dekoltẹ̑ -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Interesna dejavnostZanima me, kako ustrezno poimenovati izbirne dejavnosti za otroke, ki lahko potekajo v šoli ali pa izven nje. V medijih se pojavljajo termini šolska dejavnost , obšolska dejavnost in izvenšolska dejavnost . Po mojem mnenju je šolska dejavnost tista, ki jo organizira šola, obšolska dejavnost je dejavnost, ki jo izvajajo zunanji izvajalci na šoli, in izvenšolska dejavnost je tista, ki poteka izven šole in pri kateri se mešajo učenci različnih šol. Ali so našteta poimenovanja ustrezna?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kóla2 – glej kolár1
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kọ́la3 – glej kolár1
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kolár1 -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem lesenih delov vozov: polomljeno kolo odnesi h kolarju / fant se uči za kolarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kolár2 -ja m (ā) bel, trd ovratnik katoliških duhovnikov: župnik je bil v civilni obleki in brez kolarja
● ekspr. za vedno se je poslovil od kolarja opustil je duhovniški poklic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
KolarPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [kolár], rodilnik [kolárja]
BESEDOTVORJE: Kolarjev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
KolářPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
češki pesnik in likovni umetnik
IZGOVOR: [kólarš], rodilnik [kólarža]
BESEDOTVORJE: Kolářev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Kolár -ja m s -em oseb. i., psp (á)Kolárka -e ž, oseb. i. (á) ljud.Kolárjev -a -o (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kolár1 -ja m s -em člov. (á) |izdelovalec lesenih delov voza|kolárjev -a -o (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kolár2 -ja m s -em (á; ȃ) |ovratnik katoliških duhovnikov|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kolár1 -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kolār2 -ja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kolár, -rja, m. der Wagner.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kolar [kolár kolárja]
samostalnik moškega spolaizdelovalec vozov; kolar
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kolar samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
kolar m, F
4,
faber plaustralis, kollár;
plaustrarius, -a, -um, en voṡnyk, ali
kollár;
rhedarius, -ÿ, kolár, voṡnyk teh ſiny;
rotarius, -rÿ, kollár
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kolar -ja
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kolar sam. m ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kolár -ja m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kolar gl.
bognar
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kolar ► ˈkulaːr kuˈlaːrja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
KolářevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [kólaržeu̯], ženski spol [kólarževa], srednji spol [kólarževo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
KolarjevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [kolárjeu̯], ženski spol [kolárjeva], srednji spol [kolárjevo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kolȃrna – glej kolár1
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kolȃrnica – glej kolár1
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
koléselj -slja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
KollárPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
priimek
slovaški pesnik in pisatelj
IZGOVOR: [kólar], rodilnik [kólarja]
BESEDOTVORJE: Kollárjev
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
Kollár -ja [kólar] m s -em oseb. i. (ọ̑) |slovaški pesnik|Kollárjev -a -o (ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kolníca -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kolọ̑1 -ẹ̑sa s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kolovȍz -ọ́za m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kòš Frazemi s sestavino kòš:
bíti čésa na kôše,
bíti za v kòš,
dajáti v ísti kòš,
dáti kóga pod kòš,
dáti kóga v kòš,
dáti v ísti kòš,
končáti v kôšu,
metánje v ísti kòš,
metáti kàj v kòš,
metáti kóga/kàj v ísti kòš,
metáti vsè v èn kòš,
