cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel ETIMOLOGIJA: ↑ciklus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
čebélica čebélice samostalnik ženskega spola [čebélica] in [čəbélica] 2. ekspresivno slika, podoba čebele kot znak za dobro opravljeno delo, nalogo2.1. ekspresivno pozitivna ocena, pohvala za dobro opravljeno delo sploh
3. navadno v množini članica taborniške organizacije, stara približno od 6 do 10 let
FRAZEOLOGIJA: priden kot čebelica, pridna čebelica, ptički in čebelice ETIMOLOGIJA: ↑čebela
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
smŕček smŕčka samostalnik moškega spola [smə̀rčək] 1. izbočen, navadno podaljšan del gobca z odprtinama za dihanje, vohanje pri nekaterih sesalcih
2. navadno v množini, iz biologije votla goba s klobukom, ki spominja na satje, in trosovnico na površini; primerjaj lat. Morchella; SINONIMI: mavrah
STALNE ZVEZE: koničasti smrček, užitni smrček FRAZEOLOGIJA: dobiti jih po smrčku ETIMOLOGIJA: ↑smrkati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
štévnik štévnika samostalnik moškega spola [štéu̯nik] 1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki označuje količino, zaporednost, različnost in je v stavku levi prilastek ali povedkovo določilo1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: glavni števnik, ločilni števnik, množilni števnik, nedoločni števnik, vrstilni števnik ETIMOLOGIJA: ↑števen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ùh medmet1. izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo s stanjem, ravnanjem koga1.1. izraža, da govorec občuti obžalovanje, nezadovoljstvo s svojim preteklim ravnanjem
2. izraža, da govorec občuti zadrego, se obotavlja odgovoriti
3. izraža, da govorec občuti veselje, zadovoljstvo3.1. izraža, da govorec občuti nostalgijo
3.2. izraža, da govorec občuti olajšanje
3.3. izraža, da govorec kaj občuduje
4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo4.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
4.2. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost česa
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot nem. uh, angl. ooh
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
hjà in hjá medmet1. uporablja se, ko se govorec ne zna ali ne želi opredeliti do pravilnosti ali resničnosti sogovornikove izjave, ji s pomislekom pritrjuje ali nasprotuje
2. uporablja se za pritegovanje pozornosti pri uvajanju v izjavo, ki se govorcu zdi pomenljiva2.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža trenutno neodločenost
3. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža omalovaževanje, negodovanje3.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža presenečenje
4. izraža, da govorec občuti sprijaznjenost s čim neizogibnim, navadno neželenim, slabim4.1. uporablja se za uvod v izjavo, ki izraža, da je v čem slabem tudi kaj dobrega
ETIMOLOGIJA: verjetno iz he + ja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
komédija komédije samostalnik ženskega spola [komédija] 1. drama s šaljivo, smešno vsebino
2. film s smešno vsebino in navadno lahkotnejšimi temami, srečnim koncem
3. elementi, struktura dramskega, filmskega dela, ki vzbujajo smeh
4. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja smeh, občutke veselja4.1. slabšalno dogajanje, dogodek, ki zaradi neprimernosti, nespametnosti vzbuja posmeh, neodobravanje, ogorčenje
STALNE ZVEZE: stand up komedija, stand-up komedija FRAZEOLOGIJA: brez komedij, komedija zmešnjav, Komedija je končana. ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Komödie, frc. comédie, it. commedia prek lat. comoedia iz gr. kōmōidía, iz kōmōidós ‛pevec Dionizu posvečenih veselih pesmi’, iz kõmos ‛Dionizu posvečena vesela pesem ali (bučen) svečan obhod’ + ōidós ‛pevec’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ùf medmet1. tudi s ponovljeno črko f izraža, da se zdi govorcu kaj težko1.1. tudi s ponovljeno črko f izraža, da se govorec obotavlja spregovoriti o čem težkem, težavnem
2. tudi s ponovljeno črko f izraža, da govorec občuti zadovoljstvo, olajšanje po naporu, čustveni napetosti
3. tudi s ponovljeno črko f izraža, da govorec komu ali čemu občudujoče priznava kaj dobrega, težko dosegljivega
4. kot členek, tudi s ponovljeno črko f uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo, ji pripisuje pomembnost
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, verjetno prevzeta iz nem. uff
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
