Tiskanje

vodíti vódim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj peljati koga/kaj na/v/skozi kaj / po/na čem / kod / kam
Strežniki vodijo bolnike na preglede.

2.

kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Vodi slepega človeka.

2.1.

kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Sprevod je vodil zastavonoša.

3.

kdo/kaj usmerjati koga od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Pogosto vodi domov svoje prijatelje.

4.

kdo/kaj usmerjeno premikati kaj od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Vodil je čoln mimo čeri.

5.

kdo/kaj upravljati koga/kaj
Prvak /dobro/ vodi stranko.

6.

kdo/kaj upravljati koga
/Moralno-etično/ vodi mladino.

7.

kdo/kaj ciljno upravljati koga za koga/kaj
Vodi ga skrb za otroka.

8.

knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta vodi mimo šole.

9.

čustvenostno, preneseno kdo/kaj ciljno upravljati koga/kaj od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Pisec vodi bralca skozi zgodovino teh krajev.

10.

preneseno kaj delati, povzročati od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Delo vodi do uspeha.

11.

kdo opravljati kaj
/Redno/ vodijo evidenco o prebivalstvu.

12.

publicistično kdo/kaj biti na prvem mestu
Vodi mlajši kolesar.

13.

publicistično, v oslabljenem pomenu kdo/kaj določati kaj 'dejavnost'
Sedaj vodijo pogajanja (z drugimi državami).

14.

iz letalstva kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Kontrola letenja vodi letalo.

15.

iz alpinistike kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Najizkušenejši vodi navezo.

16.

iz gledališča kdo/kaj upravljati koga/kaj
Vodijo lutke.

17.

iz koreografije kdo/kaj usmerjati koga pri čem
Pri plesu vodi moški.

18.

iz radiotehnike kdo/kaj upravljati kaj
Vodijo oddaje.

19.

iz športa kdo/kaj usmerjati kaj
Vodi žogo.

20.

iz vojaštva kdo/kaj usmerjati kaj
Naprave vodijo izstrelek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

íti grém in grèm nedovršni in dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premikati se s korakanjem
Šel je (po prehodu za pešce).

1.1.

kdo/kaj premikati se kod / kam v določeno smer sploh
Ko gre vlak (skozi tunel), je treba zapreti okna.

2.

kdo/kaj premikati se na/v kaj / kam
Vsak dan gre na pokopališče.

2.1.

kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v/po kaj
Šel je k sorodnikom na obisk.

2.2.

kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Šel je k izpitu.

3.

kdo/kaj premikati se iz/z/od koga/česa / od kod
Čas je, da gredo od tod.

4.

knjižno pogovorno kdo/kaj pojavljati se iz/do česa / od kod , premikati se iz/do česa / od kod/ v kaj / kam
Iz dimnika gre dim.

4.1.

kdo/kaj premi kaj oč se pojavljati
Že tri dni gre dež.

4.2.

kdo/kaj širiti se od—do česa / v/na kaj / po kom/čem / kam / kod
Novica je šla od vasi do vasi.

5.

knjižno pogovorno kdo/kaj potegniti, seči, vrtati čez/skozi/v/na koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Šel je /z roko/ čez čelo.

6.

knjižno pogovorno kaj teči, delovati
Stope so še vedno šle.

7.

knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica gre mimo kraja.

8.

kaj obstajati, dogajati se
Gibanje gre /v krogu/.

9.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj

9.1.

biti usmerjen v/na kaj / kam
Šli so v boljšo prihodnost.

9.2.

biti v stanju usmerjenosti pred/na/v kaj / kam
Ura gre naprej/nazaj.

9.3.

pridružiti se k/h komu/čemu , vstopiti v/med koga/kaj
Šel je k partizanom/tabornikom.

10.

knjižno pogovorno kaj biti dostopno, razumljivo komu
Matematika mu ne gre.

10.1.

kaj biti všeč, tekniti komu
Meso mu gre, polenta mu ne gre.

11.

knjižno pogovorno kaj biti določeno, pripadati komu
Delež gre podjetju.

12.

kdo/kaj biti glede na obseg, količino postavljeno v kaj
V sobo gresta le miza in kavč.

12.1.

kdo/kaj biti glede na velikost, obliko postavljeno v/na kaj
Ta ključ gre v ključavnico, te rokavice ne gredo na njegove roke.

12.2.

kdo/kaj biti glede na estetske lastnosti postavljeno k čemu
K tej obleki gredo /kot edini ustrezni/ visoki čevlji.

12.3.

kdo/kaj biti glede na kvaliteto postavljeno v kaj
To gre v tretji kakovostni razred.

13.

brezosebnobiti nedopustno kaj
Ne gre dvomiti o tem.

14.

knjižno pogovorno kdo/kaj nepričakovano narediti kaj
Ti mu greš takole nagajati.

15.

knjižno pogovorno kaj miniti, minevati
Čas (mu) gre počasi.

16.

knjižno pogovorno kaj porabiti, potrošiti
To blago je že zdavnaj šlo.

16.1.

kaj uničiti se, pokvariti se
Guma je šla.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

blokírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj preprečiti koga/kaj
Policija je blokirala mestno četrt.

2.

iz ekonomije kdo/kaj ustaviti kaj ‘prodajo’
/Urgentno/ so blokirali zaloge heroina.

3.

iz finančništva kdo/kaj onemogočiti kaj ‘upravljanje, razpolaganje’
/Brez predhodnega obvestila/ so blokirali nekaj tekočih računov in hranilnih vlog.

