETIMOLOGIJA: ↑balin

balohoríja -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

balón balóna samostalnik moškega spola [balón]

1.

s plinom napolnjena naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo, zbiranje podatkov

2.

gumijast predmet, ki se napihne, napolni s plinom, zlasti kot igrača, dekoracija

3.

velika polkrožna priprava, ki se za zaščito pred vremenom napne na ogrodje nad odprtim objektom, zlasti športnim

4.

ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balonček

FRAZEOLOGIJA: napihniti se kot balon, napihnjen kot balon, počiti kot balon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ballon in frc. ballon iz nar. it. ballone ‛velika žoga’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

balónček balónčka samostalnik moškega spola [balónčək]

1.

navadno ekspresivno balon, zlasti manjši

2.

manjša okrogla tvorba s tanko steno, napolnjena s plinom, zlasti zrakom

3.

ekspresivno kar ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost; SINONIMI: ekspresivno balon

4.

nekdaj priprava z manjšim balonom za merjenje koncentracije alkohola v izdihanem zraku ali del te priprave

ETIMOLOGIJA: ↑balon

balván balvána samostalnik moškega spola [balván]

1.

večja, od matične kamnine odlomljena skala, navadno osamljena

2.

iz športa nižja umetna plezalna stena za tehnično zahtevnejše plezanje brez uporabe varoval

2.1.

manj formalno

;

SINONIMI:

iz športa balvansko plezanje

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. bàlvan ‛štor’ in ‛neumen človek’, rus. bolván, polj. bałwan (tudi ‛snežak’), češ. balvan ‛večja skala’ < pslov. *bъlvanъ, nejasnega izvora

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

balvánski balvánska balvánsko pridevnik [balvánski]

1.

ki je v zvezi z balvanom 1.

2.

ki je v zvezi z balvanskim plezanjem

STALNE ZVEZE: balvanski problem, balvansko plezanje
ETIMOLOGIJA: ↑balvan

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

balzamírati balzamíram nedovršni in dovršni glagol [balzamírati]

prepajati truplo z balzamom ali podobnimi snovmi, da postane odporno na zunanje vplive, razpadanje

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. balsamieren, iz ↑balzam

Bambijev učinek
Zanima me definicija poimenovanja bambi efekt oz. bambi sindrom , saj sem ga v tuji literaturi pogosto zasledila, slovenske definicije pa ne najdem.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

banalizírati banalizíram dovršni in nedovršni glagol [banalizírati]

1.

delati, da kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. banalisieren, glej ↑banalen

banálnost banálnosti samostalnik ženskega spola [banálnost]

1.

stanje, lastnost česa, da se zaradi vsakdanjosti, predvidljivosti, enostavnosti zdi nepomembno, nevredno pozornosti

1.1.

2.

stanje, lastnost česa, da se zaradi predvidljivosti, poenostavljenosti, neizvirnosti zdi nekvalitetno, nezadostno, neutemeljeno

2.1.

STALNE ZVEZE: banalnost zla
ETIMOLOGIJA: ↑banalen

banána Frazemi s sestavino banána:
banána repúblika, dáti kómu banáno, dobíti banáno, prilépiti kómu banáno

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Bančna storitev, bančni produkt
Zanima me, kako se pravilno uporabljata termina bančni produkt in bančna storitev (po Zakonu o bančništvu bančne storitve vključujejo »storitve sprejemanja depozitov in drugih vračljivih sredstev od javnosti ter dajanje kreditov za svoj račun«, 5. člen). Rad bi dobil konkreten odgovor, ker me moti uporaba besedne zveze bančni produkt (čeprav se uporablja dnevno), saj banka ne proizvaja produktov, ampak za stranke izvaja storitve.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

barakúda barakúde samostalnik ženskega spola [barakúda]

1.

večja plenilska morska riba z dolgim trupom srebrnkaste barve in podolgovatim gobcem; primerjaj lat. Sphyraena

2.

navadno slabšalno kdor želi, zna hitro in agresivno izkoristiti nastalo situacijo, navadno na škodo drugega; SINONIMI: navadno slabšalno piranha, navadno slabšalno piranja

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Barrakuda ali angl. barracuda (in špan. barracuda) iz neznanega jezika, morda taino

bárij -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík]

1.

sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus

1.1.

2.

kot pridevnik ki je v zvezi z barikom 1., 1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑barrique

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

baron ► ˈbarọːn baˈrọːna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bárva Frazemi s sestavino bárva:
boríti se za bárve kóga, braníti bárve kóga, dobíti zdrávo bárvo, igráti za bárve kóga, iméti zdrávo bárvo, nastópati za bárve kóga, nastopíti za bárve kóga, pokazáti [svôjo] právo bárvo, príti s právo bárvo na dán, slíkati kóga/kàj v čŕnih bárvah, spremeníti bárvo, spremínjati bárve, spremínjati bárve kot kameleón, tekmováti za bárve kóga, v čŕnih bárvah, v róžnatih bárvah, zaménjati bárve, zdráva bárva

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bárvna čŕta -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Baskinja

Predlog

Baskinje samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

pripadnica naroda v Španiji in Franciji

IZGOVOR: [báskinja], rodilnik [báskinje]

BESEDOTVORJE: Baskinjin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bàš, adv. gerade, just: baš denes, baš tod je prišel, Levst. (Nauk); Iščimo si pomočnika, Zdaj je sila baš velika, Vod. (Pes.); ne more se baš trditi, man kann nicht gerade behaupten, LjZv.; — allerdings: baš ko bi glave ne imel, ja, wenn er kein Talent hätte! Mirna Peč (Dol.); — durchaus, Ptuj-C. (Vest.); baš nič, Levst. (Nauk).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bȃšti, adv. = baš, Mik., vzhŠt.-C.; bašti bi bilo dobro, freilich wäre es gut, Pohl. (Gram.); o bašti ne! = o seveda ne! (ironično), SlGor.; Žena, danes ni mraz. — Bašt(i) mraz je, Zatičina-Vrt.; (tudi baštè: bašte je je škoda, Jurč.; a če pojdeš pit, ni treba, da bi šel bašte mej tiste najbolj neumne in pijane, Jurč.; bašte slabo bi bilo, ko bi me ti ne ugnal v kozji rog, Kod. [Mar.]; prim. Cv. X. 4.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bat ► ˈbat -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bateríja Frazemi s sestavino bateríja:
napólniti si bateríje, polníti si bateríje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Baterija s trdnim elektrolitom
Iščemo slovenski ustreznik za angleški termin solid-state battery , ki označuje vrsto baterije z elektrolitom v trdnem stanju. Najprej smo razmišljali o zvezi baterija s trdnim elektrolitom , potem pa smo pomislili, da bi morda bila še ustreznejša levoprilastkovna zveza trdninska baterija . Poleg tega nas zanima, ali je kot jedrno sestavino termina v tem primeru bolje uporabiti baterijo ali akumulator . Kateri slovenski termin je po vašem mnenju najustreznejši?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bázna línija -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

BDSM
Zanima me, kako naj slovenim kratični termin BDSM , ki ima v podstavi angleške besede bondage , dominance , sadism in masochism in označuje spolne prakse, ki vključujejo na nadrejenosti in podrejenosti temelječe odnose. Ali lahko tudi v slovenskem besedilu uporabim kratico BDSM ali bi jo bilo bolje posloveniti v VDSM ( vezanje , dominacija , sadizem , mazohizem )?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Be simbol

simbol za kemijski element berilij

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Be, simbola za element ↑berilij

bel ► ˈbėːu̯ ˈbėːla -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

béla nóč -e nočí ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

béli Frazemi s sestavino béli:
bogôvi v bélem, čŕno na bélem, ne čŕhniti ne béle ne čŕne, ne čŕno ne bélo, ne rêči ne béle ne čŕne, ne zíniti ne béle ne čŕne, poglédati z bélim

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

belín belína samostalnik moškega spola [belín]

dnevni metulj z belkastimi ali rumenkastimi krili navadno trikotne oblike; primerjaj lat. Pieridae

STALNE ZVEZE: kapusov belin
ETIMOLOGIJA: ↑bel

belják -a m (á)
1. prozorna sluzasta snov v jajcu: ko beljak zakrkne, jed serviramo; jajčni beljak; sneg iz beljakov
2. zastar. beljakovina: mlečni beljak
3. nar. vzhodno belo (v očesu): pogledal me je z beljaki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

belúš belúša samostalnik moškega spola [belúš]

1.

gojena ali divje rastoča rastlina z zelenimi ali belimi pokončnimi poganjki z luskastim vrhom; primerjaj lat. Asparagus; SINONIMI: špargelj

1.1.

navadno v množini

;

SINONIMI:

špargelj

STALNE ZVEZE: divji beluš, ostrolistni beluš
ETIMOLOGIJA: ↑bel - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

belúšni belúšna belúšno pridevnik [belúšni]

1.

ki je v zvezi z belušem 1.; SINONIMI: špargljev

2.

ki je del beluša 1.1.; SINONIMI: belušev

2.1.

belušev 1.1.

beluše 1.1.

;

SINONIMI:

belušev, špargljev

STALNE ZVEZE: belušna zelena
ETIMOLOGIJA: ↑beluš

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bêmti in bémti; tudi bênti medmet [bêmti] in [bémti]

1.

vulgarno izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, v zadregi

2.

vulgarno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju

ETIMOLOGIJA: ↑jebemti

benjamiterski -a -o pridevnik

ki se nanaša na Benjaminove potomce ali Benjaminovce; SODOBNA USTREZNICA: benjaminovski

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

berívka berívke samostalnik ženskega spola [beríu̯ka]

1.

hitro rastoča solata, ki ne dela glav in pri kateri se listi pobirajo mladi

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑brati

bermet ► ˈbeːrmet -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bés Frazemi s sestavino bés:
bés te lópi, bés te pléntaj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu], beséda gré kómu težkó iz úst, beséda gré kómu težkó z jezíka, beséda je dála besédo, beséda je mesó postála, beséda je pádla na kámen, beséda ni kònj, bíti krátkih beséd, bíti móž beséda, bíti rédkih beséd, částna beséda, dajáti částno besédo [kómu], dáti besédo [kómu], dáti částno besédo [kómu], do zádnje beséde, držáti besédo, držáti kóga za besédo, iméti besédo, iméti glávno besédo, iméti pólna ústa beséd, iméti zádnjo besédo, mójster beséde, ne čŕhniti niti beséde, ne iméti lépe beséde za kóga/kàj, ne izbírati beséd, ne nájti lépe beséde za kóga/kàj, ne rêči niti beséde, ne rêči šè zádnje beséde, ne spregovoríti niti beséde, niti beséde ne správiti iz sêbe, od pŕve do zádnje beséde, ognjemèt beséd, ostáti móž beséda, požréti besédo, prijéti kóga za besédo, sáme beséde so kóga, samó beséde so kóga, snésti besédo, škóda beséd, tó je beséda, vzéti kómu besédo, vzéti kómu besédo iz úst, vzéti kómu besédo z jezíka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Beseda »milijon« kot samostalnik in glavni števnik

Zanima me, kdaj je beseda milijon v vlogi samostalnika in kdaj v vlogi glavnega števnika oziroma kako lahko to razlikovati?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Beseda »sčasoma« kot stavčni člen

Ali beseda sčasoma predstavlja prislovno določilo časa ali načina? Namreč, ne glede na to, kako se vprašam (Kdaj ali Kako), se mi odgovor zdi smiseln.

Sčasoma se vse izve.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Besedilo pod notnim zapisom: predlog »v«

Na vas se obračam z vprašanjem glede podpisovanja besedila pod note - konkretneje, glede podpisovanja predloga v pod note, saj ga izgovarjamo kot u. Ali v zapišemo kot poseben zlog pod eno noto ali ga pod eno noto zapišemo skupaj z naslednjim zlogom - videla sem namreč že oboje. Ali pa je to pri podpisovanju odvisno od tega, ali se naslednja beseda začne npr. s soglasnikom ali samoglasnikom?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Besedi »rekoč« in »rečeno« ter vejice

Obe besedi, kolikor vem, nista glagola, sta pa izpeljanki iz glagola reči. V rabi se pa v nečem razlikujeta. Besedni zvezi s tema besedama, ki jih bom spodaj napisal, se razlikujeta v tem, da je ena besedna zveza obdana z vejicama, kot vrinjen stavek, medtem ko druga ne. Primera:

*Te cene so, milo rečeno, absurdne.

On si je s to potezo tako rekoč sam sebi izkopal jamo.*

Kot vidite, je v zgornjem primeru besedna zveza milo rečeno obdana z vejicama, v spodnjem tako rekoč pa ni.

Vir informacij glede rabe vejice pri teh besednih zvezah je bil kar SSKJ. Pa tudi drugod po spletu to opažam.

Ali mi lahko razložite, v čem se besedni zvezi razlikujeta, da je pri eni potrebno uporabiti vejice, pri drugi pa ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Besedna družina »tretirati« v terminologiji

Pri pisanju doktorske disertacije se je pojavil pomislek o ustreznosti izrazov besedne družine tretirati (rastline), torej tretiranje (rastlin), tretma (rastlin), tretirana (rastlina) ipd. Vzrok naj bi bil tujejezični (angleški) izvor besede. Predlagana je bila zamenjava z izrazom izpostaviti (rastlino čemu), torej izpostavljanje (rastline čemu), izpostavljena (rastlina), vendar je izražen dvom o ustreznosti besednih zvez, kot so izpostavitevrastline (kadmiju) za tretiranje rastline (s kadmijem).

Vprašanje je torej: »kako pravilno prevesti besedi tretiranje in tretma« (ki imata v SSKJ oznako publ.) in če je »uporaba teh dveh besed v slovenskih tekstih dovoljena«.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Besedna zveza »črnobela fotografija«

Zanima me kako pišemo besedno zvezo črnobela fotografija. Skupaj, z vezajem, narazen (črnobela, črno-bela, črno bela fotografija)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Besedna zveza delovni pogoji in delovne razmere

V časopisih in tudi drugje se pogosto uporablja zveza delovni pogoji. Glede na moje razumevanje bi bilo boljše uporabiti zvezo delovne razmere, ki se tudi precej uporablja.

Mi lahko odgovorite, ali je moj občutek pravilen?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Besedna zveza »drzna odgovornost«

Zanima me, ali je besedna zveza drzna odgovornost smiselna ali ne. Menim, da je pravilno odgovornost za drznost?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Besedna zveza »z drugimi besedami« in raba ločil

Kakšna so pravila za uporabo ločil pri besedni zvezi z drugimi besedami? A je pravilno začeti poved s to besedno zvezo?

Npr. Z drugimi besedami: na eni strani smo pozitivno poslovali, na drugi pa ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Besedni red, če naziv vsebuje dodatek »v senci«

Zanima me, kam postavimo besedno zvezo "v senci" pri nazivih, kot je npr. Ameriški senator za Zvezno okrožje Kolumbije v senci.

Če uradni naziv osebe vsebuje frazo "v senci", na primer pri prevodu angleškega naziva Shadow Chancellor of the Duchy of Lancaster, kakšen je besedni red? Predvidevam, da "v senci" postavimo na konec naziva, torej Kancler vojvodstva Lancaster v senci?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Besedni red: »del katerega« ali »katerega del«

Pozdravljeni, zanima me naslednje vprašanje. Kakšen je vrstni red, kadar uporabimo zaimek v vezniški vlogi kot v naslednjem primeru: Zaradi prenasičenosti trga dela, del katerega ste tudi sami ... ali katerega del ste?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Besedni red s členkom "že"

Glede na besedni red v pretekliku, ki je že bil objavljen v tem vprašanju, me zanima, zakaj se vrstni red spremeni, ko dodamo členek "že". Pomožni glagol biti je na drugem mestu:

Včeraj sem jedel (ob osmih).
Jedel sem (kosmiče).
Maja je jedla (doma).