večérja večérje samostalnik ženskega spola [večérja] obrok, ki se jé zvečer, ali uživanje tega obroka
STALNE ZVEZE: zadnja večerja ETIMOLOGIJA: = cslov. večerja, hrv., srb. vèčera, rus. večérja, češ. večeře < pslov. *večer̕a iz ↑večer
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
hrúšev hrúševa hrúševo pridevnik [hrúšeu̯ hrúševa hrúševo] STALNE ZVEZE: hruševa bolšica, hruševa brstarica, hruševa rja, hrušev ožig, hrušev škrlup ETIMOLOGIJA: iz *hruša < pslov. *kruša, glej ↑hruška
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
brezmêjno prislov [brezmêjno] 1. takó, da je prisotno v zelo veliki meri ali se zdi neizčrpno1.1. takó, da ga nič ne omejuje, zadržuje
2. ekspresivno takó, da je prisotno v veliki meri, izrazito in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
ETIMOLOGIJA: ↑brezmejen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
cilínder cilíndra samostalnik moškega spola [cilíndər] 1. glavni del batnega stroja v obliki valja
2. valjast del ključavnice, ki se vgradi v vrata
3. valj 3.1. kar po obliki spominja na valj
4. visok klobuk s trdim valjastim oglavjem
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zylinder in lat. cylindrus iz gr. kýlindros ‛valj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
izpodríniti izpodrínem dovršni glagol [ispodríniti] 1. s svojo prostornino odstraniti zlasti tekočino in zavzeti isti prostor; SINONIMI: spodriniti
2. ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti; SINONIMI: ekspresivno spodriniti
3. ekspresivno začeti se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno spodriniti
FRAZEOLOGIJA: izpodriniti s prestola koga, kaj ETIMOLOGIJA: ↑riniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt] 1. kdor se ukvarja s kmetovanjem
3. slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavz, slabšalno kmetavzar
4. šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: manj formalno pešak
STALNE ZVEZE: prosti kmet FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kràp1 krápa samostalnik moškega spola [kràp] 1. sladkovodna riba s krepkim telesom in daljšo hrbtno plavutjo, ki živi v stoječih in počasi tekočih vodah; primerjaj lat. Cyprinus carpio; SINONIMI: iz zoologije navadni krap 1.1. ta žival kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: navadni krap FRAZEOLOGIJA: ščuka med krapi ETIMOLOGIJA: = hrv. krȁp, strus. koropъ, češ. kapr < pslov. *korpъ, v zvezi s stvnem. karp(f)o, nem. Karpfen, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
òh in ôh medmet1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
2. izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost, vznesenost
3. izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po čem
4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
5. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo5.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
5.2. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi poudariti
FRAZEOLOGIJA: biti oh in sploh, oh in sploh, Oh in sploh!, Oh ja., Oh ne. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍh, rus. óh, češ. och, imitativna beseda, ki posnema navadno žalostno vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. och, lat. oh, ↑o
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pehôta pehôte samostalnik ženskega spola [pehôta] rod vojske, ki se bojuje peš
STALNE ZVEZE: mehanizirana pehota, mornariška pehota, motorizirana pehota ETIMOLOGIJA: prevzeto iz češ. pěchota ali rus. pehóta, k pslov. *pěšь ‛peš’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
plítek plítka plítko pridevnik [plítək] 1. v nekaterih zvezah v obliki plitki ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitev 1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitev
2. ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitev
3. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitev
4. v obliki plitki ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitev
5. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitev 5.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitev
5.2. ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivno plitev
5.3. ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivno plitev
STALNE ZVEZE: plitki relief FRAZEOLOGIJA: plitek žep, s plitkim žepom ETIMOLOGIJA: = cslov. plytъkъ, hrv., srb. plítak, češ. plytký < pslov. *plytъ(kъ) iz *plyti ‛teči’, prvotni pomen je verjetno *‛tekoč’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