4.

iz gostinstva kdo/kaj napisati kaj ‘ceno izdanega blaga’
/Brez pojasnil/ je blokirala sendvič.

5.

iz medicine kdo/kaj začasno ustaviti kaj ‘delovanje’
/Za nekaj sekund/ so blokirali pretok krvi.

6.

iz radiotehnike kdo/kaj preprečiti kaj ‘vpliv motenj’
/S posebnimi napravami/ je blokiral (radijski) sprejem.

7.

iz šaha kdo/kaj onemogočiti kaj ‘napredovanje figure’
Blokiral je kmeta.

8.

iz športa kdo/kaj preprečiti kaj ‘napad tekmecev’
Blokiral je napad nasprotnikov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

vléči vléčem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj
Konj /dobro/ vleče (navzgor).

2.

kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj po podlagi
Za seboj je vlekla dolgo ogrinjalo.

3.

kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj / s kom/čim po kom/čem / kod
Vlekel je čopič po platnu.

4.

kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj iz/z/s koga/česa / od kod
Vlekel je zamašek iz steklenice.

5.

kdo/kaj premeščati koga/kaj k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Iz nagajivosti (mu) je vlekel kapo na oči.

6.

kdo/kaj delati koga/kaj večje/širše
Vleče tkanino.

7.

kdo/kaj s težavo premeščati koga/kaj
Vso garderobo je vlekla (na počitnice).

8.

kdo/kaj z dihanjem zajemati kaj vase
Vleče dim vase.

9.

čustvenostno kdo/kaj zajemati
Mladič zadovoljno vleče (dudo/mleko).

10.

navadno v 3. osebi nekaj premikati se
Veter /prav nadležno, skoraj kot burja/ vleče.

11.

kaj odvajati dim
Peč /dobro/ vleče.

12.

navadno čustvenostno kaj trajati
Godbeniki so /preveč/ vlekli.

13.

kdo/kaj zavajati koga/kaj
/Pošteno/ ga je vlekel.

14.

kdo/kaj zanimati koga/kaj
/Precej/ ga vlečejo stari gradovi.

15.

knjižno pogovorno kdo/kaj dobivati kaj
Vleče lepo plačo.

16.

iz narodopisja kdo/kaj usmerjeno premikati kaj po podlagi
Dekle je moralo vleči ploh.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

dobíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj / koliko česa
Povsod kaj dobi.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Dobil je bolezen.

3.

kdo/kaj sprejeti kaj / koliko za kaj
Koliko si dobil za avto, delo.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti uspešen v prizadevanju doseči koga/kaj kakšnega/kakšno /za koga/kaj / v/na/po čem / kje / kdaj
Dobil je delo v tovarni.

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
Vlomilca so kmalu dobili.

6.

v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj iz/od česa / v/na kaj / v/na/po/ob čem / od kod / kam / kje
Dobili so ga iz ječe.

6.1.

kdo/kaj napraviti koga/kaj kot rezultat iz/od česa / v/na/po/ob/pri čem /od/iz kod / kje
Po delitvi dobijo pet.

7.

v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj na razpolago v/pri/ob/po/na kom/čem kje / kdaj
Vstopnice so dobili pri blagajni.

8.

v pomožniški vlogi kdo/kaj označevati koga/kaj
Dobil je odgovor/plačilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

preživéti -ím dovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

1.

kdo prebiti kaj pri/s kom / kje / kdaj
Mladost je preživel v domačem kraju.

1.1.

kdo prebiti kaj
Mladost je preživel /v revščini/.

1.2.

kdo prebiti kaj / koliko česa
Preživel je lepe čase.

2.

navadno z nikalnico kdo prebiti kaj do konca
Nesrečo so preživeli trije potniki.

3.

kdo/kaj časovno preseči koga/kaj
Oče je preživel sina.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

prežívljati -am nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

1.

kdo imeti kaj pri/s kom / kje / kdaj
Mladost je preživljal v domačem kraju.

1.1.

kdo prebiti kaj
Mladost je preživljal /v revščini/.

1.2.

kdo imeti kaj / koliko česa
Preživlja lepe čase.

2.

kdo vzdrževati koga
Preživlja ženo in otroke (samo s svojo plačo).

2.1.

kaj vzdrževati kaj s čim
Ta žival se preživlja z rastlinsko hrano.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

vzdržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoš kod ovan
Led je vzdržal, čeprav ni bil debel.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj prenesti, prestati kaj / koliko česa / koliko
Človek vzdrži več, kot misli.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj stanjsko prenesti, prestati koga/kaj
Podjetje je vzdržalo konkurenco.

4.

kdo/kaj vztrajati določen čas v/na/pri/ob kom/čem / za/pred/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Plavalec je /dolgo/ vzdržal pod vodo.

5.

kdo/kaj neprijetno, težko ostati v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad/z kom/čim / kje / kdaj
Na straži mora vzdržati /do noči/.

6.

kdo/kaj ostati uporaben, dober od—do česa / kdaj / koliko
Ta kruh dolgo vzdrži.

7.

kdo/kaj ohraniti kaj za določen čas v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / od—do česa / kdaj / koliko
Pri projektu so vzdržali dobre odnose.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

živéti -ím nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

1.

kdo/kaj biti, obstajati
Vse, kar živi, /nujno/ potrebuje hrano.

2.

kdo/kaj biti, bivati, eksistirati, obstajati
Živi (v preteklosti).

3.

kdo/kaj delovati, biti v delovnem stanju
Živi /na škodo/žalost sorodnikov/.