Ko dodamo že, se spremeni in nastane:

Sem že jedel. (Kot odgovor na vprašanje: Si že jedel?)

Po katerem pravilu pride pomožni glagol biti v tem primeru na prvo mesto?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Besedni red v samostalniških besednih zvezah

Trije dežurni učenci, tri vodilne smučarke, trije najpomembnejši fiziki … je stalni besedni red v besednih zvezah (prim. npr. povzetek predavanja Andreje Žele, dostopen na spletni strani Lektorskega društva Slovenije: »ti trije veliki zeleni očetovi lovski klobuki«). Kaj je pravilno, če izpustimo samostalnik: trije dežurni ALI dežurni trije; tri vodilne ALI vodilne tri; trije udeleženi ALI udeleženi trije? Lahko namesto posamostaljenega pridevnika uporabimo posamostaljeni števnik (torej da besedni red najpomembnejši trije utemeljimo s posamostaljenim števnikom)? Ali te zveze res vedno vključujejo tudi neizrečen samostalnik?

Nekaj povedi: a) To so trije najpomembnejši fiziki na svetu. Vprašanje: Ti fiziki so trije najpomembnejši na svetu. ALI Ti fiziki so najpomembnejši trije na svetu. b) Tri najboljše tekmovalke so se predstavile javnosti. Vprašanje: Tri najboljše so se predstavile javnosti. ALI Najboljše tri so se predstavile javnosti. c) Pomenska razlika: trije Iztokovi otroci (torej trije od X Iztokovih otrok) in Iztokovi trije otroci (torej ima Iztok tri otroke). Vprašanje: Ali je pomenska razlika tudi v teh povedih: V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med tri najboljše uvrščena zgolj dvakrat v karieri. ALI V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med najboljše tri uvrščena zgolj dvakrat v karieri. Z utemeljitvijo, da ker smo v prejšnji povedi omenili stopničke, bi besedna zveza trije najboljši v prim. z najboljši trije napačno izražala arbitrarnost glede števila najboljših (lahko bi bili tudi štirje ali osem), v tem primeru pa ne gre za to, saj govorimo o prvih treh mestih. Zato naj bi bila boljša zveza s posamostaljenim števnikom, saj je pomensko zamenljiva z med najboljšo trojico ali med prve tri in ne na primer z med osem najboljših (ali pa najslabših). Torej, posamostaljeni števnik trije in pred njim pridevnik najboljši. Ali to res drži? Nasprotna stran namreč trdi, da je to napačno.

Ob tem še nekaj prevodov naslovov filmov: Veličastnih 6 (angl. Big Hero 6); Podlih osem (angl. The Hateful eight) in Sedem veličastnih (angl. The Magnificent Seven). Kako to utemeljiti?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Besednovrstna umestitev besede »natanko«

Zanima me, ali je beseda natanko v povedi Letos mineva natanko 400 let od smrti Shakespeara prislov ali členek?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Besedotvorna dvojnica: »tehniška« ali »tehnična šola«

V SSKJ pod geslom spodbuditi piše ... vpis na tehnične šole. Menim, da je pravilno ...vpis na TEHNIŠKE šole.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

besnív -a -o prid. (ī í)
zastar. besen, divji: ko mu je očitala krutost, je ves besniv hotel udariti še njo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bêstica samostalnik ženskega spola

slengovsko

zelo dobra, najboljša prijateljica

SINONIMI:

bestička

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bèt -à in -a [bət] m (ə̏ ȁ, ə̀)
1. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju: drvar je vzel s seboj sekiro in bet / uporniki so se oborožili z beti; neumen ko bet
2. peclju podoben del gobe: jurčki imajo bet in klobuk
● enkrat z betom, drugič s psom živeti zdaj razsipno, zdaj revno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bèt Frazemi s sestavino bèt:
bèt s cépom odbíjati, dánes z bètom, jútri s psòm, ênkrat z bètom, drúgič s psòm, jeséni z bètom, pozími s pesòm, píjan kot bèt, zdàj z bètom, zdàj s psòm

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

betón betóna samostalnik moškega spola [betón]

1.

zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material

1.1.

1.2.

ekspresivno

STALNE ZVEZE: armirani beton, lahki beton, marka betona, podložni beton, prani beton, razred betona, sveži beton, vidni beton
FRAZEOLOGIJA: težek kot beton, trd kot beton
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beton iz frc. béton < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej ↑bitumen - več ...

betoníran betonírana betonírano pridevnik [betoníran]

ki je narejen, utrjen z vlivanjem, nanosom, vgradnjo betona 1.; SINONIMI: zabetoniran

ETIMOLOGIJA: ↑betonirati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

betónski betónska betónsko pridevnik [betónski]

1.

ki je narejen iz betona 1., utrjen z betonom 1.

1.1.

beton 1.

2.

ki se uporablja za pripravo betona 1.

3.

pri katerem se uporablja beton 1.

4.

v katerem prevladuje beton 1.1., 1.2., je malo ali nič zelenja

5.

ki spominja na beton 1. ali je tak kot pri betonu 1.

STALNE ZVEZE: betonska mešanica
FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka
ETIMOLOGIJA: ↑beton

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bèv medmet

posnema govorjenje koga, ki spregovori le redko, na kratko

FRAZEOLOGIJA: ne bev ne mev, ne reči ne bev ne mev
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pasje lajanje, bevskanje - več ...

bév Frazemi s sestavino bév:
ne čŕhniti ne bév ne mév, ne rêči ne bév ne mév

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bèzeg bèzga in bezèg bezgà samostalnik moškega spola [bə̀zək bə̀zga] in [bəzə̀k bəzgà]

1.

grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat. Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanike črni bezeg

1.1.

STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg
ETIMOLOGIJA: = hrv. kajk. bezek, nar. srb. bázag, sorodno še hrv. bàzga, čak. bȃzd, nar. rus. bóz, češ. bez < pslov. *bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide. *bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑ ‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...

bèzgov bèzgova bèzgovo in bezgôv bezgôva bezgôvo in bezgòv bezgôva bezgôvo pridevnik [bə̀zgou̯ bə̀zgova bə̀zgovo] in [bəzgôu̯ bəzgôva bəzgôvo] in [bəzgòu̯ bəzgôva bəzgôvo]

1.

ki je v zvezi z bezgom 1.

1.1.

bezga 1.

2.

ki je iz bezga 1.1. ali vsebuje bezeg 1.1.

STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, bezgova uhljevka
ETIMOLOGIJA: ↑bezeg

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bežáti -ím nedov., béži; béžal tudi bêžal (á í)
1. hitro se umikati iz strahu, pred nevarnostjo: zemlja se strese, ljudje bežijo iz hiš; bežati v zaklonišče; bežati pred nevihto, policisti; beži, da te ne ujamejo! bežali so, kar so jih nesle noge; beži ko zajec; pren. vse beži pred težaškim delom; sam pred seboj beži; bežati pred svetom in njegovo resničnostjo
2. knjiž. hitro se premikati: čoln naglo beži po morski gladini; oblaki bežijo po nebu / konja bežita v diru tečeta; nizki prostor beži nekam v ozadje se izgublja; pren. pogled mu beži po hišah
● knjiž. spanec mu beži z oči ne more zaspati; pokrajina beži mimo oken se navidezno hitro premika; pog. beži v posteljo, saj že spiš pojdi
3. nav. ekspr. hitro se časovno odmikati: čas beži; dnevi bežijo; mladost beži / dogodki so hitro bežali drug za drugim

bežèč

-éča -e:

bežeč se je otepal razjarjenega psa

bežeč sovražnik

/ bežeči koraki hitri, nagli;

prim. beži

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bi členica, zanikano nê bi in bi ne (é) z opisnim deležnikom dela pogojni naklon sedanjega časa, v zvezi z bil in opisnim deležnikom pogojni naklon preteklega časa; raba pogojnega naklona preteklega časa peša
1. za izražanje možnosti, negotovosti: to bi bilo krivično; išče žensko, ki bi mu gospodinjila; dvomim, da bi bila tako bolna; stopil je na prag, da bi pogledal po trgu; vede se, kakor da bi me ne poznal; če bi malo pomislil, bi drugače govoril; ko bi se bil fant hotel učiti, bi bil šolo igraje izdelal; elipt.: kaj bi rad? sam ne ve, kaj bi
2. za (obzirno) izražanje želje, trditve: želeti bi bilo, da škodo poravnate; njegov predlog bi bilo dobro upoštevati; (ali) bi bili tako prijazni in mi knjigo posodili? gledališče naj bi tudi vzgajalo; ekspr.: o da bi imel vsaj malo miru! da bi ga strela! prav mu je, pa naj bi bil pazil
// v zvezi z naj za izražanje domneve: po časopisnih poročilih naj bi bil zakon tik pred sprejetjem
// navadno v zvezi z misliti, reči za izražanje omejitve na samo osebni odnos do česa: rekel bi, da to ni res
3. z oslabljenim pomenom, v zvezi ne da bi za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka: planeš v sobo, ne da bi pozdravil; odšel je, ne da bi se bil poslovil
● pog. kaj bi tisto stvar nima pomena; ekspr. o tem ni da bi govoril ni potrebno, ni vredno govoriti; to je praznoglavec. Ne bi rekel zdi se mi, da ni; pog. če se je vrnil? Ne da bi jaz vedel mogoče, ne vem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bidón bidóna samostalnik moškega spola [bidón]

steklenici podobna plastična posoda za nošenje pijače z ustnikom za pitje, zlasti med telesno aktivnostjo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. bidone, prevzeto iz srgr. píthon ‛vinski sod’, iz gr. píthos ‛velika posoda za shranjevanje’

bìk bíka m (ȉ í)
1. odrasel samec goveda: rediti bika; gnati kravo k biku; plemenski bik; pobesnel bik; rjove ko bik; močen ko bik; pog. gleda ko zaboden bik, kakor bik v nova vrata zelo neumno ali začudeno; to ga draži kot rdeča ruta bika zelo
● pog. kamor je šel bik, naj gre še štrik če sem izgubil, zapravil veliko, lahko še to malenkost; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; ekspr. ne bodi se z bikom! ne nasprotuj človeku, ki ima večjo veljavo, moč kot ti; ne prepiraj se s trmastim človekom
♦ zool. moškatni bik govedu podobna žival z dolgo dlako, ki živi v tundri, Ovibos moschatus
2. kdor je rojen v astrološkem znamenju bika: za bike je značilna trmoglavost; kozorog, oven, škorpijon in bik
● rojen je v znamenju bika v času od 21. aprila do 21. maja
♦ astron. Bik drugo ozvezdje živalskega kroga
3. ekspr. zelo močen in orjaški moški: ta bik vzdigne, kolikor hočeš; kako je močen in plečat, pravi bik
// slabš. neumen, omejen, zabit človek: bik neumni! dopovej tem bikom, če moreš!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bìk Frazemi s sestavino bìk:
bôsti se z bíkom, glédati kot bìk v nôva vráta, glédati kot zabóden bìk, kot zabóden bìk, močán kot bìk, ne bôdi se z bíkom, rjovéti kot bìk, zagrábiti bíka za róge, zgrábiti bíka za róge, zijáti, kot bìk v nôva vráta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bíl2 -à -ó in -ò opisni deležnik od biti sem (ȋ ȁ ọ̄) v zvezi sem bil itd. in opisnim deležnikom
1. od dovršnih, redko nedovršnih glagolov; star., razen kadar je preddobnost poudarjena izraža dejanje, ki je bilo že končano, ko je nastopilo drugo: popolnoma se je bilo zmračilo, že so gorele cestne svetilke; postaral se je bil od sile, brado je imel že čisto sivo; v parlamentu je branil stališče, ki ga je bil že prej obrazložil / deževalo je bilo, pa mu je spodrsnilo; pisal nam je bil, potlej je pa še brzojavil
2. od nedovršnih glagolov izraža dejanje, odmaknjeno v daljno preteklost: srečala je žensko, s katero je bila prejšnje čase dosti govorila
3. nar. zahodno izraža preteklo dejanje sploh: ljudje so bili že pozabili, da sta se nekoč sprla; prim. biti2, bi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bílka Frazemi s sestavino bílka:
iskáti rešílno bílko, nájti rešílno bílko, okleníti se kóga/čésa kot rešílne bílke, oklépati se kóga/čésa kot rešílne bílke, oprijémati se kóga/čésa kot rešílne bílke, oprijéti se kóga/čésa kot rešílne bílke, rešílna bílka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Biohekanje
Kako se prevaja angleška beseda hacker , ki označuje osebo, ki vdira v spletne strani? Pri študiju se srečujem tudi z angleškim terminom biohacking , ki označuje sistemsko ukvarjanje s sabo in s svojo biologijo z namenom postati »najboljša verzija sebe«. Omenjeni pojem naj bi združeval dva pojma, in sicer biology ( bio- ) 'biologija' in hacking 'hekanje'. Kakšen je slovenski prevod termina?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Bioinformacijska analiza
V molekularni biologiji se vse pogosteje uporabljajo računalniški pristopi k analizi bioloških sistemov. Te pristope obravnava posebna veda, ki se imenuje bioinformatika . Ko govorimo o tovrstni analizi, se v strokovnih besedilih pojavljata dve poimenovanji: bioinfomatska analiza in bioinfomacijska analiza (ang. bioinformatic analysis ). Katero poimenovanje je ustreznejše? Podobno je tudi z namenskimi računalniškimi orodji: je bolje bioinformatsko orodje ali bioinformacijsko orodje ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bíokorozíja -e ž

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

biomikrítni plastiklást -ega -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Biotska raznovrstnost
Kot nadomestni izraz za prevzeti termin biodiverziteta (ki je v Slovarju novejšega besedja slovenskega jezika opredeljen kot 'pojavljanje velikega števila različnih rastlinskih, živalskih vrst na določenem območju; biotska raznovrstnost') predlagam poimenovanje raznoživost. Ali ima termin raznoživost kakšno možnost, da se sčasoma uveljavi v rabi?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

biótsko ravnovésje -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bíra Frazemi s sestavino bíra:
bíti vsáke bíre, vsáke bíre, vsáke bíre in báže

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bís medmet

1.

navadno ponovljeno uporablja se, ko občinstvo po zaključku glasbenega nastopa poziva nastopajočega k izvedbi vsaj še ene skladbe

2.

kot samostalnik poziv občinstva po zaključku glasbenega nastopa, naj nastopajoči izvede vsaj še eno skladbo

2.1.

kot samostalnik

STALNE ZVEZE: bis člen
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. bis iz lat. bis ‛dvakrat’ - več ...

bisága -e ž (ā)
nekdaj preprosta (dvodelna) popotna torba ali vreča za čez ramo: oprtati bisago; beračeva, ciganska bisaga; pren. ko so ga zalotili, je imel pripravljeno polno bisago laži

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bíseksuálni bíseksuálna bíseksuálno pridevnik [bíseksuálni]

1.

ki čuti spolno, ljubezensko privlačnost do žensk in moških

kot samostalnik v obliki biseksualni, biseksualna kdor čuti spolno, ljubezensko privlačnost do žensk in moških; SINONIMI: biseksualec

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bisexual, iz lat. bi.. ‛dvo..’ + ↑seksualen

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bíser bísera samostalnik moškega spola [bíser]

1.

okroglasta tvorba, ki nastane v školjkah in se navadno uporablja za nakit

1.1.

manj formalno

1.2.

2.

ekspresivno kar izstopa po izjemnosti, redkosti; SINONIMI: ekspresivno biserček

2.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno biserček

3.

ironično kdor, kar izstopa po negativnih, neželenih lastnostih; SINONIMI: ironično biserček

STALNE ZVEZE: ohridski biser
FRAZEOLOGIJA: biser med biseri, čist kot biser, metati bisere svinjam, nizati se kot biseri na ogrlici
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stcslov. biserъ, hrv., srb. bìser, rus. bíser ‛steklena koralda’ iz arab. busr ‛stekleni biser’ - več ...

bíserni bíserna bíserno pridevnik [bíserni]

1.

ki je v zvezi z biseri

1.1.

