bremati ► bˈrẹːmat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
frizȇr -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fŕkati2 -am nedov. (r̄ ȓ) ekspr. kodrati, navijati: še ko je bila otrok, so ji frkali lase;
frka si bradico;
lasje se ji frkajo / poganjki se frkajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fŕkati2 -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; fŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) kaj poud. ~ lase |kodrati, navijati|fŕkati se -am se (ŕ; ȓ ȓ) poud. Lasje se ji ~ajo |kodrajo|; knj. pog., poud., s smiselnim osebkom frkati se komu |mešati se komu|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fr̄kati2 fȓkam nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fȓklja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
frkocati [frkọ̄cati frkọ̄cam]
(ferkocati) nedovršni glagolkodrati lase
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
frkóčiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑) nar. vzhodno kodrati, navijati: frkočiti lase
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
frlẹ́ti -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fŕliti -im nedov. (ŕ r̄) ekspr. kodrati, navijati: frlila si je lase / pod nosom si je frlil redke brkice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
fŕliti -im nedov. -èč -éča; -en -ena; fŕljenje (ŕ; ŕ ȓ) redk. kodrati, navijati: kaj ~ lase
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kọ́der1 -dra m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kódranje -a s (ọ̑) glagolnik od kodrati: kodranje las / kodranje krompirjevih listov / klešče (za kodranje) kleščam podobna priprava za kodranje las
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kódrati kódram nedovršni glagol [kódrati] 1. delati, oblikovati kodre1.1. navadno ekspresivno delati, povzročati, da se kaj oblikuje tako, da spominja na kodre, postaja valovito, nagubano
2. v obliki kodrati se dobivati obliko kodrov, postajati kodrast2.1. v obliki kodrati se, navadno ekspresivno oblikovati se tako, da spominja na kodre, postajati valovit, naguban
FRAZEOLOGIJA: kodrati možgane (komu), kodrati živce komu ETIMOLOGIJA: ↑koder
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kódrati -am nedov. (ọ̑) delati, oblikovati kodre: česati in kodrati;
sama se kodra / kodrala ji je lase; pren., ekspr. veter kodra gladino morja kódrati se z dajalnikom
biti, nastopati v obliki kodrov: lasje se mu kodrajo / krompirjevi listi se kodrajo
kódran -a -o:
kodrani lasje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kódrati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; kódranje (ọ̑) komu kaj ~ sošolki lasekódrati se -am se (ọ̑) Lasje se ji ~ajo; Sama se ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kódrati -am
nedov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024
kọ̑drati – glej kọ́der1
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kodráti, -ȃm, vb. impf. kräuseln, locken; lase k.; sukno k., Cig.; k. se, sich kräuseln, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kodrati [kodráti kodrȃm]
nedovršni glagolkodrati lase
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kodrati gl.
bremati
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kodrciti, -im, vb. impf. = kodrati, kräuseln, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kodrež [kọ̑drež]
samostalnik moškega spolakdor ima skodrane lase
PRIMERJAJ: koder1
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kódriti -im in kodríti -ím nedov., kódri; kódren in kodrèn (ọ̄ ọ̑; ī í) knjiž. kodrati: česati in kodriti / večkrat ji kodri lase; izpod klobuka se kodrijo dolgi lasje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kǫ́driti, -im, vb. impf. = kodrati, Cig., Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
krȃvžati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
krȃvžati, -am, vb. impf. = kodrati; — iz nem.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kravžati nedov. kodrati:
ure, inu ure je pred shpeglam ſtal, inu ſvoje lasy je kraushal del. ed. m (II, 259) ← nem. krausen ‛kodrati’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
krȋšpati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
krišpati [krȋšpati krȋšpam]
nedovršni glagolkodrati lase
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
kȗštrati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
nakódrati nakódram dovršni glagol [nakódrati] 1. narediti, izoblikovati kodre; SINONIMI: skodrati 1.1. navadno ekspresivno narediti, povzročiti, da se kaj oblikuje tako, da spominja na kodre, postane valovito, nagubano; SINONIMI: navadno ekspresivno skodrati