3.1.

kdo/kaj shajati
/Komaj še/ živi /brez hrane/.

3.2.

kdo/kaj shajati
Živijo /kratko, od marca do oktobra/.

4.

kdo/kaj biti, rasti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med čim / kje 'v svojem življenjskem okolju'
Raki živijo v potokih.

4.1.

kdo/kaj bivati, eksistirati, obstajati, prebivati/stanovati v/na čem / pri/ob kom/čem / s/pod/nad/med kom/čim / kje
Živi na deželi/v mestu.

5.

kdo shajati, preživljati se s čim
Živi /samo/ z invalidnino.

5.1.

kdo shajati, preživljati se od česa
Živi od izdelovanja suhe robe.

6.

knjižno pogovorno kdo preživljati, vzdrževati koga
/Kot navadni delavec/ živi ženo in otroke (z eno nizko plačo).

7.

čustvenostno kaj vplivati
(V svojih delih) /večno/ živijo.

7.1.

kaj uveljavljati se
Glasba /še kako/ živi (zunaj dvoran).

8.

čustvenostno kdo/kaj pojavljati se
Dogodek /zaradi bogatega družabnega življenja/ še naprej živi (v ljudskem izročilu).

9.

neobčevalno knjižno kdo uresničevati kaj
/Kot pravi raziskovalec in mislec/ živi svet/filozofijo/preteklost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

príti prídem dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premakniti se s korakanjem do/mimo koga/česa / proti komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Ko je prišel do mostu, je počil strel.

2.

kdo/kaj z določenim namenom premakniti se iz/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad kaj / od kod / kam
Iz hiše je prišla gospodinja.

3.

kdo/kaj pri-/prestopiti k/h komu/čemu v kaj / ed koga/kaj
Več novih pevcev je prišlo k zboru.

4.

kaj pojaviti se do koga/česa / na/v kaj / kam
Do nje so prišle neresnične govorice.

4.1.

kdo/kaj pojaviti se do koga/česa / na/v kaj / kam
Pri deklamiranju je prišla do zadnje kitice.

5.

navadno v 3. osebi kaj izražati začetek nastopitve
(Na obraz) ji je prišel čuden izraz.

5.1.

izražati začetek nastopitve od—do/iz koga/česa / v/na koga/kaj / po/pri/v/na/ob kom/čem / pod/nad/pred/med/za kom/čim / kam / kod / kdaj / do kdaj
Prišlo je do odpoklica čet.

5.2.

izražati začetek okoliščin
Včasih /ravno tako/ pride.

6.

kaj umestiti se k/h komu/čemu čez/skozi/v/na/za koga/kaj / po/pri/v/na/ob kom/čem / pod/nad/pred/med/za kom/čim / kam / kod / kdaj
Stol pride k mizi.

7.

knjižno pogovorno kdo/kaj stati/veljati koliko / koliko česa
Obrtniki (ga) pridejo tri mesečne plače.

8.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj je stanjskem, lastnostnem razmerju do/iz koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/za koga/kaj / kam
Zahteva ni prišla do izraza.

8.1.

nekaj izražati komu/čemu stanje
Prišlo mi je slabo.

9.

iz religije kdo/kaj pri-/prestopiti v kaj / kam
Prišla je v nebesa.

10.

iz športa kdo/kaj pri-/prestopiti v kaj / kam
Moštvo je prišlo v finale.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

pádati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj prihajati v drug položaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Žito pada v posodo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi lastne teže premikati se navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
V hribih bo padal sneg.

3.

kaj pojavljati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Svetloba pada na mizo.

3.1.

Na zemljo /počasi/ pada noč.

4.

knjižno pogovorno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Z bojišč so v centre padale nasprotujoče si novice.

5.

v posplošenem pomenu kaj biti nižje v smeri navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Brki (mu) padajo čez ustnice.

6.

kdo/kaj v precejšnji meri nižati se
Vpliv (mu) pada.

7.

v posplošenem pomenu kdo/kaj drug za drugim biti osvojen/-n-o, izgubljati veljavo
Mesta so padala /brez odpora/.

8.

kdo/kaj drug za drugim biti ubit
(Na fronti) so padali možje in fanje.

9.

v oslabljenem pomenu kaj biti izrečeno
Med streljanjem so /glasno/ padali ukazi.

10.

knjižno pogovorno, čustvenostno, preneseno kaj časovno večkrat priti na kaj
Prazniki padajo na različne dneve.

11.

iz matematike kaj označevati hkratno večanje neodvisne spremeljivke in manjšanje odvisne spremenljivke
Funkcija pada.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

státi1 stojím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti v pokončnem položaju
Nekateri so sedeli, drugi stali.

2.

kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo
Knjige (na polici) ležijo in stojijo.

2.1.

kaj biti nameščeno na podlagi s krajšo, ožjo stranjo
Miza stoji /postrani/.

3.

kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Hiša stoji ob cesti.

3.1.

kaj biti, obstajati sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Grad še danes stoji.

3.2.

kdo/kaj biti v pokončnem položaju sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Učenec je moral za kazen stati v kotu.

4.

kdo/kaj biti v mirujo čem položaju
Ustavil se je in stal(, dokler niso šli vsi mimo).

4.1.

kaj biti v stanju, ko ne dela, ne deluje
Mlinsko kolo je stalo.

4.2.

kaj biti v nedokončanem stanju, ne potekati
Delo v tovarni (še vedno) stoji.

5.

kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka stojijo (do drugega leta).

6.

kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) stoji.

7.

knjižno pogovorno kdo/kaj pristajati komu/čemu
Modra barva ti ne stoji.