1.2.

;

SINONIMI:

bisernat

2.

ekspresivno ki je v zvezi s šestdeseto obletnico česa

STALNE ZVEZE: biserna matica
ETIMOLOGIJA: ↑biser

bísernica bísernice samostalnik ženskega spola [bísernica]

1.

školjka, v kateri nastajajo biseri

2.

notranja, bleščeča se plast lupine pri nekaterih školjkah, zlasti kot okrasni material; SINONIMI: biserna matica, biserovina

3.

najmanjša tamburica

4.

mušnica s sivimi krpicami na rjavkastem klobuku in obročkom na betu, ki na prerezu in poškodovanih delih pordeči; primerjaj lat. Amanita rubescens; SINONIMI: iz biologije rdečkasta mušnica

ETIMOLOGIJA: ↑biser

biserovínast biserovínasta biserovínasto pridevnik [biserovínast]

1.

ki je iz biserovine ali vsebuje biserovino

1.1.

biserovino

biserovini

ETIMOLOGIJA: ↑biserovina

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bíster -tra -o prid., bístrejši in bistrêjši (í ī)
1. ki ima precejšnjo stopnjo prozornosti: bistra tekočina; voda v potoku je bistra in mrzla; ko se je gošča sesedla, je postalo vino bistro / knjiž., ekspr. bistra popoldanska svetloba
2. sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: bister človek, učenec; zbral je najbistrejše duhove svojega časa / ima bister razum, um / bister odgovor / fant je bistre glave, pog. ima bistro glavo je bister, nadarjen
3. hiter, uren2, živahen: bistri potoki; knjiž. bister vranec / bistri pogledi njenih oči / ne pojdem še spat, sem še bister nezaspan, svež
● čeprav je pil, je imel bistro glavo je mogel misliti, presojati; nič ni ušlo njenim bistrim očem vse je opazila

bístro

prisl.:

bistro gleda, misli

bistro je uganil bistvo stvari

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bistroglédnost -i ž (ẹ́)
lastnost bistrogledega človeka: v svoji bistroglednosti je takoj opazil nekaj sumljivega / ko je to slišal, ga je v hipu zapustila njegova trdnost in bistroglednost bistroumnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bíti1 bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ȋ)
1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno pesem; pren. luč bije v oči; trušč nam bije v ušesa
// udarjati z nogo, z roko ob kaj: biti s pestjo po mizi; konji bijejo s kopiti ob tla / konj bije in grize brca; togotno biti okoli sebe
2. dajati komu udarce: bije in udriha; biti do krvi; biti po glavi; bije ga kot živino; biti se po čelu
// knjiž., z notranjim predmetom udeleževati se oboroženega boja: biti odločilno bitko; biti boj s sovražnikom; bitke se bijejo; pren. biti hude duševne boje
3. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom naznanjati čas: ima stensko uro, ki bije; preh. njihova ura bije tudi četrti; ura kaže tri in bije dve; pol bije; nar. ura je bila osmo osem; brezoseb. deset je bilo; pravkar bije pet
4. navadno v zvezi s srce s širjenjem in krčenjem ritmično poganjati kri po žilah: srce mu še bije; srce bije divje, hitro; srce bije kot kladivo / žila komaj še bije / knjiž. kri živahno bije po žilah
5. v zvezi biti plat zvona z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo: ko je videl, da gori, je stekel v zvonik in začel biti plat zvona; brezoseb. plat zvona je bilo; pren. problem ni tako hud, da bi bilo treba biti plat zvona
// star. z udarjanjem povzročati, da glasbilo oddaja glasove; igrati, tolči: biti na cimbale; biti v boben
6. knjiž. širiti se, prihajati od kod: iz zidu bije hlad; pren. iz njegovih besed bije sovraštvo
● kap bije na prag od konca strehe padajo kaplje na prag; knjiž. na koga bije sum kdo je osumljen; vznes. zdaj bije naša ura zdaj je nastopil ugoden čas za nas, za naše delo; zdaj smo mi na vrsti, da kaj storimo; ekspr. zadnja ura mu bije umira; skrajni čas je, da to stori; ekspr. njegovemu tiranstvu bije zadnja ura bliža se konec njegovega tiranstva; vznes. zdaj bije ura ločitve zdaj se moramo ločiti; iron. saj vemo, koliko je ura bila kakšen je položaj; star. tuja vrata ga bodo bila po petah ne bo imel svojega doma; ekspr. kaj ga pa biješ kaj počenjaš neumnosti; biti (si) takt s palico dajati (si) takt; star. otroci bijejo žogo igrajo nogomet; rumena barva hiše bije v oči neprijetno učinkuje; njegovo vedenje bije v oči je zelo opazno; star. srce mu za drugo bije ljubi drugo
♦ etn. kozo biti otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; rihtarja biti družabna igra, pri kateri eden od igralcev ugiba, kdo ga je udaril po zadnjici

bíti se

1.

udeleževati se oboroženega spopada, boja:

biti se za svobodo

biti se do zadnje kaplje krvi, do zadnjega

biti se na življenje in smrt

pren. novo se bije s starim

//

knjiž. dvobojevati se: zaradi žalitve se je bil z njim; star. biti se na sablje

2.

zelo si prizadevati za kaj:

bili so se za delavske pravice

3.

biti v nasprotju s čim:

tako ravnanje bi se bilo z njegovimi nazori

/ barve se bijejo med seboj

bijóč

-a -e:

stopala je, bijoč s palico ob tla

bijoča ura

burno bijoče srce

v oči bijoča neumnost

bít

-a -o nar.:

hiša iz bite ilovice zbite, steptane

deca je večkrat »bita ko sita« (I. Potrč) tepena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bíti2 sem [sə] nedov. si je, sva sta sta, smo ste so (í), poudarjeno sèm sì jè, svà stà stà, smò stè sò (ə̏ ȉ ȅ, ȁ, ȍ ȅ ȍ); bódi -te in -íte (ọ́; ȋ); bíl -à -ó in -ò (ȋ ȁ ọ̑; ȋ ȁ ȍ), bilí in -ì -è -à (ȋ; ȉ ȅ ȁ); prihodnjik bom boš bo, bova bosta, pokr. bota, bosta, pokr. bota, bomo boste, pokr. bote, bodo, knj. pog. bójo, zastar. bodem itd., poudarjeno bóm itd., zastar. bódem itd.; °bom bil bom (ọ̑; ọ̑); pogojnik bi --, poudarjeno bì (ȉ); nikalno nísem [sə] nísi ní itd. (í); ne bóm itd.; nê bi (é) in ne bì; preteklik sem/si/je ... bil, sedanji pogojnik bi bil za vse tri os.; pri tvorbi zloženih oblik drugih glagolov in naklonov zveza sem/si/je ... + opisni deležnik na -l izraža preteklost, zveza sem/si/je ... bil + opisni deležnik na -l predpreteklost, zveza bom/boš/bo ... + opisni deležnik na -l prihodnost, zveza bi za vse tri os. + opisni deležnik na -l sedanjo pogojnost, zveza bi bil za vse tri os. + opisni deležnik na -l preteklo pogojnost: sem delal, sem bil storil, bom delal, bi delal; bi bil delal; v zvezi pomožnik glag. biti + sam. beseda/prid. beseda/povdk. imajo oblike sedanjika prvotne časovne in naklonske vrednosti; enako velja za trpnik: sem kovač/vesel/tiho/spoštovan
I. kot polnopomenski glag.
1. 'obstajati, živeti': Ali je kje izhod; Izhoda ni; Bil je kralj, ki je imel tri sinove; Red mora ~; s prid. izrazom količine Kupcev je bilo dosti; poud. Kar je, je |Nič se ne da spremeniti|; °Kako si Kako se imaš
2. 'nahajati se': Oče je doma; Očeta ni doma; Oče ni doma, ampak v mestu; s prid. izrazom količine Za mizo je bilo pet deklet
3. 'dogajati se': V mestu bo sejem; Sejem bo; Sejma ne bo; Tedaj ni bilo vojne; Tedaj ni bila vojna, ampak mir; Zunaj je bil hud mraz
II. kot pomožnik
1.
a) sedanjik: Mož je poštenjak; Otrok je bolan; On je po očetu; Fant je ves dan tiho; Meni je umreti; Sram jo je; Ni je sram; Od vseh je spoštovan; v dvogovoru, brez določila Ali je poštena? -Je; kot del vez. zv. Pride pozno, to je ob treh zjutraj
b) preteklik: Mož je bil poštenjak; Delal je štirideset let; Rože so hitro uvenele; Deževalo je tri dni; Bila je utrujena; Fant je bil tiho; Bilo je mraz; Sram jo je bilo; Ni je bilo sram; Od vseh je bil spoštovan; v dvogovoru, brez določila Si bil tam? -Sem, poud. Sem bil, poud. Bil; poud. Da mi tega nisi več naredil |Tega ne naredi več|; Teta iz Zagreba je prišla k nam |je pri nas|; neknj. pog. Ali ste že plačala plačali
c) predpreteklik: Ko je prišel, je bila mati že vstala; Pretepali so ga, ker jim je bil nasprotoval; kadar ni dvoumno, tudi navadni preteklik Pretepali so ga, ker jih je ozmerjal
č) prihodnjik: Janez bo njen mož; Fant se bo oženil; Se bo nadaljevalo; Jutri bo snežilo; Če bo dež, ne bomo šli nikamor; Še žal ti bo; Nagrajen bo; v dvogovoru, brez določila Boš priden? -Bom; Če ti tako praviš, bo že res |izraža domnevo, verjetnost|; Za ušesa te bom |izraža grožnjo|; Pa naj bo po tvoje |izraža privolitev|; Naj bo še tako zvit, ne bo me premagal |izraža dopuščanje|; omilj.: To pa ne bo držalo |To ne drži|; To boš pa popravil |popravi|
d) sedanji pogojnik: Molčati bi bilo krivično; Ti bi bil lahko tiho; Bi mi dali ogenj? Vede se, kakor bi me ne poznal; Večkrat zapusti sejo, ne da bi pozdravil; v dvogovoru Ali bi jedel? -Bi; Bi zdaj lahko odšli? -Lahko; Gledališče naj bi (°bi naj) tudi vzgajalo; knj. pog. Se je vrnil? -Ne bi vedel mogoče; ne vem; omilj. Rekel bi, da se motite |Motite se|; omilj. Delat bi šel, ne pa da postopaš |pojdi|; omilj. Ali bi že nehali klepetati |Nehajte klepetati|; Jesenice so premagale Olimpijo, ●da bi nato izgubile s slabšim moštvom nato pa izgubile
e) pretekli pogojnik: On bi ti bil posodil, pa ni imel denarja; Ko bi se bil hotel učiti, bi bil šolo izdelal; kadar ni dvoumno, tudi sedanji pogojnik Ko bi se hotel učiti, bi šolo izdelal;
f) velelnik: Ne bodi len; neobč.: Naprej moramo, pa bodi še tako nevarno naj bo; Bodi tako ali drugače, zadevo moramo razčistiti naj bo
2. s predl., za izražanje prehodnosti: biti ob koga/kaj Krava je bila ob mleko |je izgubila mleko|; biti proti komu/čemu ~ ~ vsem in vsemu |nasprotovati|; biti za koga/kaj ~ ~ napredek |podpirati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bȋł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.-M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci (Tolm.)-Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. (prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.-Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.-Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. (prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.-Valj. [Rad]).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

biti2 sem nedovršni glagol

I. kot polnopomenski glagol

1. kdo/kaj izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti; SODOBNA USTREZNICA: obstajati

1.1 dov., kaj začeti obstajati; SODOBNA USTREZNICA: nastati

1.2 kot slovnični zgled izraža potrditev, pritrditev

1.3 kdo/kaj, koga [rodilnik količine] obstajati kot živo bitje; SODOBNA USTREZNICA: živeti

2. v zvezi s (tretje)osebno rabljenim naklonskim glagolom moči izraža

2.1 kot povedek, navadno ob osebkovem odvisnem stavku, kaj; negotovo, vprašljivo ali zaželeno, dopustno obstajanje oz. uresničitev česa

2.2 kot členek nepopolno prepričanost o čem; SODOBNA USTREZNICA: morda, mogoče

3. kdo/kaj; s prisl. določilom kraja izraža navzočnost v prostoru in času

3.1 kdo/kaj nahajati se

3.1.1 kdo/kaj; obstajati

3.2 kdo bivati, prebivati, živeti

3.2.1 kdo; (okoli koga) zadrževati se

3.3 kdo; (pri čem), s čim biti prisoten, udeležen pri kaki dejavnosti; udeleževati se česa

3.3.1 kdo; (na čem, v čem) biti dejaven pri kakem delu, opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati kaj

3.4 kdo; (pri kom, v čem) s kom nahajati se v družbi s kom

3.4.1 kdo; s kom hoditi, iti za kom, spremljati koga

3.4.2 kdo; s kom spremljati koga zaradi varstva, pomoči

3.5 v velelniku, kdo/kaj; s kom kot del pozdravnega in/ali blagoslovitvenega besedila izraža željo, hotenje po (blagodejni) prisotnosti koga/česa

3.6 kaj; komu [smiselni osebek], (na kom [smiselni osebek], pri kom/čem [smiselni osebek], v čem) izraža, da kaj pripada osebku ali je značilno zanj; SODOBNA USTREZNICA: imeti

4. nedov. in dov., kaj; komu, s prisl. določilom časa ali s prihodnjikom izraža

4.1 uresničevanje/uresničitev ali obstoj, potek česa v prostoru in času; SODOBNA USTREZNICA: dogajati se, zgoditi se, obstajati

4.1.1 kaj trajati

4.2 nedov. in dov., kaj začenjanje/začetek obstajanja; SODOBNA USTREZNICA: nastajati, nastati, nastopiti, priti

4.2.1 miniti

5. v zvezi z vprašalnimi zaimki sprašuje po neznanem

5.1 v zvezi s kdo, kdo sprašuje po neznani osebi

5.2 v zvezi s kaj, kdo/kaj; komu, s kom sprašuje po vzroku ali posledici dejanja, dogajanja ali stanja, predstavljenega v sobesedilu

5.3 v zvezi s k čemu, kaj; komu sprašuje po namenu ali vzroku (obstajanja) česa

II. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom

1. za tvorbo časovnih oblik in izražanje časov

1.1 preteklika

1.2 predpreteklika

1.3 prihodnjika

2. za tvorbo naklonskih oblik in izražanje naklonov

2.1 sedanjega pogojnika

2.2 preteklega pogojnika

2.3 velelnika

2.3.1 ob členku si ali/in v zvezi z ali/oli v vezniški vlogi izraža možnost izbire

3. za izražanje načinov

3.1 tvornega

3.2 trpnega

III. nedov. in dov. kot pomožni glagol, v vlogi vezi s povedkovim določilom

1. povedkovo določilo je samostalniška beseda, samostalniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik izraža obstajanje ali nastop tega (navadno stanja, lastnosti ali položaja/funkcije), kar označuje povedkovo določilo

1.1 kdo; kdo/kaj, komu kdo/kaj povedkovo določilo izraža poklic, položaj, funkcijo, pripadnost skupini ali (sorodstveno, prijateljsko) razmerje ipd.

1.2 kdo/kaj; kaj, komu kaj povedkovo določilo natančneje opredeljuje osebek glede na vsebino oz. pomen, dejavnost, lastnost(i), stanje ipd.