plítev plítva plítvo pridevnik [plítəu̯ plítva plítvo] 1. v nekaterih zvezah v obliki plitvi ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitek 1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitek
2. ki ima manjšo intenzivnost, vpliv
3. ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitek
4. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek
5. v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek
6. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitek 6.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitek
6.2. ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivno plitek
6.3. ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivno plitek
STALNE ZVEZE: plitvi kras, plitvi relief FRAZEOLOGIJA: imeti plitev žep, plitev žep, s plitvim žepom ETIMOLOGIJA: < *plytvъ iz pslov. *plytъ, glej ↑plitek
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
počístiti počístim dovršni glagol [počístiti] 1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očistiti 1.1. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: očistiti
FRAZEOLOGIJA: počistiti Avgijev hlev, počistiti mizo, počistiti pajčevino, počistiti slačilnico, počistiti pred svojim pragom, počistiti svoje podstrešje ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
poniglávo tudi poníglavo prislov [poniglávo] tudi [poníglavo] 1. slabšalno takó, da se kaj prikriva, naklepa
2. ekspresivno takó, da je nagajivo, navihano
ETIMOLOGIJA: ↑poniglav
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
stríček stríčka samostalnik moškega spola [stríčək] 1. ekspresivno mamin ali očetov brat1.1. ekspresivno moški, navadno neznan, starejši
1.2. ekspresivno kdor lahko komu, zlasti sorodniku, prijatelju, zaradi svojega vplivnega položaja pomaga pridobiti službo, delo, privilegije, navadno v nasprotju z ustaljenimi postopki
1.3. ekspresivno Miklavž, Božiček, dedek Mraz
FRAZEOLOGIJA: striček Sam ETIMOLOGIJA: ↑stric
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
vitamínski vitamínska vitamínsko pridevnik [vitamínski] ETIMOLOGIJA: ↑vitamin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc] ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abraham
ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
amortizírati amortizíram nedovršni in dovršni glagol [amortizírati] 1. blažiti sunke, nihanje ob premikanju česa
2. ekspresivno zmanjševati posledice neprijetne situacije
3. iz financ in računovodstva postopno zmanjševati vrednost osnovnih sredstev v procesu njihove uporabe3.1. iz financ in računovodstva postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev
4. v obliki amortizirati se dajati rezultate, donos, ki nadomesti strošek investicije
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. amortisieren iz frc. amortir, prvotno ‛omrtviti’ < vulglat. *admortīre iz lat. mors ‛smrt’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
bábica bábice samostalnik ženskega spola [bábica] 1. mamina ali očetova mama v razmerju do njunih otrok; SINONIMI: ljubkovalno babi, neformalno, koroško bica, neformalno, primorsko nona, neformalno, štajersko oma 1.1. ekspresivno starejša ženska
1.2. ekspresivno skrbna, sočutna ženska
1.3. ekspresivno ženska, ki na kakem področju deluje dlje od drugih ali je od njih starejša
1.4. navadno v množini, ekspresivno izkušena, modra ženska, ki na določenem področju, zlasti v kulinariki, gospodinjstvu, soustvarja, sooblikuje tradicijo; SINONIMI: neformalno, primorsko, ekspresivno nona
2. ženska, ki se poklicno ukvarja z vodenjem porodov
3. manjša morska riba brez lusk, z močnimi čeljustmi in plosko glavo; primerjaj lat. Blennioidei
FRAZEOLOGIJA: Veliko babic, kilavo dete. ETIMOLOGIJA: ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
brancín brancína samostalnik moškega spola [brancín] 1. morska riba s srebrnkastim hrbtom in izrastkom na sredini škržnega poklopca; primerjaj lat. Dicentrarhus labrax 1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. branzìn, iz nar. it. branzo ‛škrga, rakove klešče ali noge’, to prevzeto iz gr. bránkhia ‛škrge’, prvotno torej ‛riba, za katero so značilne velike škrge’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
cájteng cájtenga samostalnik moškega spola [cájtənk cájtənga] neformalno periodično, navadno dnevno, tedensko izhajajoča publikacija za seznanjanje javnosti z aktualnim dogajanjem, novicami; SINONIMI: neformalno cajtenge