8.

publicistično, preneseno kdo/kaj biti, živeti
/Dobro/ stoji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

têči têčem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Tekel je po prehodu za pešce.

2.

v posplošenem pomenu kaj neprenehoma brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Kolesa /dobro in namazano/ tečejo.

3.

kaj obstajati, dogajati se od—do/sredi česa / za koga/kaj / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Pogajanja so tekla ves mesec.

3.1.

Tekel je boj za človeško življenje.

4.

kaj dogajati se, potekati brez prekinitve
Misli in stavki /gladko/ tečejo.

5.

knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica teče mimo kraja.

6.

knjižno pogovorno kaj brez prekinitve slediti si
Oznake tečejo po abecednem redu.

7.

kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Kar teče že /brez bergel/.

8.

kdo gojiti, ukvarjati se s te kom
Tekel je državnem tekmovanju.

9.

navadno čustvenostno kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Vsak dan teče na pokopališče.

9.1.

kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / kam
Tekel je k izpitu.

10.

iz športa kdo zelo hitro premikati se glede na kaj / koliko česa
Teče sto metrov /pod desetimi sekundami/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

dáti dám dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga/kaj k/h komu/čemu drugemu
Dal jim je svojo knjigo.

2.

kdo/kaj napraviti določiti koga/kaj
Dal je svoj delež (za posodobitve).

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti/ustvariti komu/čemu kako lastnost
Besedi je dal nov pomen.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko premakniti koga/kaj v/na kaj / kam
Predlog so dali na glasovanje.

5.

knjižno pogovorno kdo/kaj plačati za/na kaj
Koliko je dal za avto?

6.

kdo/kaj ustvariti kaj kot rezultat
Nekatere rude dajo velik odstotek železa.

6.1.

kdo/kaj povzročiti kaj
Obiski bodo dali boljši zaslužek.

6.2.

kdo/kaj oblikovati kaj
Podatki dajo visoko številko.

7.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določiti, izraziti lastnost, dejavnost
Dal (mu) je brco/klofuto.

8.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postaviti/pritrditi/vložiti/poklicati koga/kaj na/v kaj / kam
Knjigo je dala na mizo.

9.

navadno z nikalnico kdo/kaj ne dovoliti komu/čemu koga/česa
Razmere mu ne dajo delovati.

10.

kdo/kaj ukazati/naročiti kaj
Dal je poklicati k sebi služabnike.

10.1.

kdo/kaj želeti/prositi kaj
Dajta kupiti liter vina.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

napráviti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj izdelati, proizvesti, ustvariti, pripraviti kaj
Napravili so cesto.

1.1.

kdo/kaj določi koga/kaj / komu/čemu kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Ta frizura jo napravi mlajšo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'opravilo, delo'
To bom že sama /dovolj dobro/ napravila.

2.1.

kdo/kaj narediti kaj
To je že /večkrat/ napravil.

2.2.

kdo/kaj uresničiti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Napravil je gib, korak.

3.

kdo/kaj končati, dokončati kaj
Ne ve, kdaj bo lahko napravil sliko.

4.

kdo/kaj povzročiti kaj 'kako dejanje'
Kaj (mu) je napravil.

5.

kdo/kaj pokazati odnos s kom/čim
/Grdo/ si napravil s knjigo.

6.

v posplošenem pomenu kdo/kaj opraviti koga/kaj
/Lepo/ je napravila otroka.

7.

iz lovstva kdo izstreliti kaj 'dva zaporedna strela'
Napravil je dvojec.

8.

iz religije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj pokrižati
Napravil je križ nad prisotnimi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

opráviti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Opravil je izpit in tečaj.

2.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Opravili so nakupe, poizvedbe, analize, vožnjo, polet.

3.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj biti uspešen
Tam ne bo /dosti/ opravil.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj končati
Fant je /slabo/ opravil (pri zdravniku).

5.

v posplošenem pomenu kdo napraviti koga/kaj
/Hitro/ se je opravil.

6.

iz alpinistike, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Opravili so ponovitev smeri.

7.

iz fizike, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Stroj opravi določeno delo.

8.

iz matematike, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Stroj je opravil določeno računsko operacijo.

9.

iz religije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Pred prazniki so opravili spoved.

10.

iz strojništva, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti 'kako opravilo, delo, dejanje'
Mehanizem opravi določeno pot.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

zalíti -líjem dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj narediti kaj bolj vlažn-ega/-o
Zalila (jim) je cvetje (s postano vodo).

2.

kdo/kaj narediti kaj ‘hrano/pijačo’ bolj redko, mokro
Omako si je zalila (z belim vinom).

3.

kdo/kaj narediti kaj polno
Zidarji so zalili vse špranje v zidu.

4.

kdo/kaj narediti koga/kaj nevidn-ega/-a/-o
Reka je zalila travnik /čez in čez/.

5.

kdo/kaj narediti kaj polno
Zidarji so zalili drogove (z betonom).

6.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj opazno čustveno prizadeti kaj
Pot (ji) je zalil obraz.

7.

čustvenostno kdo/kaj narediti kaj bolj slavnostno
Novorojenca so /izdatno/ zalili.

8.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj opazno čustveno zajeti koga/kaj
Zalila jo je groza.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

bíti2 sem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj obstajati, eksistirati
Tak kralj je res bil.

1.1.

kaj obstajati, eksistirati iz česa
Je iz kamnov/delov/sestavin.

2.

kaj dogajati se, vršiti se
(V Kamniku) je bil semenj.