1.2.1 kot del vezniške zveze to je s pojasnjevalnim namenom uvaja drugačno, ustreznejšo, nazornejšo ali podomačevalno izrazitev, opredelitev česa

1.2.2 kdo/kaj; (pri kom) izraža (vsebinsko) istovetnost osebka

1.2.3 dov., kdo/kaj; (iz česa), k čemu, kaj izraža spremembo v to, kar označuje povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: postati kaj

1.3 v zvezi z vprašalnimi zaimki kot nadomestilom ali dopolnilom povedkovega določila

1.3.1 v zvezi z zaimkoma kdo in kaj sprašuje po neznani vsebini osebka

1.3.2 v zvezi s kaj za (en/enega) sprašuje po kakovosti, lastnosti ali vrstnosti samostalnika v povedkovem določilu

1.4 kaj; koga/česa [rodilnik svojilnosti], od koga/česa izraža svojino, pripadnost komu/čemu

1.4.1 v zvezah s čiga, česa sprašuje po pripadnosti koga/česa komu/čemu

1.4.2 kaj; komu izraža namenjenost česa komu

1.5 nedov. in dov. izraža obstajanje ali nastop stanja oz. lastnosti

1.5.1 kdo/kaj; komu/čemu kaj, komu k čemu obstajati za koga/kaj kot to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.1.1 kdo; komu k čemu povzročati/povzročiti komu/čemu to, kar izraža povedkovo določilo

1.5.2 kdo/kaj; komu, k čemu obstajati kot predmet dejanja z neprijetnim učinkom, ki ga izraža povedkovo določilo

1.5.3 nedov., kdo/kaj; komu [smiselni osebek] kaj vzbujati občutek, vtis, kot ga izraža povedkovo določilo

1.5.4 nedov. in dov., kaj; komu [smiselni osebek] pripadati/pripasti komu to, kar izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: prejeti/imeti

1.5.4.1 kaj; komu koristiti komu

1.5.4.2 v zvezah z ime, priimek, vzdevek, brezoseb.; komu/čemu [smiselni osebek] kaj izraža, da ima kdo/kaj ime, priimek, vzdevek, namenjen razpoznavnosti oz. prepoznavnosti nosilca; SODOBNA USTREZNICA: imenovati se

1.5.5 navadno v zvezah s k, za, kdo/kaj; komu/čemu, k čemu, za koga, (za koga/kaj) izraža namenskost, kot jo izraža povedkovo določilo; SODOBNA USTREZNICA: služiti

1.5.5.1 kaj; za kaj izraža vrednostno nadomestitev oz. zamenjavo

2. povedkovo določilo je pridevniška beseda, pridevniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik, kdo/kaj; kakšen/čigav/kateri, kakšnim, komu kakšen povedkovo določilo izraža lastnost, značilnost, pripadnost, količino ali vrstnost

2.1 v velelniku

2.1.1 kot del molitvenega obrazca

2.1.2 kot pozdrav ali/in blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

2.2 nedov. in dov. izraža pridobitev ali obstoj lastnosti, ki jo izraža povedkovo določilo

3. povedkovo določilo je prislov, prislovna besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

3.1 kdo/kaj, koga/česa [ob količinskem izrazu] izraža obstajanje v okoliščinah (prostorskih, časovnih, lastnostnih, vzročnostnih), ki jih izraža povedkovo določilo

3.1.1 kdo/kaj; (iz koga/česa, od koga/česa) izraža izvor, izhodišče, vir; izvirati

3.1.2 kaj; (iz česa) izraža snov, iz katere je osebek

3.2 kdo/kaj; (v čem, s čim) nahajati se v stanju (položaju, razmerju), ki ga izraža povedkovo določilo

3.2.1 kdo/kaj; (pod kom) nahajati se v podrejenem položaju

3.2.2 kdo/kaj; (pri kom, v čem) biti predmet tega (čustvovanja, odnosa, dejanja, delovanja), kar izraža povedkovo določilo

3.2.3 kdo; (v čem) nahajati se v tem ali biti opremljen s tem, kar izraža povedkovo določilo

3.3 kdo/kaj; komu, (v čem) opravljati dejanje, ki ga izraža povedkovo določilo

4. povedkovo določilo je povedkovnik, povedkovniška besedna zveza, predložna zveza ali odvisnik

4.1 nedov. in dov., brezoseb. izraža stanje v naravi

4.2 nedov. in dov., brezoseb./kdo/kaj; koga_rod. [smiselni osebek], (od česa), komu [smiselni osebek], koga_tož. [smiselni obsebek], na koga/kaj, za koga/kaj, na kom/čim, pred kom/čim, (med kom), s kom [smiselni osebek] izraža doživljajsko in/ali razpoloženjsko stanje udeleženca oz. nosilca

4.2.1 v zvezi biti čez, kdo/kaj obstajati kot del celote, ki ne obstaja več; SODOBNA USTREZNICA: (pre)ostajati

4.2.2 v zvezi biti proč/tja/tjakaj/vun, kdo/kaj izraža prenehanje obstajanja, življenja in/ali časovno odmaknjenost česa; SODOBNA USTREZNICA: miniti, umreti

4.3 izraža vrednotenje

4.3.1 brezoseb./kaj [nadomestilo za polstavek, odvisnik z da ali nedoločnik]; (na čem)

4.3.2 brezoseb.; koga_rod. [smiselni osebek], komu/čemu [smiselni osebek]

4.3.2.1 v zvezi temu je/bode/bodi tako izraža potrditev, da je prej povedano v skladu z resničnostjo; Tako je! Naj bo tako!

4.3.2.2 v zvezah kot čast/hvala/mir bodi komu, s kom

4.4 kot pozdrav in/ali blagoslov oz. kot del tovrstnega besedila

4.5 kot del molitvenega obrazca

4.6 kot izraz hvaležnosti

4.6.1 brezoseb.; komu [smiselni osebek], nedoločnik naklonsko opredeljuje dejanje

4.6.2 v zvezi s čas, red, brezoseb.; česa, nedoločnik izraža primernost časa za kaj

5. povedkovo določilo je nedoločnik, v zvezi z videti, kaj izraža videz stanja, lastnosti, kot ga/jo izraža povedkovo določilo

6. v povedkovem določilu je predložni morfem

6.1 izraža rodilniško prehodnost, v zvezi biti prez, kdo; koga ne imeti

6.2 izraža dajalniško prehodnost, v zvezi biti proti, kdo; komu nasprotovati

6.3 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti čez, kdo/kaj; koga/kaj izraža nadrejenost ali višjo stopnjo; SODOBNA USTREZNICA: gospodovati, presegati

6.4 izraža tožilniško prehodnost, v zvezi biti za

6.4.1 kdo; za koga soglašati s kom, biti pristaš koga

6.4.2 brezoseb.; komu [smiselni osebek], za koga prizadevati si, truditi se za kaj

6.5 izraža dajalniško ali tožilniško prehodnost, v zvezi biti zoper, kdo/kaj, koga [rodilnik količine]; komu/čemu, koga/kaj nasprotovati komu/čemu

6.6 izraža orodniško prehodnost, v zvezi biti z, kdo; s kom soglašati s kom, biti pristaš koga

FREKVENCA: približno 97000 pojavitev v 52 delih

FRAZEOLOGIJA: biti čez graben, biti dan na znanje, biti (dobro) pri dneh, biti k smrti, biti (komu) k ničemur, biti (komu) k pridu, biti (komu) na del, biti (komu) na poti , biti komu na strani , biti komu ob srcu/srce, biti komu v misli, biti komu v rodu/žlahti, biti kriji/roda/žlahte koga, biti majhnega srca , biti meča, biti na dnevi, biti na dnevu, biti na erpergah, biti na glavi koga, biti na kom, biti na laži , biti na tem, biti na tem, biti na/v porodu, biti nad čim k norcem, biti nad kom, biti pred davrmi , biti pred kom, biti pred očima, biti pred rokami, biti pred srcem/v srcu, biti pri mleku/sescih matere, biti pri pameti/umu, biti (si) v svesti česa, biti smrti, biti spred oči, biti v krili, biti v oblasti, biti v pan dejan/položen, biti v roki/rokah koga, biti v (veliki) časti, biti vpričo, biti za kom, bodi Bogu toženo, bodi ga Bog hvaljen/zahvaljen, Bog je priča, (kaj) biti komu pokošen travnik, kaj bo/bode (h) komu, kaj je komu s kom?, kaj je (komu) zato?, ne biti enega boba vreden, (to) bodi daleč, truc bodi komu/čemu

TERMINOLOGIJA: biti pod postavo, greh (nej) k smrti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bívol bívola samostalnik moškega spola [bívol]

1.

večje divje ali udomačeno govedo z velikimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v Aziji in Afriki; primerjaj lat. Bubalus

2.

znamenje kitajskega horoskopa med podgano in tigrom

2.1.

STALNE ZVEZE: afriški bivol, kafrski bivol, vodni bivol
ETIMOLOGIJA: = cslov. byvolъ, hrv. bívōl, srb. bívō, star. ukr.bývol, slovaš. byvol < slovan. *byvolъ, prevzeto iz vulglat. *būvalus < klas. lat. būbalus, kar je prevzeto iz gr. boúbalos, iz boũs ‛govedo’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bívol -a m (ȋ)
divje ali udomačeno govedo z velikimi rogovi: v voz vprežena bivola; čreda bivolov; močen je ko bivol
♦ zool. indijski bivol veliko pepelnato sivo govedo, ki živi v močvirnatih predelih, Bubalus bubalus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Bivši ali nekdanji?

Zanima me zakaj se v zadnjih letih v množičnih občilih uporablja zgolj pridevnik nekdanji, medtem ko je pridevnik bivši postal že prava redkost. Imata različen pomen? Kdaj sta se prvič uporabila? Je izraz bivši še vedno del knjižnega zbornega jezika?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

biznisíranje samostalnik srednjega spola

ekspresivno

ukvarjanje s poslom, sklepanje poslov

ETIMOLOGIJA: ↑biznisirati

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

blagoslòviti -im dov. blagosloviti: ino ga je blagoſzlovo TF 1715, 39; blagoſzlovi ti náz TF 1715, 47; Bogh blagoſzlovi ti náz ABC 1725, A7a; Blagoſzlovi náſz Boug BKM 1789, 153; zevſzim dobrim blagoſzlovis SM 1747, 85; ſteri je náſz blagoſzlovo KŠ 1754, 104; vtebi ſze, praj, blagoſzlovijo vſzi národje KŠ 1771, 561
blagoslòvivši -a -e ko je blagoslovil: I blagoſzlovivſi vlomo ga je KŠ 1771, 513; i blagoſzlovivſi dáo ga je vuscenikom KŠ 1771, 283
blagoslòvleni tudi blagoslòveni -a -o blagoslovljen: Blagoſzlovlen Boug BKM 1789, 7; csi gli blagoſzlovleno KŠ 1754, 86; Telou ſze meni vu blagoſzlovenoi ofri dáva TF 1715, 40; Blagoſzlovleni bodejo SM 1747, 9
blagoslòvlenejši -a -e bolj blagoslovljen: I z-dobrotami ocsé tvojega Blagoszlovlenêsi KAJ 1848, 386

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

blagrováti -újem nedov. (á ȗ)
1. šteti, imeti koga za srečnega: ljudje so blagrovali nevesto, da je dobila tako dobrega ženina; blagrujejo ga, ker ima prijeten dom
2. knjiž. imeti kaj za osrečujoče, slaviti: blagroval je trenutek, ko jo je srečal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

blagrováti -újem nedov.

kaj knj.izroč. izraža, da ima osebek kaj za osrečujoče

SINONIMI:

vznes. blagoslavljati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024

blamȋrati -am dov. in nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bláto Frazemi s sestavino bláto:
iz bláta v lúžo, iz lúže v bláto, izvléči kóga/kàj iz bláta, izvléči se iz bláta, obmetávanje z blátom, obmetávati kóga z blátom, pogrézati se v bláto [čésa], potégniti kóga/kàj iz bláta, potégniti se iz bláta, vláčiti kóga/kaj po blátu, vléči kóga/kàj po blátu, zagáziti v bláto [čésa], znájti se v blátu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bled ► bˈlėːt bˈlėːda bˈliduː prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

blede

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

blẹ́herən, -rna, adj. = bled: Ko sta en malo plesala, Jerica bleherna prihajala, Npes.-Schein.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

blísk -a m (ȋ)
močna trenutna svetloba pri razelektrenju ozračja: bliski osvetljujejo nebo, nas slepijo; bliski švigajo; na obzorju se utrinja blisk na blisk; slepeč blisk; blisk in grom; kakor blisk je planil jastreb med kokoši; novica se je raznesla ko blisk; misel, hitra ko blisk; (kakor) v blisku se je zgodilo; pren. iz oči mu švigajo jezni bliski; oči mečejo bliske
// močna, trenutna svetloba sploh: blisk eksplozije, reflektorja, svetilnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

blísk Frazemi s sestavino blísk:
híter kot blísk, hítro kot blísk

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

blisk -a samostalnik moškega spola

1. močna ponavljajoča se svetloba pri razelektrenju ozračja; SODOBNA USTREZNICA: blisk

2. kovinski del priprave, orodja, s katerim se reže; SODOBNA USTREZNICA: rezilo

FREKVENCA: 44 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

blisk ► bˈlisk -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

blízu2 predlog [blízu]
I. z rodilnikom

1.

izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava

2.

izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava

3.

izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje

4.

izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj

II. z dajalnikom

1.

izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava

2.

izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava

3.

izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje

3.1.