2. v obliki nakodrati se dobiti obliko kodrov, postati kodrast; SINONIMI: skodrati 2.1. v obliki nakodrati se, navadno ekspresivno izoblikovati se tako, da spominja na kodre, postati valovit, naguban; SINONIMI: navadno ekspresivno skodrati
FRAZEOLOGIJA: nakodrati živce komu ETIMOLOGIJA: ↑kodrati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ondulírati -am nedov. in dov. (ȋ) s toploto, kemičnimi sredstvi kodrati: frizerka jo ondulira / ondulirati lase ondulirajóč -a -e:
biol. ondulirajoča membrana z rahlejšo citoplazmo obdan nitast izrastek, ki omogoča parazitom gibanje po krvi, sluzi
ondulíran -a -o:
ondulirani lasje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ondulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ondulíranje (ȋ) pešaj. kaj ~ lase kodrati, nakodrati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ondulírati -am
nedov.koga v posebnem postopku s toploto, kemičnimi sredstvi kodrati komu laseSINONIMI:
prakt. sp. delati trajno komu
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024
skódrati skódram dovršni glagol [skódrati] 1. narediti, izoblikovati kodre; SINONIMI: nakodrati 1.1. navadno ekspresivno narediti, povzročiti, da se kaj oblikuje tako, da spominja na kodre, postane valovito, nagubano; SINONIMI: navadno ekspresivno nakodrati
2. v obliki skodrati se dobiti obliko kodrov, postati kodrast; SINONIMI: nakodrati 2.1. v obliki skodrati se, navadno ekspresivno izoblikovati se tako, da spominja na kodre, postati valovit, naguban; SINONIMI: navadno ekspresivno nakodrati
FRAZEOLOGIJA: skodrati živce komu ETIMOLOGIJA: ↑kodrati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
súkati se -am se
in súčem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v zavojih premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/ob/pri čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje / kdaj
Iz nosu se (mu) je sukala dolga svečka.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj nahajati se, zadrževati se okoli/okrog/od—do koga/česa / na/v/pri/po/ob kom/čem / med kom/čim / kje / kod
Rad se suka okoli deklet / med dekleti.
3.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / med kom/čim / kam / kje / kod
Železnica se suka mimo kraja.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti, nastopati v stanju nepravilnih oblik, položaja in omejene količine
Listje se /bolno/ suka.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024
svédrati -am nedov. (ẹ̑) ekspr. 1. vrtati (s svedrom): svedrati luknje / zobozdravnik mu je dolgo svedral zob, po zobu / misli, spomini mu svedrajo po glavi 2. kodrati, navijati: svedrati lase;
lasje se ji svedrajo;
svedrati si brke
● ekspr. bolečine mu svedrajo po trebuhu čuti zvijajoče bolečine; začel je svedrati vanj vrtati; ekspr. črn dim se je svedral iz dimnikov vilsvédrati se
zvijati se v obliki svedra: koruza se že svedra / steza se je svedrala skozi mlado drevje
svedrajóč -a -e:
svedrajoče misli, oči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
svédrati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; svédranje (ẹ̑) poud. kaj ~ lase |kodrati, navijati|; ~ zob |vrtati|; poud. svedrati v koga ~ ~ osumljenca z vprašanji |vztrajno ga spraševati|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
svédriti -im tudi svedríti -ím nedov., svédren tudi svedrèn (ẹ̄ ẹ̑; ī í) ekspr. zvijati, vihati: nervozno je svedrila predpasnik svédriti se, tudi svedríti se
kodrati se, navijati se: dekleta se rada svedrijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
svédriti -im tudi svedríti -ím nedov. -i -ite tudi svêdri -íte, -èč -éča; -il -ila tudi -íl -íla, -en -ena tudi -èn -êna; svédrenje tudi svedrênje; (-it tudi -ít/-ìt) (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑; í/ȋ í) poud. kaj ~ predpasnik |vihati|svédriti se -im se tudi svedríti se -ím se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑; í/ȋ í) poud. |kodrati se, navijati se|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
víti se víjem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj počasi premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/ob/pri kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje / kdaj
Iz nosu (mu) je vila dolga svečka.
2.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / med kom/čim / kam / kje / kod
Železnica se vije mimo kraja.
3.
kdo/kaj biti v stanju nepravilnih oblik in položaja
Listje se /bolno/ vije.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024