bíovŕt -a in bío vŕt -- -a [bijovərt] m (ȋ-ȓ ȋ-ŕ) vrt, na katerem se prideluje samo z uporabo naravnih, organskih snovi; biološki vrtSSKJ: Posebnost knjige sta poglavje o biotičnem varstvu rastlin pred škodljivci in koledar za delo na biovrtu za vsak mesec posebej E ↑bío… + (↑)vŕt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
direktórij -a m (ọ́) skupina ljudi, ki vodi podjetje, zavod ali ustanovo: ustanovo vodi direktorij;
član direktorija;
sklepi direktorija
♦ rel. koledar z navodili za maševanje in za molitev brevirja; zgod. petčlanski ustavni organ z izvršilno oblastjo v Franciji v letih od 1795 do 1799
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
drobížast -a -o prid. (í) ekspr. droben, majhen: drobižasta živalca / letošnji koledar je po vsebini tehten, prav nič drobižast
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
gregorijánski -a -o prid. (ȃ) v zvezah: astr. gregorijanski koledar koledar, ki ga je vpeljal Gregor XIII. in je še sedaj veljaven;
muz. gregorijanski koral (staro)krščanska enoglasna liturgična glasba, ki jo je uredil Gregor Veliki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
julijánski -a -o prid. (ȃ) astr., v zvezi julijanski koledar koledar, ki ga je vpeljal Julij Cezar: julijanski koledar se uporablja v pravoslavni cerkvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kalendárij -a m (á) zastar. koledar: že več dni pregleduje Mohorjev kalendarij
♦ rel. seznam cerkvenih praznikov, godov v cerkvenem letu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
koledár -ja m (á) - 1. sistematična razdelitev leta na dneve, tedne in mesece: pomanjkljivosti obstoječega koledarja
♦ astr. gregorijanski koledar ki ga je vpeljal Gregor XIII. in je še sedaj veljaven; julijanski koledar ki ga je vpeljal Julij Cezar - 2. list, več listov (papirja) z razdelitvijo leta na dneve, tedne in mesece, navadno s podatki o luninih menah, praznikih: obesiti koledar na steno; zapisati podatek na koledar / namizni, stenski, žepni koledar; stoletni koledar s podatki za najmanj sto let
// knjiga, ki vsebuje poleg koledarskih podatkov še praktično poučne in literarne sestavke: prebirati koledar; marsikaj zanimivega je v tem koledarju / Izseljenski koledar ki ga izdaja Izseljenska matica Slovenije; koledar Prešernove družbe - 3. publ., navadno s prilastkom razpored, red: pripravili so natančen koledar tekmovanj v zimski sezoni / izdelati koledar cvetenja medovitih rastlin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
koledárček -čka m (á) manjšalnica od koledar 2: pogledati na koledarček / v usnje vezani žepni koledarčki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
koledárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na koledar: priprava nove koledarske reforme;
zapisovanje dogodkov v koledarskem zaporedju / koledarski sestavki sestavki, objavljeni v koledarju // koledarska zima od 21. decembra do (vključno) 20. marca; koledarsko leto od 1. januarja do 31. decembra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
namízen -zna -o prid. (ȋ) - 1. ki je za na mizo: namizno okrasje / namizni koledar, prt; namizna svetilka
// namenjen za uporabo pri jedi, jedenju: namizni prt / namizni pribor pribor, s katerim se jemljejo jedi na krožnik; namizna posoda posoda, v kateri se prinašajo jedi na mizo in jemljejo iz nje na krožnik - 2. ki je boljše, izbrane vrste: namizno grozdje, sadje; namizno olje; pijejo samo belo namizno vino
- 3. v zvezi namizna igra (športna) igra, navadno z manjšo žogo ali kroglo, ki se igra na mizi: namizne in druge igre
♦ gost. namizni grelec priprava za ogrevanje jedi in pijače; šport. namizni tenis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
poliviníl -a m (ȋ) poljud. izdelek, zlasti folija iz polivinilklorida: prevleči sedeže s polivinilom;
koledar, vezan v polivinil / polivinil, podolit in druge talne obloge; neskl. pril.: polivinil vrečka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
rokóvnik1 -a m (ọ̑) koledar v obliki knjige, v katerem je ob datumu večji prostor za vpisovanje obveznosti, dolžnosti: zapisati v rokovnik;
namizni koledarji in rokovniki
♦ adm. sestaviti rokovnik po datumih, urah urejen seznam obveznosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sténski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na steno: stenska površina / stenski opaž; pritrditi stenske obloge / stenski časopis na desko pritrjeni aktualni članki ali obvestila v šolah, ustanovah, podjetjih; stenski koledar, zemljevid; stenski obešalnik; stenska svetilka, tehtnica, ura