4.

izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj

ETIMOLOGIJA: ↑blizu

bliže ► bˈliš prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

blockchain samostalnik moškega spola

1.

iz računalništva

sistem algoritemskih vnosov, ki z drugimi vnosi tvorijo celoto medsebojno nadzorovanih zapisov, navadno za poslovanje s kriptovalutami

SINONIMI:

veriženje podatkovnih blokov

1.1

kot pridevnik

ki je v zvezi s takim sistemom ali uporabo takega sistema

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

blóg blóga in blôg blôga samostalnik moškega spola [blók blóga] in [blôk blôga]

1.

spletno mesto za objavljanje besedil, slik, posnetkov, namenjeno predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. blog, okrnjeno iz weblog iz web ‛mreža, splet’ + log v pomenu ‛dnevnik’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

blógar blógarja in blôgar blôgarja samostalnik moškega spola [blógar] in [blôgar]

kdor na spletnem mestu, namenjenem predstavljanju zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj, objavlja besedila, slike, posnetke; SINONIMI: bloger

ETIMOLOGIJA: ↑blogati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

blógerski blógerska blógersko in blôgerski blôgerska blôgersko pridevnik [blógerski] in [blôgerski]

1.

ki je v zvezi z blogerji ali bloganjem

ETIMOLOGIJA: ↑bloger

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

blokáda -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bòb1 bôba m (ȍ ó)
1. kulturna rastlina s sadovi v debelih strokih: saditi bob; kakor bob debele solze / pleti korenje v bobu
● ekspr. vse je bob ob steno, v steno vse je zaman; ko da bi metal bob ob steno vse je zaman; ekspr. reci bobu bob in popu pop opiši stvari, dejstva taka, kot so v resnici, brez olepšavanja; ekspr. zdaj sem se iz boba izdrl zdaj se šele spoznam; dolgo sem premišljal, zdaj sem se šele spomnil; to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju v pravljicah nikoli
2. nar. gorenjsko ocvrto pecivo okrogle oblike z marmeladnim nadevom; krof: nacvreti bobov, boba / pojdimo po bob na obisk na dan proščenja, ko se obdaruje s pecivom
3. nav. mn., zastar. okrogel, trd iztrebek: kozji bobi
♦ vrtn. volčji bob okrasna rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Lupinus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bòb Frazemi s sestavino bòb:
bòb iz krópa pobírati, bòb ob sténo metáti, bòb v sténo metáti, íti bòb iz krópa pobírat, kàj je [kot] bòb ob sténo, kàj je [kot] bòb v sténo, rêči bôbu bòb, vsè je [kot] bòb ob sténo, vsè je [kot] bòb v sténo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bóben -bna m (ọ̑)
1. glasbilo v obliki valja, ki ima na obeh straneh napeto kožo: bobni ropotajo; igrati, tolči, udarjati na boben; razbijati po bobnu; veliki boben; vojaški boben; sit sem ko boben; trebuh je napet kot boben; na to se razume, spozna kakor zajec na boben prav nič
● star. na Laškem je zapel boben začela se je vojna
2. ekspr., navadno v zvezi s pognati, priti prisilna dražba, gospodarski propad: kmetija je šla na boben; pognati, priti, spraviti na boben; grozil jim je z bobnom
3. rabi se samostojno ali s prilastkom bobnu podoben del naprave, stroja: zavrteti loterijski boben; dati perilo v boben pri pralnem stroju; spuščati snope v boben pri mlatilnici; pištola na boben bobenček
♦ avt. zavorni boben pri zavori na kolesu; elektr. kabelski boben za navijanje kabla; strojn. čistilni boben za čiščenje kovinskih izdelkov; teh. mešalni boben pri betonskem mešalniku; um. boben valjasti del sestavljenega stebra

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bóben Frazemi s sestavino bóben:
bíti na bóbnu, bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben, bóben je zapél, dáti kóga/kàj na bóben, iméti trébuh kàkor bóben, íti na bóben, kàkor kráva na bóben, napét kot bóben, pognáti kóga/kàj na bóben, príti na bóben, razuméti se na kàj kot zájec na bóben, sìt kot bóben, soldáški bóben pôje, spoznáti se na kàj kot zájec na bóben, správiti kóga/kàj na bóben, zapél je vojáški bóben

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

boben ► ˈbọːbėn -bna m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bóg -á m, daj. ed. stil. bogú; mn. bogôvi; im., tož. dv. bogôva in bogá (ọ̑)
1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga; klicati boga na pomoč; prositi boga za zdravje; verovati v boga; prisegati pred bogom; kot boga te prosim / v krščanstvu pravični, večni, vsemogočni Bog; gospod Bog; Bog oče; vznes. Bog ga je poklical, vzel k sebi umrl je; pred smrtjo se je spravil z Bogom prejel je zakrament za umirajoče
// v mnogoboštvu vsako od človeku nadrejenih bitij: Homerjevi bogovi in junaki; Perun, bog starih Slovanov; sončni bog; bog vojske; bogovi na Olimpu; živi ko mali bog zelo dobro, v izobilju / ekspr. to ti je bil prizor za bogove imeniten, čudovit, zabaven
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža
a) začudenje, navdušenje: bog, koliko lepote je okoli nas! ljubi bog, ali je to mogoče
b) nejevoljo, nestrpnost: kaj pa govoriš, bog te je dal; pojdi že, bog te nesi; ali boš kar naprej počival, bog te nima rad; bog nebeški, kaj sem jaz kriv; kod si hodil tako dolgo, za bóga milega; pustite me pri miru, za bóga svetega
c) strah, vznemirjenje, obup: o bog, kaj bo iz tega; moj bog, kako smo nesrečni; o ti moj bog, saj ne bom zdržal
č) dvom, negotovost, upanje: sam bog ve, če je res; bog vedi, kod hodi; če bog da, se bomo kmalu videli
d) svarilo, prepoved, opozorilo: bog ne daj, samo tega ne; bog varuj, da bi kaj takega storil; bog ne zadeni, da bi pozabil na nas
e) hvaležnost, zadovoljstvo: dobro smo opravili, hvala bogu; bog plačaj za dar hvala; elipt. vzemi ga, še bog če te mara; še bog da je prišel / boga zahvali, da se je tako zgodilo
f) najboljšo željo, naklonjenost: bog daj srečo, zdravje; bog daj, da bi bilo res; bog (te) živi! / ob spominu na umrle Bog ji daj dobro, nebesa
g) zlasti v kmečkem okolju pozdrav: dober večer bog daj; »Dober večer!« »Bog daj! ali Bog ga daj!«; vznes., ob slovesu bog s tabo
h) podkrepitev trditve: govoril bom resnico, tako mi bog pomagaj; o njej ne vem nič slabega, bog varuj; bog mi je priča, da ne lažem; pod milim bogom za nobeno rabo nisi prav za nobeno; to je gotovo kakor bog v nebesih
3. ekspr. človek, ki ima veliko veljavo: ta otrok je bog v družini; v vasi je bil mali bog / imela ga je za boga zelo ga je občudovala, oboževala
// najvišji vzor, ideal: njegov bog je denar
● ekspr. najljubša ji je kava, no, bog ji jo blagoslovi privoščim ji; šalj. ustavili se bomo, kjer bog roko ven molí v gostilni; bog ga tepe nesreče ga zadevajo; naj gre, bog z njim ni mi žal; bibl. dajte cesarju, kar je cesarjevega, in bogu, kar je božjega vsakemu svoje; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. bogu čas krasti lenariti; drži se ko lipov bog je neroden, molčeč; to je pa narejeno, da se bog usmili, star. da se bogu smili zelo slabo; preg. človek obrača, bog obrne človekova pričakovanja se ne uresničijo zmeraj; preg. bog je sam sebi najprej brado ustvaril vsak poskrbi najprej zase

bóže

ekspr.:

bože, kako hladne roke imaš

kaj bo, če zamudim, bože mili;

prim. bogami, bogdaj, bogpomagaj, bogsigavedi, bogvaruj, bogve, bogvedi, bogzna ipd.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bóg Frazemi s sestavino bóg:
bíti bógu za hŕbtom, bíti [kot] máli bóg, bóg je vzél kóga k sêbi, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, bogôvi v bélem, bógu čàs krásti, bógu za hŕbtom, držáti se kot lípov bóg, hvála bógu, kjér bóg rôko vèn molí, ležáti bógu za hŕbtom, máli bóg, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, počútiti se kot bóg, počútiti se kot máli bóg, pod mílim bógom, prizòr za bogôve, sedéti kot lípov bóg, státi kot lípov bóg, [ták], kot je bóg ustváril kóga, živéti bógu za hŕbtom, živéti kot máli bóg

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bogar

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bogínja -e ž (í)
1. v mnogoboštvu žensko božansko bitje: boginja Atena, Venera; boginja smrti; gledal jo je ko boginjo / zastar. boginja petja muza pesništva
2. zastar. zelo občudovana, oboževana ženska: vsi vemo, kdo je vaša boginja
3. star. ženska, ki prerokuje, vedežuje:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bogoslôvje bogoslôvja samostalnik srednjega spola [bogoslôu̯je]

1.

veda o bogu, njegovem dojemanju in stvareh, bitjih v odnosu do njega, zlasti v monoteizmu; SINONIMI: teologija

1.1.

1.2.

1.3.

;

SINONIMI:

semenišče

1.4.

STALNE ZVEZE: osnovno bogoslovje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz stcslov. bogoslovьje, iz ↑bog + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’

bòj Frazemi s sestavino bòj:
bòj do zádnjega díha, bòj na nòž, bòj na življênje in smŕt, bòj z mlíni na véter, bòj za prôstor pod sóncem, bòj za stólček, ne bòj, mesársko klánje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bôjler -ja m (ó)
naprava za segrevanje in hranjenje vode, grelnik: vključiti bojler; električni, plinski bojler; stoječi stolitrski bojlerji
♦ teh. pretočni bojler v katerem se voda greje, ko teče skozenj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

boléti -ím nedov., bôlel (ẹ́ í) nav. 3. os.
1. povzročati bolečine: glava, zob me boli; ko sta nekaj časa hodila, so jo začele boleti noge / od tvojega klepetanja me že ušesa bolijo; vino je tako kislo, da me za ušesom boli; pren. neuspeh, sramota ga boli; srce ga boli zaradi sinove neposlušnosti
2. brezoseb. čutiti bolečine: ali te boli; v prsih me boli; pren. boli me, ker si takšen; boli ga, ko vidi mater jokati; zastar. v srce ga boli, da je sin tak
● ekspr. zaradi tega jih bo še zelo glava bolela bodo imeli velike skrbi; občutili bodo neprijetne posledice; zastar. stroški niso bili veliki in jih niso dosti boleli prizadeli, oškodovali; ekspr. vse me že boli zelo sem utrujen; preg. po slabi družbi rada glava boli; prim. boleč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

boléti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, navadno v 3. osebi

1.

kaj bolezensko motiti koga/kaj
Glava ga boli /od prevelikega mraza/.

2.

brezosebnobolezensko motiti koga/kaj
/Zaradi prehude kisline/ ga (v prsih) boli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024

bolézen Frazemi s sestavino bolézen:
francóska bolézen, otróška bolézen čésa, preboléti otróško bolézen

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Bolgarska zemljepisna imena na -e: »Ruse« in »Pomorie«

Zanima me, kako bi se sklanjala bolgarska zemljepisna imena na -e, npr. Ruse, Pomorije. Se lahko zgledujemo po drugih slovanskih krajevnih imenih, kot so Cetinje, Jajce, Skopje, pri katerih se uporablja vzorec brez podaljševanja osnove (na Cetinju, v Skopju)? Zaradi podobnosti s slovenskimi Rušami nam pride na misel tudi ta vzorec (v Rušah, v Kladjah), medtem ko npr. na portalu Eur-lex najdemo tudi primer s podaljševanjem osnove: v Ruseju.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bòlj1 prisl., nàjbolj (ȍ)
1. stopnjuje
a) pridevnike, ki nimajo primernika z obrazilom, in iz njih izpeljane prislove: bolj zelen; bolj goreč, oddaljen, razvit; bolj moški; bolj domač, zdrav; najbolj gozdnati kraji; bolj divje gleda / tako se stopnjujejo, posebno kadar je poudarek očiten, tudi tisti pridevniki in prislovi, ki imajo sicer primernik z obrazilom: bolj pametno govori, kakor smo pričakovali; to je najbolj pohleven človek / zagotovljena je kar najbolj izdatna podpora
b) nepridevniške prislove: premakniti bolj naprej; stal je bolj zadaj kakor jaz; bolj natanko pogledati; to mi je bolj prav / to vprašanje je danes bolj kot kdajkoli pereče; ogiba se ga bolj ko mogoče kolikor se le da
2. izraža večjo mero glagolskega dejanja ali stanja: eden je bolj molčal kakor drug; ono drugo blago mi je bolj po volji; izkazal se je bolj moža, kot bi si mislil; naraven je, da bolj ne more biti; telesna moč ga ne mika manj od duševne, če ne celo bolj; doma je najbolj brez skrbi / čedalje, še, veliko, vse, zmerom bolj me skrbi; poleti ni bral, tem bolj pa pozimi
● bolj in bolj mu je všeč čedalje bolj, zmerom bolj; stvar je bolj ali manj jasna kolikor toliko, približno
3. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: kolikor bolj so jih tlačili, toliko bolj so se upirali; čim nižje greš, tem bolj je zeleno; bolj ko se ga otepaš, bolj sili vate; Kmet če je bolj jezen, bolj pije (F. Detela) ; Bolj psa dražiš, huje laja (I. Koprivec)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bolj2 prisl.
1. primerja istovrstne stavčne člene med seboj: pijanci so se bolj drli ko peli; postarale so ga bolj izkušnje kakor leta; govori bolj sebi kakor drugim; pravi bolj za šalo ko zares / tam imajo bolj vole, konji so redki
● vrnil se je bolj mrtev ko živ zelo utrujen, izmučen
2. omejuje pomen pridevnika, prislova ali prislovne zveze: ljudje so bolj majhni; to je bolj slab gospodar; postave je bolj očetove; denarja je bolj malo; mož je že bolj v letih; bolj po starem je oblečen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bòlj, adv. (skračeno iz: bolje) mehr (magis), in höherem Grade; bolj črno, schwärzer; bolj ko boš priden, rajši te bodemo imeli, je fleißiger du sein wirst, desto lieber werden wir dich haben.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bómba Frazemi s sestavino bómba:
delováti kot bómba, eksplodírati kàkor bómba, odjékniti kàkor bómba, odjékniti kot bómba, odmévati kàkor bómba, póčiti kot bómba, tréščiti kàkor bómba, učinkováti kot bómba, udáriti kot bómba

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bonitárna lastnína -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bòr Frazemi s sestavino bòr:
bíti brez bóra in belíča, bíti brez bôra in božjáka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

borága boráge samostalnik ženskega spola [borága]

1.

zdravilna rastlina z modrikastimi zvezdastimi cvetovi in mesnatimi suličastimi listi na votlem dlakavem steblu ali del te rastline; primerjaj lat. Borago officinalis

1.1.

1.2.

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Borago) iz srlat. borrago, nejasnega izvora, morda iz arab. abū 'araq, dobesedno ‛oče znoja’, ker se je rastlina uporabljala za pospeševanje potenja

boréd -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

borìti se -ím se nedov. boriti se: Ar teilo ſelei (bori, tereſze) SM 1747, 53; pravdo ſtera ſze bori KŠ 1771, 463; ſze bori BRM 1823, 70; prouti nepriátelom ſze borimo KŠ 1754, 105; ſteri ſze borijo KŠ 1771, 441; da ſze zmenom vrét borte KŠ 1771, 483; sze za domovino borio AIP 1876, br. 1, 5; borili ſzo ſze govorécsi AIP 1771, 414; ti bi ſze ne boro SŠ 1796, 67; pren. proti grehi ſze boriti SM 1747, 53; ſze prot’ grejhom bori BKM 1789, 248
borìvši se -a se -e se ko se je boril: borivſi ſze pouleg moucsi nyegove KŠ 1771, 605

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

borjáč -a m (á)
1. nar. kraško dvorišče: In ko ji je roka sama po sebi v temi padla na kljuko kolone, je začutila, da je končno doma: borjač, latnik, pod latnikom kockasto pristriženi pušpani (A. Rebula)
2. nar. dolenjsko ograjen prostor za prašiče: zapahniti borjač

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bôrov1 bôrova bôrovo pridevnik [bôrou̯ bôrova bôrovo]

1.

ki je v zvezi z bori1 1.

1.1.

bora1 1.