ne bíti [šè] za v kòš,
nedólžen kot Láhov kòš,
rómati v kòš,
správiti v ísti kòš,
tó ne gré v kòš kómu,
vréči kàj v kòš,
vréči kóga/kàj v ísti kòš,
vréči vsè v èn kòš
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
kráva Frazemi s sestavino kráva:
bíti mólzna kráva,
čàs debélih kráv,
čàs súhih kráv,
iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép,
iméti góbec kot kráva rép,
kàkor kráva na bóben,
[kàkor] pét kráv za èn gróš,
[kot da] sva kráve skúpaj pasla?,
[kot] mólzna kráva,
krávo s svédrom dréti,
léta debélih kráv,
léta súhih kráv,
napíti se kot kráva,
nažréti se ga kot kráva,
obdóbje debélih kráv,
obdóbje súhih kráv,
pijàn kot kráva,
píti kot kráva,
prilégati se kómu kot krávi sêdlo,
pristájati kómu kot krávi sêdlo,
[sàj] nísva kráv skúpaj pásla,
sédem debélih kráv,
sédem súhih kráv,
svéta kráva,
[še] kráve bi se smejále kómu/čému
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
požírek Frazemi s sestavino požírek:
krávji požírek
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
prikọ̑lica -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
rešêto Frazemi s sestavino rešêto:
bíti na rešêtu,
bíti v sítu in rešêtu,
dáti kóga/kàj na rešêto,
iméti kóga/kàj na rešêtu,
iméti spomín kot rešêto,
kot rešêto,
možgáni kóga so [kot] rešêto,
ostáti na rešêtu,
pásti skozi rešêto,
prebiti se skózi rešêto,
príti na rešêto,
správiti kàj skozi rešêto,
v rešêtu vôdo nosíti,
z rešêtom vôdo nosíti,
z rešêtom vôdo zajémati,
znájti se na rešêtu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sani ž mn., F
5,
in Rheda, na
ſinéh;
rheda, -ae, ena kulla,
ſiny;
rhedarius, -ÿ, kolár, voṡnyk teh
ſiny;
rhedarius, -a, -um, kar
k'ſiném nuza, ali ſluſhi;
traha, -ae, ene
ſeny
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
sedlár -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem sedel: sedlar in kolar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
voznik1 m, F
10,
auriga, voṡnyk, kozhiásh;
cisiarius, en
voṡnyk, ali kozhiaṡh eniga voſá s'dvema koleſma;
convector, voṡnyk s'drugimi;
plaustrarius, -a, -um, en
voṡnyk, ali kollár;
plostrarius, -rÿ, en
voṡnyk, voṡni hlapez;
remex, -gis, veſlár,
voṡnyk na vodi, en zigar;
rhedarius, -ÿ, kolár,
voṡnyk teh ſiny;
trigarius, -rÿ, voṡnyk, kateri try koinîe per voṡi goni;
vector, voṡnyk;
vehicularius, -rÿ, en
voṡnyk
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
vrág Frazemi s sestavino vrág:
báti se kóga/čésa kàkor [žívega] vrága,
báti se kóga/čésa kot vrág kríža,
báti se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde,
báti se kóga/čésa kot vrága,
báti se kóga/čésa kot [žívega] vrága,
bíti od vrága,
da bi te (ga, vàs) vrág,
glédati kot vrág iz vŕča,
iméti denárja kot vrág tóče,
iméti vrága na glávi,
iméti vrága v sêbi,
íti k vrágu,
izogíbati se kóga/čésa kot vrág žégnane vôde,
izpúliti vrágu rép,
k vrágu s čím,
kàj je ísti vrág,
káj [za] vrága,
klicáti vrága,
kot bi vrág podíl kóga,
kot [sám] vrág,
kot stó vrágov,
kot tísoč vrágov,
kot [žívi] vrág,
nakopáti si [právega] vrága na glávo,
ne báti se ne smŕti ne vrága,
ne báti se žívega vrága,
ní vrág, [da],
od vrága,
pobráti se k vrágu,
posláti kóga/kàj k vrágu,
pošíljati koga/kaj k vrágu,
prijéti vrága za róge,
slíkati vrága bólj čŕnega, kot je v resníci,
spípati vrágu rép,
spustíti vrága iz lúknje,
trísto [kosmátih] vrágov,
vídeti vrága,
vrág je kjé,
vrág jémlje kóga/kàj,
vrág je vzél kàj,
vrág je vzél šálo,
vrág [naj] jáše kóga,
vrág [naj] pojáše kóga,
vrág ni takó čŕn kot,
vrág obséde kóga,
vrág pobêre kóga/kàj,
vrág pocítra kóga/kàj,
vrág prinêse kóga/kàj kám,
vrág s kóm,
vrága in pól,
za vrága [svétega],
zapisáti se vrágu,
žívi vrág
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.
zájec Frazemi s sestavino zájec:
bežáti kot zájec,
bíti tóliko za kàj, kólikor zájec za bóben,
kot poskúsni zájec,
množíti se kot zajci,
plodíti se kot zájci,
pobégniti kot zájec,
podáti se kómu kot zájcu bóben,
poskúsni zájec,
potégniti kóga/kàj kot zájca iz klobúka,
razmnoževáti se kot zájci,
razuméti se na kàj kot zájec na bóben,
spáti kot zájec,
spoznáti se na kàj kot zájec na bóben,
ucvréti jo kot zájec,
ustrelíti kóga kàkor zájca,
ustrelíti kóga kot zájca,
v tém gŕmu tičí zájec,
zbežáti kot zájec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.