3.

kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod / kje
Hiša je sredi polja.

3.1.

kdo/kaj imeti v kom/čem / kje
V vsakem človeku je nekaj dobrega.

3.2.

kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.

4.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob koga/kaj / s kom/čim
Je brez pameti.

5.

brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačeno kaj
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.

6.

brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačena naklonskost komu/čemu
Tu mu je biti.

7.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj označen
Dekle je učiteljica.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

délati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj telesno/duševno delovati
Delajo in počivajo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati proti komu/čemu / za koga/kaj / pri/na/v/po/ob čem , s kom/čim
Dela proti svoji vesti.

2.1.

kdo/kaj nasprotovati proti komu/čemu
Delajo proti teroristom.

2.2.

kdo/kaj prispevati, prizadevati si za/v koga/kaj
Delajo v korist človeštva.

2.3.

kdo/kaj razvijati, sodelovati, delovati pri/na/v čem
Dela pri društvu.

2.4.

kdo/kaj usmerjati, upravljati, organizirati se s kom/čim
Delajo z mladino.

3.

kdo/kaj izražati delovni odnos pri/na/v/po/ob čem / s kom/čim
S knjigami /spoštljivo/ delajo.

4.

kdo/kaj proizvajati, izdelovati kaj
Delajo stroje/čevlje/čipke.

5.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati kaj 'delovanje, dejavnost'
Delajo korake/grehe /kupčije.

5.1.

kdo/kaj se določati, izražati kot kaj 'dejavnost'
Dela kot skladiščnik.

6.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati koga/kaj kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Frizura jo dela mladenko in sploh mlajšo.

7.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati komu/čemu kaj 'odnos'
Dela mu žalost/veselje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

divjáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Že cel dan divja /brez pravega cilja/.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
/Neprevidno/ je divjal po prehodu za pešce.

3.

kaj nastopati, pojavljati se z veliko silo od—do/sredi česa / za/čez/v koga/kaj / v/na/pri/ob čem / med/pred/nad/pod čim / kje / od/do kod / od—do kdaj / kdaj / koliko
V dolini divja veter že nekaj dni.

3.1.

Divjal je boj za človeško življenje.

4.

čustvenostno kdo kazati svojo jezo, togoto
Divja /kot obseden/.

5.

čustvenostno kaj preveč hitro, nepravilno rasti
Korenje in solata /kar preveč divjata/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

drobíti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj deliti koga/kaj
Mati (jim) je žgance drobila (v kavo).

2.

kdo/kaj hoditi s kratkimi, hitrimi koraki premikati se s korakanjem
Otrok je drobil /zraven matere/ (proti hiši).

3.

čustvenostno kdo/kaj z živahnim govorjenjem, oglašanjem lahkotno izražati kaj / o čem
Kar naprej je /brez razmisleka/ nekaj drobila.

4.

čustvenostno kdo/kaj po malem, počasi jesti kaj
/Počasi in z užitkom/ je drobil velik kos kruha.

5.

čustvenostno kaj ena kom erno kratko, hitro udarjati v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/na čem / pred/med/za/med kom/čim / kod / kam / kje
Dež je drobil na pločevinaste strehe.

6.

iz lovstva kaj peti začetni del speva
Divji petelin drobi.

7.

iz matematike kdo pretvarjati višje merske enote v nižje pri/po/ob čem / pred/med/za čim / kje / kdaj
Pri računanju enačb drobi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

dvígniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj višje premakniti koga/kaj
Otroka je /z lahkoto/ dvignil (iz zibelke v naročje).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj višj-ega/-e
Hišo so dvignili /za dve nadstropnji/.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti koga/kaj v pokončni, sedeči položaj
(S ceste) so dvignili podrt drog.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj glede na količino, intenzivnost spraviti koga/kaj na višjo stopnjo
Dvignili so proizvodnjo, vendar tudi cene.

5.

kdo/kaj dobiti kaj
(V banki oz. iz banke) je dvignil denar.

6.

kdo/kaj pripraviti koga/kaj k/h/proti komu/čemu na/v/za/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Dvignil je ljudstvo proti okupatorju.

7.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj glede na količino, intenzivnost povzročiti, spraviti kaj na višjo stopnjo
/Zaradi nekaj malenkosti/ so (proti njemu) dvignili pravo gonjo.

8.

iz lovstva kdo/kaj spoditi, prepoditi kaj
Streli so dvignili divjad.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

gíbati se -ljem se tudi -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premikati se, hoditi
Vozilo se /lahko/ giblje.

2.

kdo/kaj premikati se, hoditi po/v čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
Giblje se po obodu.

3.

kdo/kaj biti, zadrževati se na/v čem / med kom/čim / kje / kod
Giblje se na svežem zraku.

3.1.

kaj biti omejen, postavljen na/v čem /med čim / kje / kod
Razprava se giblje v družbenopolitični sferi.

4.

kaj nastopati v določenem razponu od—do/okoli/okrog česa / koliko
Cene se gibljejo od pet do deset tolarjev za kilogram.

4.1.

kaj biti samo približno določeno, ocenjeno od—do/okoli/okrog česa / koliko
Škoda se giblje od dveh do treh milijonov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ležáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti v vodoravnem položaju
Nekateri so sedeli, drugi ležali.

1.1.

kdo/kaj biti navadno v leže čem položaju zaradi spanja, počitka
Lenuh spet leži (tja do devetih).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v takem položaju zaradi bolezni
Prehladil se je in leži.