♦ um. stensko slikarstvo slikarstvo, ki se ukvarja s krašenjem sten, stropov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
stóléten -tna -o prid. (ọ̑-ẹ̑) - 1. star sto let: stoleten starček / stoleten gozd
- 2. nanašajoč se na dobo stotih let: stoletni ciklus; stoletna zgodovina naroda / stoletni koledar koledar s podatki za najmanj sto let; stoletna pratika pratika s koledarskimi podatki in vremenskimi napovedmi za celo stoletje
♦ zgod. stoletna vojna vojna med Anglijo in Francijo zaradi nasledstva na francoskem prestolu v letih 1339 do 1453
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
termínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na termín: izpolnjevati terminski načrt / terminski koledar koledar v obliki knjige, v katerem je ob datumu večji prostor za vpisovanje obveznosti, dolžnosti; rokovnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
tráp1 -a m (ȃ) strelska disciplina, pri kateri se strelja glinaste tarče, ki jih izstreljujejo s posebno pripravo: dvojni trap; Strelci v trapu so letos zgodaj začeli sezono, saj je koledar tekmovanj zelo natrpan E ← agl. traptráp2 -- v prid. rabi
trap disciplina in disciplina trap; Prodam trap puško
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
uredíti -ím dov., urédil (ī í) - 1. narediti, da pride kaj v določen red: urediti gradivo, znamke; urediti glede na vrednost; urediti po abecedi, velikosti / urediti arhiv
♦ mat. urediti enačbo narediti, da si sledijo členi enačbe po določenem redu
// v zvezi z v narediti, da pride kaj v določen red tako, da nastane, kar izraža dopolnilo: urediti besede v stavke, pesmi v zbirko / urediti ljudi v vrste; urediti se v kolone / urediti cvetje v šopek - 2. narediti, da pride kaj v stanje
- a) ki ustreza lepotnim, higienskim zahtevam, željam: urediti grobove; urediti zanemarjen park; urediti si lase, obleko; zgodaj je vstal, se uredil in odšel; elegantno se urediti / urediti sobo po lastnem okusu
- b) ki ustreza zahtevam glede na uporabo, potrebe: urediti zemljišče za gradnjo / urediti hudournik, da ne poplavlja / urediti dotekanje in odtekanje vode
- c) ki ustreza potrebam, predpisom: urediti uradne knjige, sezname
- 3. narediti, da nastane, kar izraža dopolnilo: v naši ulici so uredili novo trgovino; urediti si stanovanje na podstrešju / urediti nekdanji hlev v delavnico preurediti
- 4. narediti, da dobi objavi namenjeno besedilo, gradivo ustrezno obliko, razporeditev: urediti poročilo, spis / urediti knjigo, revijo, zbornik / jezikovno, tehnično urediti
- 5. narediti, da pride kaj v stanje, skladno s pravili, zahtevami: urediti gospodarstvo, družbene razmere / urediti medsebojne odnose
// z določitvijo pravil narediti, da pride kaj v določen red: urediti koledar; urediti pisavo, pravopis - 6. narediti, da kaj poteka v skladu z določenimi pravili: urediti dostavo pošte, redno plačevanje stanarine / urediti s predpisom, z zakonom
- 7. ekspr. narediti, da postane kaj ločeno, jasno, sledeče si po določenem redu: urediti svoja čustva, misli; vtisov s potovanja si še nisem uredil
- 8. narediti, da pride kaj v stanje, kot se želi, mora biti: stvar, zadevo je treba urediti; urediti vse glede prenočišča, v zvezi s potovanjem / urediti medsebojne obveznosti, ekspr. račune; urediti spor, vprašanje rešiti, odpraviti
// glede plačila uredi z blagajnikom; koliko sem dolžen? Bova že uredila bova že poravnala, boš že plačal
// urediti formalnosti opraviti
// narediti, kar je potrebno, da se lahko uresniči, kar izraža dopolnilo: uredi, da se bova lahko mirno pogovorila / urediti vse za beg, poroko
uredíti se priti v stanje, skladno s pravili, zahtevami: razmere v državi, gospodarstvu so se uredile / njihovi medsebojni odnosi so se uredili
// priti v stanje, kot se želi, mora biti: zadeva se je uredila / nesoglasja so se uredila; vprašanje njegove pokojnine se še ni uredilo
● vreme se je uredilo izboljšalo in ustalilo; ekspr. rad bi se uredil, pa ga razganja sla po življenju rad bi zaživel v skladu z družbenimi, moralnimi pravili; knjiž. v stari hiši sta se kar udobno uredila namestila
urejèn -êna -o - 1. deležnik od urediti: lepo urejen park; živeti v skromnih, a urejenih razmerah; ne skrbi, stvar je urejena; abecedno, časovno urejen; urbanistično urejen kraj
● vojaščino imam urejeno v zvezi z njo nimam obveznosti
♦ mat. urejena množica - 2. ki se drži določenega reda, pravil: urejen človek; idejno, moralno urejen; prisl.: urejeno izgledati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zvezdárski -a -o prid. (á) knjiž. - 1. astrološki: zvezdarski koledar
- 2. astronomski: zvezdarski instrumenti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.