STALNE ZVEZE: borova ogorčica, borov glivec, borov goban, borovo gostivanje, borovo gostüvanje, borov prelec
ETIMOLOGIJA: ↑bor

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bosanski -a -o pridevnik

ki se nanaša na Bosno ali njene prebivalce; SODOBNA USTREZNICA: bosanski

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bôsi Frazemi s sestavino bôsi:
tá je [pa] bôsa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Bósna Frazemi s sestavino Bósna:
[in] mírna Bósna, [pa] mírna Bósna

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

botríniti se, -ȋnim se, vb. impf. Gevatterschaft auf sich nehmen: ženi se bliže ko moreš, botrini se dalje ko moreš, Kres.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bráda Frazemi s sestavino bráda:
bráda zráste [kómu pri čém], brúndati v brádo, dajáti kàj na brádo, dáti kàj na brádo, gósti v brádo, hahljáti se v brádo, hihitáti se v brádo, iméti brádo, iméti [žé] brádo, kàj z brádo, kózja brada, kózja bráda, Matjáževa bráda, momljáti v brádo, mrmráti v brádo, prodájanje na brádo, prodáti na brádo, smehljáti se v brádo, viséti za brádo, zabrúndati v brádo, zamrmráti v brádo, zgódba z brádo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

brálnik brálnika samostalnik moškega spola [brálnik]

1.

naprava ali del naprave za branje podatkov

2.

prenosna elektronska naprava za branje, shranjevanje elektronskih knjig; SINONIMI: e-bralnik

3.

naprava ali del naprave, ki izdeluje kopije slik, dokumentov, navadno za shranjevanje na računalniku

4.

programska oprema za ogled vsebine datotek v določenem formatu

5.

programska oprema zlasti za slepe in slabovidne, ki pretvarja zapisano besedilo v govorjeno

ETIMOLOGIJA: ↑brati

braníti in brániti -im nedov. (ī á)
1. odvračati napad: braniti most, prehod čez reko; ko je branil tovariša, je bil še sam ranjen; ekspr. braniti do zadnje kaplje krvi, na življenje in smrt; braniti z orožjem; hrabro, srdito braniti; ni napadal, ampak se je samo branil; posadka se ni mogla več braniti / telo se brani pred mikrobi
// varovati, ščititi: armada brani naše meje / votlina jih je branila pred dežjem in soncem / braniti čast, pravico
2. z dajalnikom preprečevati, ne dovoljevati: nihče ji ne more braniti, da ne bi tega storila / težke misli mi branijo spati; to je edina stvar, ki mi brani oditi / elipt.: žena mu brani pijačo; branili so ji (iti) na ples; starši so mu jo branili odsvetovali, da bi se poročil z njo
3. odvzemati, zmanjševati krivdo, zagovarjati: brani ga dober odvetnik; vsi so jo obsojali, samo ona jo je branila; obtoženec se brani s prostosti
// dokazovati pravilnost ideje, mnenja: trdovratno je branil svoje stališče; braniti kaj z dokazi
● ekspr. kar šel bom. Kdo ti brani? pojdi, če hočeš; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; publ. braniti naslov tekmovati za pravico do naslova, pridobljenega na prejšnjem tekmovanju
♦ šah. braniti figuro zavarovati; šol. braniti disertacijo pred komisijo zagovarjati disertacijo; šport. braniti vrata igrati v vratih, v golu

braníti se

in brániti se

odklanjati, ne marati:

otrok se brani zdravila

/ braniti se časti

/ hvalili so ga, on pa se je branil, češ da ni napravil nič posebnega; vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zelo

//

upirati se, zoperstavljati se: sklonil se je k nji in jo poljubil. Ni se branila; star. težko se je branil silnim prošnjam

●

domače potice se nikoli ne branim imam jo rad; brani se izročiti ključe noče jih izročiti; ekspr. na vse kriplje, z vsemi štirimi se je branil iti zelo; dražili so jo, da ima fanta, a se je branila, da ne govorila, zatrjevala

branèč

-éča -e:

padel je, braneč svobodo

bránjen

-a -o:

letala so napadla najmanj branjeno pristanišče

šport. žarg. dobro branjena žoga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

branjug

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bràt Frazemi s sestavino bràt:
bíti si s kóm kot bráta, iméti kóga ràd kot bráta, kàkor bràt in sêstra, kot bràt in sêstra, med bráti [je kàj vrédno], spoštováti kóga kot bráta, tôpli bràt, vínski bràt

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

brat je sestavina izrazov

Ko čevelj škorenj rata, ne pozna ne sestre ne brata

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bràt, bráta, m. der Bruder; pravi, pristni, rodni b., der leibliche Bruder, po polu (poli) brat, der Halbbruder; mlečni brat, der Milchbruder, Cig.; deseti brat: "Koliko časa že ni bilo slišati o desetem bratu! V poprejšnjih časih se je pa še vendar časi naletel, ki je rojen deseti sin iz matere, s čudovitimi lastnostimi in zmožnostimi obdarovan, po božji namembi preganjan, od hiše do hiše po širokem svetu hodil, za srečo povedaval, zaklade pokazaval, pesmi pel in pravljice pravil, kakor nihče drug." Jurč.; vinski b., der Weinbruder, pivski b., Cig.; ko bi ga brat bratu dajal (prodajal), je vreden ..., ist unter Brüdern werth, Levst. (Zb. sp.), Kr.; (voc. včasi: brate! Mik.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

brátec -tca m (ȃ)
manjšalnica od brat: mnogo stvari je nakupila za bratca; mlajši bratec / kot nagovor bratec, ko bi ti vedel, kako sem pogorel; veseli bodite, bratci / ne boš, bratec
● šalj. pivski ali vinski bratec kdor rad pije, poseda po gostilnah; ekspr. topli bratec homoseksualec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

brátec Frazemi s sestavino brátec:
pívski brátec, tôpli brátec, vínski brátec

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

brátenje brátenja samostalnik srednjega spola [brátenje]

1.

izkazovanje povezanosti, medsebojne naklonjenosti, zlasti z druženjem

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno stanje, ko je kaj povezano s čim drugim in ga vsebinsko dopolnjuje

ETIMOLOGIJA: ↑bratiti

bráti bêrem nedov.

1.

razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede

SINONIMI:

čitati

2.

kaj dojemati vsebino besedila

SINONIMI:

čitati, prebirati, razbirati

3.

kaj razumevati ustaljene, dogovorjene znake

SINONIMI:

čitati, razbirati

4.

kaj ekspr. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih

SINONIMI:

čitati, razbirati

GLEJ ŠE SINONIM: nabirati, nabirati
GLEJ ŠE: črkovati, maševati, oštevati, oštevati, vedeževati, zlogovati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024

brátiti se brátim se nedovršni glagol [brátiti se]

1.

izkazovati povezanost, medsebojno naklonjenost, zlasti z druženjem

1.1.

ekspresivno

2.

imeti, ohranjati zavezo, dogovor o podpori in sodelovanju z drugim mestom, skupino, organizacijo; SINONIMI: prijateljevati

3.

ekspresivno biti povezan s čim drugim in ga vsebinsko dopolnjevati

4.

ekspresivno pogosto uporabljati in zato dobro poznati, sprejemati kot svoje; SINONIMI: ekspresivno prijateljevati

5.

v obliki bratiti, ekspresivno povezovati s čim drugim in vsebinsko dopolnjevati

ETIMOLOGIJA: ↑brat

brátovščina Frazemi s sestavino brátovščina:
píti brátovščino s kóm

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bŕca Frazemi s sestavino bŕca:
dáti kómu bŕco [v rìt], dobíti bŕco [v rìt]

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Brek
Zanima me, katero poimenovanje – brek ali breka – ustrezneje poimenuje 'gozdno drevo z belimi cveti in drobnimi rjavimi plodovi, Sorbus torminalis ' (SSKJ). V SSKJ in Slovenski pravopis 2001 je vključen izraz breka , Veliki splošni leksikon (2006) in Leksikon Sova (2006) pa izkazujeta obliko brek . Katera oblika je z vidika stroke ustreznejša?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

brémza brémze samostalnik ženskega spola [brémza]

1.

neformalno priprava, mehanizem za upočasnjevanje, ustavljanje vozila

1.1.

neformalno

2.

neformalno, ekspresivno kar kaj ovira, zadržuje, preprečuje; SINONIMI: ekspresivno cokla

3.

neformalno, ekspresivno kar preprečuje, da kdo dela, se ravna po trenutnih vzgibih, željah

FRAZEOLOGIJA: stopiti na bremzo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bremse, prvotneje ‛del uzde’, prvotno ‛spona’

brénta -e ž (ẹ̑)
visoka lesena posoda, navadno za grozdje, ki se nosi na hrbtu: nesti z grozdjem napolnjeno brento; težka brenta; debel ko brenta / ekspr. polokal ga je celo brento zelo veliko
// slabš. debela ženska: kakšna brenta je!

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

brenta ► bˈrẹːnta -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bréskev -kve tudi bréskva -e ž (ẹ̑)
sadno drevo ali njegov žametasto dlakavi okrogli koščičasti sad: breskve že cvetejo; sočna breskev; imela je kožo ko breskev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

brez predl. z rod.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

brez²

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Brez oreškov
Imamo težavo s prevodom besedne zveze nut free . Prebrali smo vaš terminološki odgovor Lupinarji in sklepamo, da bi bilo v primerih, ko želimo kupcem naših izdelkov sporočiti, da izdelek ne vsebuje lupinarjev , ustrezno napisati brez lupinarjev . Seveda pa med potrošniki praktično nihče ne ve, kaj bi to bilo. Sliši se skoraj kot kakšna živalska vrsta. Trenutno na promocijskem gradivu dosledno uporabljamo izraz brez oreščkov (npr. Vsi izdelki so brez glutena, brez pšenice, brez mleka, brez jajc, brez kvasa, brez soje in brez oreščkov.), vendar se hkrati zavedamo pomanjkljivosti in nas tovrstna opredelitev moti. Pozitivno je, da potrošniki besedno zvezo brez oreščkov vseeno pravilno razumejo, a ne vemo, če je to dolgoročno prava pot. Imate morda kakšen nasvet?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

brezpášno obdóbje -ega -a s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Brezplačni premijski model
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin freemium , ki na področju ekonomije, zlasti na področju spletnih portalov in aplikacij, označuje poslovni model, pri katerem se mora uporabnik za dostop do nekaterih funkcionalnosti portala ali aplikacije najprej registrirati, čeprav je potem uporaba brezplačna. Vse druge funkcionalnosti pa so navadno dostopne le v primeru, če jih uporabnik plača. Ali za to vrsto poslovnega modela obstaja kakšen primernejši izraz kot brezplačna naročnina ? Poleg tega me zanima, če bi bilo v zvezi s tovrstnim poslovnim modelom ustrezno govoriti o naročništvu , ki ga sicer v SSKJ2 ne najdem.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

brezsimptómen pridevnik

1.

iz medicine

ki kljub okužbi ne kaže simptomov

SINONIMI:

asimptomatičen

asimptomatski

nesimptomatičen

nesimptomatski

1.1

iz medicine

ki poteka brez simptomov

SINONIMI:

asimptomatičen

asimptomatski

nesimptomatičen

nesimptomatski

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

brezsimptómno prislov

iz medicine

brez simptomov

SINONIMI:

asimptomatično

asimptomatsko

nesimptomatsko

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

brezvôdna dôba -e -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

brẹ́žati 2., -ím, vb. impf. weinen, wehklagen, Levst. (Rok.); Kaj ti je tebi, Marija, Ko tako milo stojiš in brežiš? Gabrje pod Krasom-Erj. (Torb.); (tudi breždžati, schreien: kaj tako breždžiš? Mik. [V. Gr. I. 290., 357.]); (— 2) scharf wehen; veter breži, Cig., Ahac.; menda pravilneje: briži; prim. brižati).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

brídek1 -dka prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

brínov brínova brínovo pridevnik [brínou̯ brínova brínovo]

1.

ki je v zvezi z brinom 1.

1.1.

brina 1.

;

SINONIMI:

brinjev

2.

ki je iz brina 1.1. ali vsebuje brin 1.1.; SINONIMI: brinjev

ETIMOLOGIJA: ↑brin

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

brisáča brisáče samostalnik ženskega spola [brisáča]

1.

izdelek iz vpojnega blaga za brisanje telesa

1.1.

;

SINONIMI:

brisačka

FRAZEOLOGIJA: vreči brisačo v ring
ETIMOLOGIJA: ↑brisati

brítev Frazemi s sestavino brítev:
brez brítve obríti kóga, nabrúšen kot brítev, óster kot brítev

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bríti bríjem nedovršni glagol [bríti]

1.

odstranjevati dlake z rezanjem tik ob koži

2.

pihati tako, da se čuti hud, močen mraz

FRAZEOLOGIJA: briti norce (iz koga, iz česa, s kom, s čim)
ETIMOLOGIJA: = cslov. briti, hrv., srb. brȉti, brȉjati, rus. brítь < pslov. *briti, sorodno s stind. bhrīṇā́ti ‛poškoduje, rani’, valiž. brwydr ‛boj’, iz ide. baze *bhrei̯H- ‛rezati, obdelovati z ostrim orodjem’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

brívec brívca samostalnik moškega spola [brívəc]

kdor se poklicno ukvarja z britjem, urejanjem brade in striženjem las

ETIMOLOGIJA: ↑briti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bŕk Frazemi s sestavino bŕk:
iméti bŕke [postrížene] na dèž, povédati v bŕk kómu kàj, režáti se v bŕk kómu, smejáti se v bŕk kómu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bȓk -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

brlòg Frazemi s sestavino brlòg:
lêvji brlòg, vólčji brlòg

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

brna ► ˈbr̥na -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bŕrm medmet

tudi s ponovljeno črko r ali m posnema zvok motornega vozila

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema zvok motorja, podobno kot angl. vroom

brus ► bˈrüːs -a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bŕž prisl. (ȓ)
1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: to reče in brž odide; brž razume; prinesi, pa brž; brž domov; brž, brž, čakajo te / glej, da se brž brž pobereš / pridi brž ko brž bržkobrž, na brž nabrž
// izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: brž potem je izginil; dežja ne bo tako brž
2. v neposredni bližini; tik4: hišice so brž ob morju

bŕž ko

vez., v časovnih odvisnih stavkih

za izražanje, da se dejanje v nadrednem stavku zgodi neposredno za dejanjem v odvisnem stavku:

brž ko bo mogoče, se vrni

brž ko so ladjo spravili v dok, so jo pregledali

obkolili so ga, brž ko so ga zagledali

/ odkrižaj se jih, brž ko bo mogoče kar najhitreje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

br̀ž, adv. 1) eher (le v nekaterih izrazih): brž ko ne (bržkone), wahrscheinlich; brž ko brž, ehestens (je eher, je lieber), Cig., Jan., C.; — 2) (brez komparativnega pomena:) schnell, unverzüglich; brž pojdi po zdravnika! — brž ko, sobald: brž ko bode mogoče, sobald es möglich sein wird; — brž da (bržda), wahrscheinlich; brž da ni utegnil priti, jvzhŠt.; — brž = brž da, brž ko ne, Habd.; brž si bil bolen, C.; — 3) najbrž, höchstwahrscheinlich: najbrž nikogar ni našel doma; — iz brže.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

brž ko gl. brž

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bŕž ko podr. čas. vez. zv. (ȓ) ~ ~ bo mogoče, se vrni; Obkolili so ga, ~ ~ so ga zagledali

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bŕž ko vez. zv.

GLEJ SINONIM: ko1, takoj ko

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024

bŕžkobŕž in bŕž ko bŕž prisl. (ȓ-ȓ)
čim prej: umakni se, in to bržkobrž

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bŕžkobŕž in bŕž ko bŕž mer. čas. prisl. (ȓȓ) čim prej: umakni se ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bŕž ko bŕž prisl. zv.

GLEJ SINONIM: čim prej

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024

búba -e ž

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

búc búca in bùc búca samostalnik moškega spola [búc] in [bùc]

1.

ljubkovalno nežen trk glave ob glavo kot izraz naklonjenosti, ljubeznivosti, navadno z majhnim otrokom

2.

kot medmet, navadno ponovljeno, pogosto v zvezi z buci uporablja se, ko govorec naklonjeno, ljubeznivo ogovarja majhnega otroka, navadno hkrati z dotikom

2.1.

kot medmet

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. buc ‛udarec po vodni površini’ in medmet ob trku glave z dojenčkom, iz *butьcati iz *butati - več ...

búci medmet

navadno podvojeno, pogosto v zvezi z buc uporablja se, ko govorec naklonjeno, ljubeznivo ogovarja majhnega otroka, navadno hkrati z dotikom

ETIMOLOGIJA: ↑buc

búča búče samostalnik ženskega spola [búča]

1.

kulturna rastlina s plazečim se steblom in navadno užitnimi plodovi trebušaste oblike; primerjaj lat. Cucurbita pepo

1.1.

1.2.

2.

posoda, steklenica trebušaste oblike

2.1.