3.

neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj biti pokopan sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za tak počitek
Na tem pokopališču ležijo njegovi predniki.

4.

kaj biti nameščeno na podlagi z daljšo, širšo stranjo
Knjige (na polici) ležijo in stojijo.

5.

kdo/kaj biti, nahajati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Polje leži ob glavni cesti.

5.1.

kdo/kaj biti v leže čem položaju sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Za kazen je moral ležati na tleh.

6.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, obstajati sredi/okoli koga/česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Okoli njiju je ležal opoldanski mir.

7.

kdo/kaj brez koristi biti, zadrževati se sredi/okoli česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
V skladišču leži veliko knjig.

7.1.

kaj čakati na primernost uporabe
Meso naj pred uporabo leži en dan.

8.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti v določenem stanju
Leži bolan.

9.

iz geometrije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti sredi česa / nasproti čemu / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje
Kot leži nasproti osnovnici.

9.1.

kaj biti privezano oz. zasidrano ob pomolu
Ladja leži v pristanišču.

9.2.

kdo biti med sko kom , letom globoko sklonjen na smuči / nad smučmi
Skakalec leži na smučeh.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

postáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam
Svetilko je postavila na mizo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v določeno držo sredi/okoli/okrog česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/pred/skozi koga/kaj / kam
Učence je postavila v vrsto.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj
Postavil (jim) je šolo in bolnico.

4.

kdo/kaj določiti, izbrati koga/kaj za/na/nad/ob koga/kaj
Postavili so ga za razsodnika.

5.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraziti pred/ob kaj
Učitelj (mu) je postavil tri vprašanja.

6.

kdo/kaj narediti kaj
Postavili so novo dramsko delo.

7.

kdo/kaj določiti kaj
Postavili so visoke norme.

8.

kdo/kaj dati kaj pred/na koga/kaj
Jed je postavila na mizo.

9.

iz prava kdo/kaj dati koga/kaj izven koga/česa
Postavili so ga izven zakona.

10.

iz jezikoslovja kdo/kaj dati kaj v kaj
Pridevnik je postrebno postaviti v ženski spol.

11.

iz športa kdo/kaj doseči kaj
Postavila je svetovni rekord.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

zgodíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj dogoditi se, pripetiti se
Zgodila se je nesreča.

2.

kaj dogoditi se, pripetiti se kot okoliščina
Zgodilo se je(, da je šel na lov).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

držáti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj imeti z ro kam i oprijeto za kaj
Ves čas je držal za kozarec.

2.

kdo/kaj povezovati koga/kaj
Led drži kamenje /skupaj/.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile imeti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Komaj/ je držal tram pokonci.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub delovanju nasprotne sile lastnostno določati kaj skozi/v kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kdaj / kje / kod
Potrošnjo držijo v mejah realnih možnosti.

5.

žargonsko, v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi kakega namena ohranjati kaj
Poleg goveje živine drži še ovce in koze.

6.

knjižno pogovorno kdo/kaj trajati
Deževje je držalo (tri tedne).

7.

kdo/kaj ne dajati možnosti prehoda
Bazen /dobro/ drži.

8.

kdo/kaj imeti zmožnost za kaj / koliko česa / koliko
Posoda drži malo manj kot pet litrov.

9.

kaj biti v skladu z resničnostjo
Vabilo še /vedno/ drži.

10.

nav. v zvezi z beseda, obljuba kdo/kaj dati besedo, obljubo
Držijo besedo.

11.

knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta drži mimo šole.

12.

neknjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj opravljati, upravljati, organizirati koga/kaj v/na čem /s/pod/nad/med/pred/za čim
Stroj drži v popravilu.

13.

iz lovstva kdo/kaj dajati možnost za odstrel
Divjad /dobro/ drži.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

govoríti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Govori /kot navit/.

1.1.

kdo/kaj biti sposoben oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Naša papiga govori.

2.

kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem
Kar naprej je nekaj govorila.

2.1.

kdo/kaj z jezikovnimi sredstvi izražati kaj / o čem
Avtor govori o tem vprašanju /z zaskrbljenostjo/.

3.

kdo/kaj znati, obvladati kaj 'jezik'
Govori šest jezikov.

4.

kdo/kaj neposredno podajati v javnosti
Na sestanku je /kot vodilni izvedenec/ govoril (o trenutnih razmerah).

5.

navadno v 3. osebi kdo/kaj širiti kaj / o čem
O njem govorijo čudne stvari.

5.1.

nekdo/nekaj širiti kaj / o čem
O tem se je govorilo, da je praktično neuresničljivo.

5.2.

kdo/kaj izražati kaj / o čem
Pohištvo govori o dobrem okusu lastnikov.

6.

oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so govorili o vsakdanjih stvareh.

6.1.

nekdo izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se javno govori in piše.

7.

čustvenostno, navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj biti v normalnih odnosih
Soseda spet ne govorita.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

hodíti hódim nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premikati se s korakanjem
Hodi že /brez bergel/.

1.1.

nekdo/nekaj imeti ustaljeno navado premikati se
(Po tem delu mesta) se lahko hodi.

1.2.

kdo/kaj potovati mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Ljudje veliko hodijo po svetu.

2.

kdo/kaj ponavlja pot na/v/čez/skozi/med kaj / po čem / k/h komu/čemu / kam / kod
Pogosto hodi čez mejo.

2.1.

kdo/kaj je usmerjen na/v kaj , k/h komu/čemu / po čem / kam / kod
Hodi na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.

3.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kakšen
Hodi bos.

