kolár1 -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem lesenih delov vozov: polomljeno kolo odnesi h kolarju / fant se uči za kolarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

kolár2 -ja m (ā) bel, trd ovratnik katoliških duhovnikov: župnik je bil v civilni obleki in brez kolarja
● ekspr. za vedno se je poslovil od kolarja opustil je duhovniški poklic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.

sedlár -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem sedel: sedlar in kolar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.