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Zeitung, prvotno ‛novica’, < srvnem. zīdunge k srspnem. tīdinge iz tīden ‛stremeti, odpravljati se, hiteti’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
copátka copátke samostalnik ženskega spola [copátka] 1. navadno v množini, navadno ekspresivno copata, zlasti otroška; SINONIMI: navadno ekspresivno copatek
2. navadno v množini, navadno ekspresivno obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, čevelj, navadno ekspresivno copatek
ETIMOLOGIJA: ↑copata
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
džúl džúla; in joule samostalnik moškega spola [džúl] 1. iz fizike izpeljana merska enota za izražanje energije ali opravljenega dela, ki ustreza energiji ali delu, kot ga opravi sila enega njutna pri premiku telesa za en meter; simbol: J1.1. energija, ki jo telo pridobi z vnosom hranilnih snovi, izražena s to mersko enoto
ETIMOLOGIJA: ↑joule
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
hòj in hôj medmet1. navadno s ponovljeno črko o, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec opozarja na svojo prisotnost in želi priklicati koga1.1. izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec želi pri kom zbuditi pozornost, ker mu želi nekaj reči
1.2. neformalno uporablja se, ko govorec ob prihodu, srečanju pozdravi koga, zlasti znanca
2. izraža, da govorec občuti veselje, navdušenje2.1. ponazarja veselje, navdušenje
FRAZEOLOGIJA: Hej hoj! ETIMOLOGIJA: verjetno imitativna beseda, primerjaj tudi nem. hoi in angl. hoy
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
hù2 in hú medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec česa ne odobrava, je nejevoljen, nezadovoljen s čim1.1. tudi s ponovljeno črko u, tudi podvojeno, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec komu grozi, ga odganja
2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec presenečen
3. izraža, da je govorec v zadregi, se obotavlja odgovoriti, spregovoriti
4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo4.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost česa
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑hu s podobnimi pomenskimi razvoji kot nem. hu, huh za izražanje groze, gnusa, mraza, za ustrahovanje, draženje, ščuvanje, angl. huh za izražanje presenečenja, dvoma, zmedenosti, hoo za izražanje čustvenega odziva, najpogosteje presenečenja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kalorifêr kalorifêrja samostalnik moškega spola [kalorifêr] električna naprava z ventilatorjem za ogrevanje prostorov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. calorifère ‛naprava za hišno gretje’, iz lat. calor ‛toplota’ + tvorjenka od ferre ‛nositi’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
míška míške samostalnik ženskega spola [míška] 1. navadno ekspresivno miš, zlasti manjša
2. igrača, ki predstavlja miš
3. ljubkovalno ženska ali deklica
4. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miš
5. navadno v množini kroglasto ocvrto pecivo iz kvašenega testa
STALNE ZVEZE: zobna miška FRAZEOLOGIJA: kot siva miška, siva miška, tiha miška, tih kot miška, tiho kot miška, Mačka miško, miš pšeničko. ETIMOLOGIJA: ↑miš, kot računalniški termin po zgledu angl. mouse ‛miš’ prvič uporabljeno 1968 na Raziskovalnem inštitutu Stanfordove univerze, ZDA
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nogometáš nogometáša samostalnik moškega spola [nogometáš] 1. športnik, ki se ukvarja z nogometom; SINONIMI: neformalno fuzbaler, ekspresivno žogobrc 1.1. kdor igra nogomet, se z nogometom ukvarja rekreativno, ljubiteljsko; SINONIMI: neformalno fuzbaler
ETIMOLOGIJA: ↑nogomet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pedométer pedométra samostalnik moškega spola [pẹdométər] elektronska naprava za štetje korakov
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. pedometer, nem. Pedometer, iz lat. pes ‛noga, stopalo’ + ↑meter
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
prasíca prasíce samostalnik ženskega spola [prasíca] 2. neformalno, slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, slabšalno prašič, slabšalno pujs 2.1. neformalno, slabšalno kar vzbuja odpor, jezo, čustveno prizadetost
FRAZEOLOGIJA: kot prasica, Prekleta prasica! ETIMOLOGIJA: ↑prase
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