4.

v zvezi s pot, čustvenostno kdo/kaj usmerjati se, ravnati se v kaj / po čem / kod
Hodi po čudnih potih.

5.

z nikalnico kdo/kaj iti iz/od česa / k/h komu/čemu / v/na kaj / kam / od/do kod / kod
Naj ne hodijo iz hiše / od doma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

rásti rástem tudi rásem nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)

1.

kaj postopno razvijati se
Človek raste približno dve desetletji.

2.

kdo/kaj preživljati čas zorenja, rasti
Rastla je /brez staršev/ (pri babici).

3.

kdo/kaj biti, nahajati se pri/na/v/ob kom/čem / med/za kom/čim / kje / kdaj
V tem obdobju /dobro/ rastejo žita.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati večji, obsežnejši, dosegati višjo stopnjo, intenzivnost
Hrup okoli njega je /vse bolj/ rastel (v navadno razbijanje).

5.

čustvenostno kdo/kaj nastajati, začenjati obstajati, kazati se iz/od/izpod koga/česa / v/pri/na/po/ob kom/čem / med/pred kom/čim / kje / kod / kdaj
Izpod njegovega pipca so rastle majhne lesene figurice.

6.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati samozavestnejši
/Od ponosa/ je kar rastel.

7.

iz jezikoslovja kaj postopno tonsko dvigati se
Intonacija vprašalne stavčne povedi /navadno/ raste.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

rêči rêčem dovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi kaj / o čem
Te besede (nam) ni rekel.

1.1.

kdo/kaj glasovno z govorilnimi organi posredovati komu/čemu kaj / o čem 'določeno vsebino'
Mora se jim reči, da so škodo že povrnili.

2.

kdo/kaj izjaviti, zatrditi kaj
Reče vse.

3.

kdo/kaj predlagati, svetovati komu kaj
Rekel mu je trenutno rešitev.

4.

kdo/kaj ukazati, veleti komu/čemu kaj
Rekel mu je umakniti se.

5.

kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime, naziv, izraz'

5.1.

kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime'
Reci mi Tone.

5.2.

kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'naziv, poimenovanje'
Vsakemu odraslemu reče stric.

5.3.

kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'izraz'
Ciklamam rečejo ponekod korčki.

6.

kdo/kaj misliti, meniti kaj
Človek bi rekel, da ne zna šteti do pet.

7.

v zvezi s hoteti kdo/kaj uvajati kaj 'stanje/lastnost'
Hoče reči, da to ni res.

8.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kje / kdaj
Hočem reči jutri doma.

9.

navadno čustvenostno kdo/kaj podkrepiti kaj 'trditev'
Rečem, da me še ni razočaral.

10.

nav. v zvezi ti rečem, vam rečem kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost, opozorilo, poudarjeno'

10.1.

kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost'
Vam rečem, da bo vse dobil nazaj.

10.2.

kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'opozorilo'
Ne jezi me, ti rečem.

10.3.

kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'poudarjeno'
To je bilo življenje, ti rečem.

11.

v zvezi z bi kdo/kaj izražati kaj 'omejitev'
Rekel bi, da to ni res.

12.

v zvezi s kaj kdo/kaj izražati kaj na koga/kaj / k/h komu/čemu
Kaj bi rekli na vse to.

13.

čustvenostno, velelno za 1. osebo množine in dvojine kdo/kaj izraža kaj kot predlog
Recimo, da sprejmemo ponudbo.

14.

čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj 'glas, zvok'
Krava reče mu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

stísniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo tesno obdati koga/kaj
Stroj ga je stisnil (za roko) /do krvi/.

2.

kdo spraviti koga/kaj tesno k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
Stisnila je svoj obraz k njenemu.

3.

kdo spraviti koga/kaj čim bolj skupaj
Stole in nato še ljudi je /po premisleku/ stisnil /samo v tri vrste/.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj manjš-ega/-e, neuporabn-ega/-o
Kolo (mu) je /grdo/ stisnilo nogo.

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
/Ročno/ je stisnil sok iz limon.

6.

v posplošenem pomenu kdo spraviti koga/kaj v manjši obseg, prostor
Papir je /z jezo/ stisnila /v kepo/.

7.

čustvenostno kdo spraviti koga/kaj okoli/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
V roko (mu) je stisnil nož.

8.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo, težavo dobiti, reči kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
Iz/Od njega so /s težavo/ stisnili priznanje in obljubo.

9.

v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri največjem delu/ ga je stisnila huda bolezen.

10.

čustvenostno kaj prizadeti koga/kaj
Krč ga je stisnil (v nogo).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

veljáti -ám nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj imeti pravno moč, veljavo od—do/sredi česa / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Predpis velja od novega leta.

2.

kaj držati
Vabilo še /vedno/ velja.

3.

kaj biti upoštevano, uporabljano
Ta načela v družbi še veljajo.

4.

kaj biti namenjeno komu/čemu
Iskrena zahvala velja vsem.

5.

čustvenostno, brezosebnoizražati nujnost, potrebnost uresničiti kaj
To zanimivost velja videti.

6.

kdo/kaj imeti koliko česa / koliko
Tak avto velja sto tisoč evrov.

7.

iz ekonomije kaj držati
Cena velja /franko/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

vídeti -im nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj z vidom zazna(va)ti
Otrok ne vidi.

2.

kdo/kaj čutno zazna(va)ti koga/kaj
Ladje vidi (skozi okno s prostim očesom).

3.

kdo/kaj čutno doje(ma)ti koga/kaj
(V mestu) smo /na lastne oči/ videli najnovejšo predstavo.