3.

ekspresivno glava, zlasti človeška

4.

navadno slabšalno neumen, naiven, nespameten človek

STALNE ZVEZE: buča golica, buča hokaido, buča špagetarica, hokaido buča, muškatna buča, orjaška buča, presesalna buča, špagetna buča
FRAZEOLOGIJA: brihtna buča, dobiti jih po buči, kotaliti buče, kot svinja v buče, prodajati buče (komu), trda buča, trde buče, To so buče.
ETIMOLOGIJA: = hrv. bȕća, prevzeto iz roman. < vulglat. buttia ‛okrogla posoda za vino, sodček’ k buttis ‛sod’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

búča Frazemi s sestavino búča:
búče prodájati, dobíti jíh po búči, tí si [pa] búča, tí si práva búča, tó je [pa] búča, tó so búče, zvíta búča

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bučánje bučánja samostalnik srednjega spola [bučánje]

1.

oddajanje močnega, globokega zvoka, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑bučati

búčen2 -čna -o prid. (ú ū)
1. zelo glasen: bučni glasovi trobent; ko je vstopil, ga je pozdravil bučen smeh; godba postaja vedno bolj bučna
// poln hrupa: bučno slavje; mesto je precej bučno; pren. bučno življenje
2. ki mnogo, hrupno govori: kadar spije nekaj kozarcev, je vselej bučen

búčno

prisl.:

orgle so se bučno oglasile

dekleta se bučno smejejo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

búčnica búčnice samostalnik ženskega spola [búčnica]

1.

navadno v množini bučno seme, navadno užitno

2.

kulturna rastlina s plazečim se steblom, zvezdastimi cvetovi in trebušastimi plodovi; primerjaj lat. Cucurbitaceae; SINONIMI: iz botanike bučevka

FRAZEOLOGIJA: prodajati bučnice (komu)
ETIMOLOGIJA: ↑buča

búčno prislov [búčno]

1.

takó, da je zelo glasno, hrupno

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑bučen

budizem

Predlog

budizma samostalnik moškega spola

vera, ki jo je osnoval Buda

IZGOVOR: [budízəm], rodilnik [budízma]

ZVEZE: zen/zenovski budizem

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bukovski2 -a -o pridevnik

ki se nanaša na jezik starih Rimljanov; SODOBNA USTREZNICA: latinski

FREKVENCA: 17 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

búla1 búle samostalnik ženskega spola [búla]

1.

okroglasta nabreklina, oteklina, navadno na koži ali tik pod njo

2.

skupek izrojenih celic kakega tkiva, navadno znotraj telesa

3.

valjasta blazina za klekljanje

4.

klobasi podobna koroška jed iz koščkov mesa, kruha, jajc v svinjskem ali govejem črevesu

FRAZEOLOGIJA: Če čebula ne bi imela če, bi bila bula.
ETIMOLOGIJA: = češ. boule < pslov. *bula < ide. bhou̯H-lah2 iz baze bheu̯H- ‛napihniti’, tako kot nem. Beule, lat. bulla ‛bula, oteklina, vodni mehur’ - več ...

búla2 búle samostalnik ženskega spola [búla]

pomembna papeška ali vladarska listina s kovinskim pečatom

STALNE ZVEZE: zlata bula
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Bulle) iz novolat. bulla ‛ob listini viseči pečat (vtisnjen v svinec)’ < klas. lat. ‛vodni mehur’, glej ↑bula - več ...

búlica búlice samostalnik ženskega spola [búlica]

1.

manjša okroglasta nabreklina, oteklina, navadno na koži ali tik pod njo

2.

skupek izrojenih celic kakega tkiva, zlasti manjši, navadno znotraj telesa

ETIMOLOGIJA: ↑bula

bùm posnem. medm.

1.

posnema (močen) pok

SINONIMI:

bumf, krak3, paf, pif, pok2, puf2, pumf, tresk

2.

posnema (zamolkel) glas pri udarcu, udarjanju

SINONIMI:

buh2, bumf, bunk, cmok2, cof2, čof, lop, plesk2, plosk3, tresk

GLEJ ŠE SINONIM: bumf

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024

bùmf in búmf medmet

1.

posnema zvok ob nepričakovanem močnem udarcu

1.1.

2.

ponovljeno posnema nizke zvoke glasne glasbe

3.

ekspresivno ponazarja nenadno, hitro spremembo

ETIMOLOGIJA: verjetno iz imitativne besede buf, morda pod vplivom ↑bum

búnkati -am nedov. (ȗ)
1. udarjati s pestjo: bunkati po vratih
// ekspr. tepsti, tolči: ko sem bil otrok, so me dostikrat bunkali
2. udarjati s težkim kladivom, da se sliši glas bunk: kovač bunka po nakovalu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

buta¹

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Butična pivovarna, butično pivo
Zanimata me slovenska ustreznika za angleška termina craft brewery in craft beer . Prvi označuje navadno majhno pivovarno, ki je neodvisna od multinacionalk in vari pivo po tradicionalnih ali inovativnih postopkih, pri čemer je poseben poudarek na kakovosti. Drugi pa označuje pivo, ki je proizvedeno v takšni pivovarni. Za termin craft beer sem v slovenščini zasledila ustreznike craft pivo oz. kraft pivo , torej domnevam, da bi za termin craft brewery lahko uporabili ustreznik craft pivovarna oz. kraft pivovarna . Za tovrstne pivovarne se včasih uporablja tudi izraz kraft varilnica , a menim, da to nista popolna sinonima, saj varilnica predstavlja le del pivovarne . Bi morda z ustreznikom artizanalno pivo (iz italijanščine artigianale ) za craft beer šli predaleč? Kaj svetujete?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bútniti -em dov. (ú ȗ)
1. s silo se zadeti ob kaj: čoln butne ob breg; val butne v skalo; zravnal se je in butnil z glavo v strop
2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: butniti v sobo; pren. kri butne v glavo
3. s silo udariti na dan: para butne iz kotla; pren. jeza butne iz njega
4. preh., ekspr. s silo vreči: val butne ladjo ob greben; pog. ko pride iz šole, butne aktovko v kot
5. preh., pog. suniti, dregniti: butnila ga je s komolcem
● pog., ekspr. nič ne pomisli, kar butne hitro reče; ekspr. planil je v hišo in butnil: Požigajo naglo rekel; ekspr. butniti v smeh nenadoma glasno zasmejati se; ekspr. spotaknil se je in butnil po tleh padel; ekspr. ker mu niso brž odprli, je butnil po vratih močno udaril

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

bútniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno

GLEJ: bútati 1

2.

kdo/kaj zelo hitro priti v/na koga/kaj / kam
Butnil je v sobo.

3.

kdo/kaj nenadoma silovito priti iz/z/s/od česa / od kod
Učenci so butnili iz razreda.

4.

knjižno pogovorno kdo/kaj s silo dati kaj ob/v/na koga/kaj / po/na/v/ob/pri kom/čem / kam / kod
Ko pride iz šole, butne torbo v kot.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024

bypass bypassa; tudi bájpas samostalnik moškega spola [bájpas]

1.

priprava, ki nadomesti, obide obolelo žilo ali drug votel organ; SINONIMI: iz medicine obvod

1.1.

;

SINONIMI:

obvod

2.

vod, ki nadomesti, obide neprehoden, prekinjen del glavnega voda; SINONIMI: obvod

3.

kot pridevnik ki je v zvezi z bypassom 2.

4.

ekspresivno kar omogoča okoriščanje, zlorabo zaradi neustreznosti, nedorečenosti zakonodaje, predpisov; SINONIMI: ekspresivno obvod

5.

kot pridevnik, ekspresivno ki je v zvezi z bypassom 4.

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bypass ‛obvod’, iz pass by ‛obiti’ iz pass ‛iti mimo’ in by v pomenu ‛mimo, ob’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cájteng cájtenga samostalnik moškega spola [cájtənk cájtənga]

neformalno periodično, navadno dnevno, tedensko izhajajoča publikacija za seznanjanje javnosti z aktualnim dogajanjem, novicami; SINONIMI: neformalno cajtenge

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Zeitung, prvotno ‛novica’, < srvnem. zīdunge k srspnem. tīdinge iz tīden ‛stremeti, odpravljati se, hiteti’

cájtenge cájteng množinski samostalnik ženskega spola [cájtənge]

neformalno periodično, navadno dnevno, tedensko izhajajoča publikacija za seznanjanje javnosti z aktualnim dogajanjem, novicami; SINONIMI: neformalno cajteng

ETIMOLOGIJA: ↑cajteng

cáker Frazemi s sestavino cáker:
v cáker hodíti s kóm/čím

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

calendas graecas Frazemi s sestavino calendas graecas:
ad calendas graecas

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Cankar na maturi 2020: »dolina šentflorjanska« in raba začetnice pri dramskih likih

Matura v letu 2020 predvideva tematski sklop z naslovom V svetu Cankarjeve dramatike. Med vprašanji, s katerimi se dijaki srečujejo, je tudi raba velike/male začetnice pri zvezi dolina šentflorjanska in zapis začetnice pri dramskih osebah, ki nimajo imena, temveč zgolj funkcijo (npr. župan). Kakšno je stališče Pravopisne komisije in Jezikovne svetovalnice?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Canóssa Frazemi s sestavino Canóssa:
hodíti kot v Canósso, íti v Canósso, odíti v Canósso, odpráviti se v Canósso, podáti se v Canósso, pót v Canósso, príti v Canosso

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

capín capína samostalnik moškega spola [capín]

navadno slabšalno kdor se vede neustrezno, neodgovorno, ima negativne lastnosti ali se mu to pripisuje

ETIMOLOGIJA: ↑capa po zgledu fakin ipd. - več ...

cedílo cedíla samostalnik srednjega spola [cedílo]

luknjičasta ali mrežasta priprava za ločevanje trdne snovi od tekoče s pretakanjem; SINONIMI: odcejalnik

FRAZEOLOGIJA: ostati na cedilu, pustiti na cedilu koga
ETIMOLOGIJA: = cslov. cědilo, hrv. cjèdilo, srb. cèdilo, rus. cedílo, češ. cedidlo < pslov. *cědidlo iz ↑cediti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti]

1.

ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati

2.

v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati

3.

v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah

3.1.

v obliki cediti se

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno mediti

FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cèk1 céka m (ȅ ẹ̄)
nar. klop1: Vsaka druga beseda mu je kletev, bogoskrunstvo in otrok se take reči primejo ko cek (Prežihov)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cel je sestavina izrazov

Čas rani vse cele, Volk sit in koza cela

V VARIANTI IZRAZOV: Če bi nevoščljivost gorela, ne bi rabili drv, Ko ima hudič mlade, jih ima veliko, Vse življenje se učimo

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

celína Frazemi s sestavino celína:
béla celína, čŕna celína, nôva celína, oráti celíno, pêta celína, stára celína, zelêna celína

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

celodnévna smúčarska vozôvnica -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

celofánska napáka -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

celolétna smúčarska vozôvnica -e -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

céna Frazemi s sestavino céna:
plačáti visôko céno [za kàj], popóprane céne, za nobêno céno, za vsáko céno, zasoljêna céna, zasoljêne céne

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Cenilka
Zanima me, kako pravilno sloveniti angleški termin estimator , ki se uporablja na področju ekonometrije in označuje spremenljivko, s katero ocenjujemo določen parameter. V praksi se uporablja slovenski termin cenilka , a bi bilo po mojem mnenju pravilneje uvesti termin ocenjevalec oz. ocenjevalka , saj govorimo o ocenah in ocenjevanju. Kakšno je vaše mnenje?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cènt Frazemi s sestavino cènt:
bíti têžek kot cènt, iméti nôge têžke kot cènt, têžek kot cènt

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

centrifugálni centrifugálna centrifugálno pridevnik [centrifugálni]

1.

ki je v zvezi z usmerjenostjo zlasti sile, pospeška iz središča kroženja navzven; SINONIMI: sredobežni

1.1.

2.

ekspresivno ki je usmerjen stran od česa, kar zlasti po svoji pomembnosti učinkuje kot središče; SINONIMI: ekspresivno sredobežni

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. zentrifugal, angl. centrifugal) iz nlat. centrifugalis, iz ↑center + tvorjenka od lat. fugere ‛bežati’

cepetánje cepetánja samostalnik srednjega spola [cepetánje]

1.

udarjanje z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno hoja, premikanje, navadno negotovo, v zadregi

2.1.

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: cepetanje na mestu
ETIMOLOGIJA: ↑cepetati

cepetáti cepetám nedovršni glagol [cepetáti]

1.

udarjati z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno hoditi, premikati se, navadno negotovo, v zadregi

3.

ekspresivno nemirno se prestopati, zlasti zaradi mraza

4.

ekspresivno zaostajati glede na povprečno, pričakovano stopnjo česa

ETIMOLOGIJA: ↑cepet - več ...

cepín cepína samostalnik moškega spola [cepín]

1.

manjšemu krampu podoben gorniški pripomoček za vzpenjanje in spuščanje po strmem zasneženem, ledenem terenu

2.

gozdarsko orodje s konico za premikanje hlodov

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. zappone ‛rovnica’, iz zappa ‛motika’, morda iz nar. it. zappa ‛koza’, ker železni konici nekaterih motik spominjata na kozje roge - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cérkev Frazemi s sestavino cérkev:
bíti kàkor ámen [v cérkvi], bíti kot ámen [v cérkvi], kot pès v cérkvi, tího kot v cérkvi, tišína kot v cérkvi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cêsar Frazemi s sestavino cêsar:
slúžiti cesárja

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

césta Frazemi s sestavino césta:
bíti na césti, bíti na césti kot kónjska fíga, mériti césto, ostáti na césti, pognáti kóga na césto, postáviti kóga na césto, premériti césto, vréči kóga na césto, znájti se na césti

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Cezura
Na področju arhitekture uporabljam izraz cezura v pomenu ločnice, presledka med dvema različnima sklopoma objekta ali členitve na fasadi. V SSKJ2 omenjene besede v arhitekturnem pomenu nisem zasledila. Je torej ne uporabljam pravilno? Kateri izraz je bolj primeren?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

chia, číja samostalnik ženskega spola

1.

rastlina z bodičastimi izrastki na koncu stebel in grozdastimi cvetovi belkaste ali vijoličaste barve, po izvoru iz Mehike; Salvia hispanica

1.1

semena te rastline kot hrana, jed

1.2

ki je v zvezi s to rastlino

SINONIMI:

čijin

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cianofítik -a m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

ciganski ► ciˈgaːnskė -a -ȯ prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl]

1.

zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja

2.

umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto

2.1.

STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel
ETIMOLOGIJA: ↑ciklus

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cíklično prislov [cíklično]

1.

takó, da obstaja, poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑ciklični

ciklón ciklóna samostalnik moškega spola [ciklón]

1.

območje nizkega zračnega tlaka in vrtinčenja zraka

2.

vrtinčast tropski vihar; SINONIMI: iz meteorologije tropski ciklon

STALNE ZVEZE: tropski ciklon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklon iz angl. cyclone, iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus]

1.

zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja

2.

umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto

2.1.

STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cilínder cilíndra samostalnik moškega spola [cilíndər]

1.

glavni del batnega stroja v obliki valja

2.

valjast del ključavnice, ki se vgradi v vrata

3.

valj

3.1.