prosó prosá samostalnik srednjega spola [prosó] 1. kulturna rastlina z lati, sestavljenimi iz pecljatih klaskov; primerjaj lat. Panicum miliaceum 1.1. zrna te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: gorenjsko proso, kornberško proso, perujsko proso, prekmursko proso ETIMOLOGIJA: = cslov. proso, hrv., srb. prȍso, rus. próso, češ. proso < pslov. *proso, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
supêrga supêrge samostalnik ženskega spola [supêrga] navadno v množini, manj formalno nizko ali srednje visoko športno obuvalo, navadno iz sintetičnih materialov; SINONIMI: manj formalno adidaska, manj formalno teniska
ETIMOLOGIJA: po imenu it. tovarne Superga, ustanovljene 1911, poimenovane po istoimenskem hribu v okolici Torina - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
šíbra šíbre samostalnik ženskega spola [šíbra] navadno v množini kroglica, zlasti iz svinca, kot polnilo za nekatere vrste nabojev
ETIMOLOGIJA: prvotneje ‛skrilavec, kamena iver’, prevzeto iz srvnem. schiver - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
tún túna samostalnik moškega spola [tún] 1. velika plenilska morska riba z osmimi majhnimi rumenimi plavutmi na zgornji in spodnji strani repa pred repno plavutjo; primerjaj lat. Thunnus; SINONIMI: tuna
STALNE ZVEZE: modroplavuti tun, rumenoplavuti tun ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek hrv. tȗnj) iz lat. thunnus ↑tuna
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
žélvica žélvice samostalnik ženskega spola [žélvica] 1. navadno ekspresivno želva, zlasti mladič
2. igrača, model, ki predstavlja želvo
ETIMOLOGIJA: ↑želva
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
bábištvo bábištva samostalnik srednjega spola [bábištvo] 1. dejavnost, ki se ukvarja z vodenjem porodov1.1. veda o tej dejavnosti ali študij te vede
ETIMOLOGIJA: ↑babica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
bênti in bénti, bêmti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
bivakírati bivakíram nedovršni in dovršni glagol [bivakírati] 1. prenočevati, čakati na izboljšanje razmer v manjšem zasilnem zavetišču na prostem, zlasti v visokogorju1.1. prenočevati na prostem
2. ekspresivno začasno se nahajati, biti kje, navadno v slabših razmerah, daljši čas
ETIMOLOGIJA: ↑bivak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
héktolítrski héktolítrska héktolítrsko pridevnik [héktolítərski] STALNE ZVEZE: hektolitrska masa ETIMOLOGIJA: ↑hektoliter
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
jèžeš medmet [jèžəš] 1. izraža, da je govorec vznemirjen, pretresen, zaskrbljen 1.1. izraža, da je govorec pod vplivom določenega občutja, zlasti veselja, navdušenja
1.2. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Jes(s)es (Maria) ‛Jezus (Marija)’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kvákanje kvákanja samostalnik srednjega spola [kvákanje] 1. oglašanje z nizkimi, odsekanimi, enakomernimi glasovi, značilnimi za žabo
2. slabšalno govorjenje, zlasti prekomerno, nesmiselno in po nepotrebnem
3. slabšalno govorjenje v pogovornem jeziku Ljubljane in njene okolice
ETIMOLOGIJA: ↑kvakati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
lakíran lakírana lakírano pridevnik [lakíran] 1. v nekaterih zvezah v obliki lakirani na katerega je nanesen lak, je obdelan z lakom; SINONIMI: polakiran
2. ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno polakiran, ekspresivno zloščen
ETIMOLOGIJA: ↑lakirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
slínček slínčka samostalnik moškega spola [slínčək] 1. pripomoček iz blaga, gume, ki se dojenčku namesti okrog vratu za zaščito oblačil pri hranjenju, slinjenju1.1. kar spominja na ta pripomoček
ETIMOLOGIJA: iz *slinec, iz ↑slina
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ščenè ščenéta in ščêne ščenéta samostalnik srednjega spola [ščenè] in [ščêne] 1. navadno slabšalno pes, zlasti manjši; SINONIMI: navadno slabšalno cucek, ekspresivno kužek, navadno ekspresivno psiček
2. slabšalno kdor je pretirano pohleven, poslušen, bojazljiv ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno cucek
3. slabšalno kdor je nepomemben, zanemarjen ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: = cslov. štenę, hrv., srb. štène, češ. štěně, gluž. ščeńo ‛najmlajši otrok’ < pslov. *ščenę iz *ščenъ ‛mladič’, iz ide. skeno-, iz *(s)ken- ‛na novo nastati, roditi se, začeti (se)’, tako kot stind. kanī́na- ‛mlad’, kanyā̀ ‛dekle’, gr. kainós ‛nov’, lat. re-cēns ‛mlad, nov’ in ↑konec - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.