4.

visok klobuk s trdim valjastim oglavjem

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zylinder in lat. cylindrus iz gr. kýlindros ‛valj’ - več ...

cíljna čŕta -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cíljni čàs -ega čása m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cíljni dróg -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

címa -e ž (í)
1. zeleni del rastlin, ki imajo užitne gomolje: krompir kopljejo, ko se cima posuši
2. poganjek iz gomoljev nekaterih rastlin v zimskem času: pozimi repa poganja cime; pripraviti repno cimo kot solato
3. nar. ledena sveča: od strehe visijo dolge cime

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

címa -e ž

zeleni del rastlin, ki imajo užitne gomolje

SINONIMI:

ekspr. cimica, nar. trava

GLEJ ŠE: sveča

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024

cimermanski -a -o (cimermanski, cimarmanski, cimpermanski) pridevnik

1. ki je povezan s cimermanom; SODOBNA USTREZNICA: tesarjev

2. ki se nanaša na cimermane; SODOBNA USTREZNICA: tesarski

FREKVENCA: 6 pojavitev v 2 delih

FRAZEOLOGIJA: potegniti cimermansko mero/žnoro (čez kaj)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cìnkati -am nedov. cingljati, zvončkljati: czinkati KOJ 1833, 177; Czinka BKM 1789, 114; cinga KOJ 1845, 12; Naj czinka czirkev peſznami BKM 1789, 42; Czinkaj tak glász tvoj KAJ 1848, 216; steri lepô cinkali KAJ 1870, 125
cinkajóuči -a -e cingljajoč, zvončkljajoč: czinkajoucse czimbole KŠ 1771, 516
cìnkavši -a -e ko je cingljal, zvončkljal: ſzpejvavſi i czinkavſzi vu ſzrczi vaſem Goſzodni KŠ 1771, 584

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cíproš -a m (ȋ)
nar. ciprje: Ko ciproš zacveti, so naše frate rdeče (J. Glazer)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

církus Frazemi s sestavino církus:
béli církus, cél církus, délati církus, jè cél církus, napraviti cél církus, naredíti cél církus, nastál je cél církus, zgánjanje církusa, zgánjati církus

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Citatna imena skandinavskih ulic

Kako v besedilu ravnamo z imeni ulic, npr. iz skandinavskih jezikov (Vendevägen, Myrerskogveien ...) spol in sklonljivost v slovenščini?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Citiranje Svetega pisma in dvojna pisna norma

Zanima me, zakaj je pri citiranju Svetega pisma med vrsticami v pomenu 'od do' stični vezaj in ne pomišljaj (npr. Jn 3,16-17 in ne Jn 3,16–17). V navodilih Teološke fakultete UL se stični pomišljaj navaja samo pri citiranju več poglavij (npr. Jn 3–6 v pomenu tretje do šesto poglavje Evangelija po Janezu).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

civílen -lna -o prid. (ȋ)
1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi; šel bo za civilnega pilota; civilna oblast na osvobojenem ozemlju; je v civilni službi; civilno letališče; v vojni trpi tudi civilno prebivalstvo; civilno služenje vojaškega roka služenje vojaškega roka z opravljanjem dela v civilni ustanovi; diplomantom vojnih akademij se priznava tudi v civilnem življenju fakultetna izobrazba / polkovnik se je preoblekel v civilno obleko / civilni pogum pogum, ki ga kdo izkazuje s tem, ko javno pove svoje mnenje in ga zastopa pred oblastjo ne glede na posledice v javnosti; civilna družba združenje državljanov, ki zastopa javne interese nasproti ukrepom oblasti; civilna iniciativa organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna neposlušnost državljanska neposlušnost; civilna pobuda civilna iniciativa
2. ki se nanaša na necerkvene obrede: pogreb ne bo cerkven, ampak civilen; civilna poroka
3. pravn. nanašajoč se na osebnopravna ali premoženjskopravna razmerja: tožba v civilnem procesu; civilna pravda; sodišče rešuje civilne in kazenske zadeve; civilno sodišče
♦ pravn. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; civilni zakonik zakon, ki obsega celotno v državi veljavno civilno pravo; civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojno

civílno

prisl.:

poročila sta se civilno

civilno oblečen moški

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

civilizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
razširjati, prinašati civilizacijo: civilizirati barbare; civilizirati družbo

civilizírati se

uporabljati dosežke civilizacije:

v dvajsetih letih se je dežela močno civilizirala

civilizíran

-a -o:

civiliziran človek

ta dogodek je pretresel ves tedanji civilizirani svet

to je zelo kultivirana in civilizirana dežela

/ biti vajen udobnega in civiliziranega življenja

/ šalj. zdaj ko si se obril, si vsaj podoben civiliziranemu človeku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cmòk cmôka samostalnik moškega spola [cmòk]

1.

navadno v množini jed, oblikovana v kepo, kroglo, navadno močnata, z nadevom

2.

ekspresivno glasen poljub

3.

moteč občutek v grlu, ki otežuje požiranje

4.

kot medmet, navadno ponovljeno posnema zvok glasnega poljuba

FRAZEOLOGIJA: cmok v grlu, cmok v grlu se naredi komu, imeti cmok v grlu, pogoltniti cmok v grlu, s cmokom v grlu
ETIMOLOGIJA: = hrv. cmȍk ‛zvok glasnega poljuba, glasen poljub’ iz ↑cmokati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cmòk1 cmôka m (ȍ ó)
1. nav. mn. kuhana močnata jed kepaste oblike: češpljevi, krompirjevi, kruhovi cmoki; srna v omaki s cmoki; rejen ko cmok
2. šalj. glas, kakršen nastane pri poljubu: poljubila sta se s cmokom
// poljub: na usta ji je pritisnil krepek cmok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cmòk Frazemi s sestavino cmòk:
cmòk v gŕlu, cmòk v gŕlu se naredí kómu, cmòk v ústih, iméti cmòk v gŕlu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

coasting samostalnik moškega spola

iz avtomobilizma

vožnja, pri kateri se varčuje z gorivom ob samodejnem zaviranju z motorjem ali v prostem teku, navadno navzdol

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. coasting ‛spuščanje po hribu navzdol’, iz coast ‛spuščati se po hribu navzdol (prvotno s sankami, nato tudi kolesom in avtomobilom)’, iz amer. angl. coast v pomenu ‛zasnežen klanec za sankanje’

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cóbol -a [ko] m (ọ̑); gl. kobol

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cóbra -e [ko] ž (ọ̑) |letalo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cokelj ► ˈcọːkėl’ -kl’a m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cókla Frazemi s sestavino cókla:
bíti cókla razvôja, bíti cókla za kóga/kàj, postáti cókla razvôja, postáti cókla za kóga/kàj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Colómbo -a [ko] m, zem. i. (ọ̑); gl. Kolombo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Colorádo -a [ko] m, zem. i. (ȃ); gl. Kolorado

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cólt -a [ko] m (ọ̑); gl. kolt

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Cómo -a [ko] m, zem. i. (ọ̑) |italijansko mesto|: v ~u
cómski -a -o (ọ̑)
Cómčan -a m, preb. i. (ọ̑)
Cómčanka -e ž, preb. i. (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

concerto grosso concerta grossa samostalnik moškega spola [končêrto gróso]

iz glasbene umetnosti večstavčna instrumentalna skladba s kontrastnimi deli, ki jih izmenjaje izvajata manjša skupina solističnih instrumentov in orkester

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. concerto grosso ‛veliki koncert’, iz ↑koncert in grosso v pomenu ‛velik’

confíteor -ja [ko] m s -em (ȋ); gl. konfiteor

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cónga -e [ko] ž (ọ̑); gl. konga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

contergán -a [ko] m, snov. (ȃ) lekar. |uspavalo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

copát copáta samostalnik moškega spola [copát]

1.

navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo za notranje prostore, zlasti bivalne; SINONIMI: copata

2.

navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copata, čevelj, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka

ETIMOLOGIJA: ↑copata

copáta copáte samostalnik ženskega spola [copáta]

1.

navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo za notranje prostore, zlasti bivalne; SINONIMI: copat

2.

navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, čevelj, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka

3.

navadno slabšalno kdor je preveč uslužen, nesamozavesten in se pusti voditi drugim

FRAZEOLOGIJA: imeti pod copato koga
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. zapàte ‛sandala, copata’ = knjiž. it. ciabatta ‛copata, ponošen čevelj’, prevzeto z vzhoda, perz. čäbät, tatar. čabata ‛opanka iz ličja’ - več ...

copátar copátarja samostalnik moškega spola [copátar]

1.

slabšalno moški, ki je preveč uslužen, nesamozavesten in se pusti voditi drugim, zlasti v partnerskem razmerju

2.

kdor izdeluje (športne) copate

3.

ekspresivno kdor (rad) nosi copate

ETIMOLOGIJA: ↑copata

copátek copátka samostalnik moškega spola [copátək]

1.

navadno v množini, navadno ekspresivno copat, zlasti otroški; SINONIMI: navadno ekspresivno copatka

2.

navadno v množini, navadno ekspresivno obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, čevelj, navadno ekspresivno copatka

3.

ekspresivno pnevmatika vozila, zlasti avtomobila; SINONIMI: ekspresivno obutev, ekspresivno obuvalo

ETIMOLOGIJA: ↑copat

coprnički -a -o (cuprnički) pridevnik

ki se nanaša na coprnike; SODOBNA USTREZNICA: čarovniški

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Coroníni -ja [ko] m s -em oseb. i. (ȋ) |član italijanske plemiške rodbine|
Coronínijev -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

córtes -a [ko] m (ọ̑); gl. kortes

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Cósta -e in Cósta -a [ko] m, oseb. i. (ọ̑; ọ̑) |slovenski zgodovinar in publicist|
Cóstov -a -o (ọ̑), ●Cóstin -a -o (ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Cósta Bráva -e -e [ko] ž, zem. i. (ọ̑ ȃ) |španska obala|: na ~i ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

còtángens -a [ko] m, pojm. (ȍȃ); gl. kotangens

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Côvent Gárden ~ -dna [ko] m, stvar. i. (ȏ á) |operno gledališče v Londonu|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

crkávati crkávam nedovršni glagol [cərkávati]

1.

neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati

1.1.

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

neformalno, slabšalno crkovati

2.

neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkovati

3.

neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkovati

3.1.

neformalno

;

SINONIMI:

neformalno crkovati

FRAZEOLOGIJA: crkavati na obroke, crkavati od smeha
ETIMOLOGIJA: iz crkati, iz onomatopeje *cr, ki posnema visoke glasove - več ...

cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti]

1.

neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti

1.1.

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti

2.

neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno krepniti, ekspresivno škripniti

FRAZEOLOGIJA: raje crknem, crkniti od smeha, za crknit, Naj sosedu krava crkne., V španoviji še pes crkne., Za crknit!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej ↑crkavati

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cŕknjen cŕknjena cŕknjeno pridevnik [cə̀rknjen]

1.

neformalno, slabšalno ki je v stanju, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: privzdignjeno blagopokojen

1.1.

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

privzdignjeno blagopokojen

2.

neformalno ki je zelo utrujen, izmučen

FRAZEOLOGIJA: crknjen konj, refleks crknjenega konja
ETIMOLOGIJA: ↑crkniti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

crkováti crkújem nedovršni glagol [cərkováti]

1.

neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkavati

1.1.

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

neformalno, slabšalno crkavati

2.

neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkavati

3.

neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkavati

3.1.

neformalno

;

SINONIMI:

neformalno crkavati

FRAZEOLOGIJA: crkovati na obroke, crkovati od smeha
ETIMOLOGIJA: iz crkati, glej ↑crkavati

cúcek cúcka samostalnik moškega spola [cúcək]

1.

navadno slabšalno pes, zlasti manjši; SINONIMI: ekspresivno kužek, navadno ekspresivno psiček, navadno slabšalno ščene

2.

slabšalno kdor je pretirano pohleven, poslušen, bojazljiv ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno ščene

FRAZEOLOGIJA: kot polit cucek, kot cucka, moker kot cucek
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cúcak, nar. polj. cucek, sorodno z nar. rus. cúcka < pslov. *cucьkъ ‛(mlad) pes’ iz *cucь, iz vabnega klica za pse *cu cu, tako kot litov. čiùčius, latv. cùocis ‛pes’ - več ...

cúcek Frazemi s sestavino cúcek:
kot polít cúcek

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cúg-cúg -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cúker Frazemi s sestavino cúker:
bíti kàkor iz cúkra, ne bíti iz cúkra, sládek kàkor cúker

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cvesti cvetem (cvesti, cvasti, cvejsti) nedovršni glagol

1. kdo/kaj biti v fazi, ko so razviti cveti, cvet; SODOBNA USTREZNICA: cvesti, cveteti

2. ekspresivno, kdo/kaj; (od česa, v čem) biti uspešen pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: cvesti, cveteti

2.1 ekspresivno, kaj obstajati v veliki meri; SODOBNA USTREZNICA: cveteti

FREKVENCA: 58 pojavitev v 13 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cvét Frazemi s sestavino cvét:
bíti [právi] cvet čésa, bíti v pólnem cvétu, rdèč kàkor mákov cvét, rdèč kot mákov cvét, v cvétu lét, v cvétu mladósti, v cvétu življênja

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cvetênje -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cvetéti -ím nedov.

1.

izraža, da je rastlina v stanju, ko ima razvit cvet, cvete

SINONIMI:

biti v cvetju, biti v cvetu, gnati v cvet, cvesti, star. precvitati, zastar. procvitati

2.

ekspr. izraža, da je kdo v zelo pozitivnem stanju

SINONIMI:

ekspr. cvesti

3.

ekspr. gospodarsko uspešno se razvijati

SINONIMI:

ekspr. cvesti, publ. doživljati razcvet, knj.izroč. razcvetati se, star. razcvitati se, knj.izroč. vzcvetevati

GLEJ ŠE SINONIM: cefrati se, cepiti se, goreti, razvijati se, trgati se, uspevati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024

cvétje cvétja samostalnik srednjega spola [cvétje]

več cvetov, cvetovi

več cvetlic, cvetlice

STALNE ZVEZE: rezano cvetje
FRAZEOLOGIJA: otrok cvetja, Ostanite v cvetju!
ETIMOLOGIJA: ↑cvet

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cvétje Frazemi s sestavino cvétje:
bíti v cvétju, bódi v cvétju, bodíte v cvétju

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cvetlíca cvetlíce samostalnik ženskega spola [cvetlíca]

1.

rastlina, pri kateri izstopajo zlasti cvetovi; SINONIMI: cvetica, cvetnica, ekspresivno cvetka

1.1.

2.

ironično neresna, nepremišljena, neumna izjava ali dejanje, ki vzbuja dvome, pomisleke; SINONIMI: ironično cvetka

ETIMOLOGIJA: iz cvesti, glej ↑cvet

cvetličárka cvetličárke samostalnik ženskega spola [cvetličárka]

ženska, ki se poklicno ukvarja s prodajo, vzgojo okrasnih rastlin in njihovo uporabo v šopkih, okrasitvah

ETIMOLOGIJA: ↑cvetličar

cvétnica cvétnice samostalnik ženskega spola [cvétnica]

1.

iz botanike rastlina, ki za razmnoževanje tvori cvetove, iz katerih se razvijejo semena, plodovi; primerjaj lat. Anthophyta

1.1.

;

SINONIMI:

cvetica, cvetlica, ekspresivno cvetka

ETIMOLOGIJA: ↑cvet

cvètnonedéljski cvètnonedéljska cvètnonedéljsko pridevnik [cvə̀tnonedélski]

ki je v zvezi s cvetno nedeljo

ETIMOLOGIJA: iz cvetna nedelja

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cvíč -a m (ȋ)
1. oglašanje z visokim, tožečim glasom: bolesten cvič živali
2. nar. zelo kisla pijača: že navsezgodaj pije ta cvič; kisel ko cvič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cvičar

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

cvíček cvíčka samostalnik moškega spola [cvíčək]

vino svetlo rdeče barve kiselkastega okusa, z manjšo vsebnostjo alkohola, ki ga iz belih in rdečih sort grozdja po predpisanem tradicionalnem postopku proizvajajo na Dolenjskem

FRAZEOLOGIJA: dežela cvička
ETIMOLOGIJA: iz *cvikniti ‛skisati se’, prvotno ‛kislo, kakor ciknjeno vino’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

čákanje Frazemi s sestavino čákanje:
čákanje na zelêno lúč

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.