4.

kdo/kaj ugotoviti, opaziti koga/kaj
/Hitro/ je videl, da mu sledijo.

5.

kdo/kaj na določen način, glede na pojave (po)kazati, ugotoviti/ugotavljati koga/kaj
/Po drevju/ je videl bližajočo pomlad.

6.

kdo/kaj opaziti/opazovati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / kje / kod
Na sliki vidimo dele stroja.

7.

čustvenostno kdo/kaj skrbeti za koga/kaj
Mati je videla samo sina.

8.

v zvezi biti videti, v oslabljenem pomenu kdo/kaj označevati kaj 'stanje/lastnost'
Pot je videti dobra.

9.

v zvezi rad videti kdo/kaj želeti/hoteti koga/kaj
Rada ga vidi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

znáti -znám nedovršni glagol, glagol razumevanja

1.

kdo/kaj razumsko dojemati, uporabljati
Njegov učitelj /dosti/ zna.

2.

kdo/kaj razumsko dojemati, uporabljati koga/kaj , koliko česa 'predmetnost/pojavnost'
Zna poštevanko in abecedo.

3.

kdo/kaj biti sposoben/usposobljen opravljati kaj 'dejavnost'
Zna brati in pisati.

4.

knjižno pogovorno kdo/kaj utegniti, moči opravljati kaj 'dejavnost'
Tam bi znala biti iskana stavba.

5.

iz šolstva kdo/kaj razumsko dojemati, uporabljati koga/kaj , koliko česa 'predmetnost/pojavnost'
Zadnjo učno snov so znali /za odlično/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

bíti1 bíjem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Dež bije v okna.

1.1.

kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož bije /s pestjo/ po mizi.

2.

kdo/kaj udarjati koga/kaj / po kom/čem / kod
Bili so ga /do krvi/.

3.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj imeti kaj
Bijejo odločilno bitko.

4.

v zvezi z ura kaj naznanjati koliko
Ura bije dve.

5.

nav. v zvezi s srce kaj sunkovito premikati se
Srce (mu) še bije.

6.

v zvezi z biti plat zvona kdo/kaj naznanjati kaj
Ob toči je v zvoniku začel biti plat zvona.

7.

kdo/kaj prihajati iz/od koga/česa / od kod
Iz zidu bije hlad.

8.

iz narodopisja kdo skuša prevrniti kaj 'stoječ predmet'
Otroci bijejo kozo.

9.

iz narodopisja kdo skuša uganiti koga 'storilca'
Včasih je staro in mlado bilo rihtarja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

delováti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj imeti, usmerjati učinek, vpliv na/za koga/kaj / proti komu/čemu
Bivanje v gorah /blagodejno/ deluje na zdravje.

1.1.

kdo/kaj prenašati svoj vpliv na/za koga/kaj
Take stvari /neprijetno/ delujejo nanj.

1.2.

kdo/kaj usmerjati učinek, vpliv proti komu/čemu
Zdravilo /učinkovito, vendar s hudimi stranskimi učinki/ deluje proti mrzlici.

2.

kdo/kaj opravljati delo ob/v/na/pri kom/čem / pred/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
Deloval je /kot učitelj/ ob meji.

3.

kdo/kaj biti v delovnem stanju
Motor še ne deluje.

3.1.

kdo/kaj opravljati, izpolnjevati nalogo
Misel mu je /zagrizeno/ delovala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

jésti jém nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dajati kaj v usta
Po kosilu /navadno/ jedo kompot.

1.1.

Večerjo so jedli /brez besed/.

2.

kdo/kaj imeti koga/kaj za hrano
V nekaterih deželah celo jedo mačke.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uničevati, vznemirjati koga/kaj
Uši jedo vrtnice.

4.

iz gostinstva kdo/kaj po naročilu dobivati obroke hrane, hraniti se pri/ob/v čem / med/nad/pod/s čim / kje
Je doma ali v menzi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

nastópati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

1.

kdo/kaj predstavljati se od—do česa / sredi česa / v/na/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
/Kot solisti/ so nastopali gojenci glasbenih šol.

2.

v zvezi s proti, za kdo/kaj biti proti komu/čemu , za koga/kaj
Že več let (na mednarodnih tekmovanjih nastopa) za državno reprezentanco.

3.

čustvenostno kdo/kaj pojavljati se od—do česa / sredi česa / v/na/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
Njeno ime nastopa /kot neke vrste garant za kvaliteto/ skoraj povsod.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

obdržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj za določen čas obvladati, zadržati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred kom/čim / kje / kdaj
/Komaj/ je obdržal tram pokonci.

2.

kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, zadržati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Potrošnjo so obdržali v mejah realnih možnosti.

3.

kdo/kaj ne prenehati imeti koga/kaj
Poleg goveje živine bo obdržal še ovce in koze.

4.

kdo/kaj s svojo voljo, vplivom zadržati si koga/kaj
Obdržali so ga (v bolnici).

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati uporabljati kaj
Obdržali so gostilno in obrt.

6.

v posplošenem pomenu kdo/kaj obvarovati koga/kaj
/Kljub razmeram/ je obdržal posestvo.

7.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Ljudi so obdržali pri volji.

8.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti kaj 'stanje, lastnost'
Vrvohodec je obdržal ravnotežje.

9.

v zvezi obdržati v glavi, v spominu, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj v/na/pri čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Vseh telefonskih številk ne more obdržati v glavi.

10.

v zvezi obdržati zase, v sebi, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj za koga/kaj / v kom/čem 'stanje, lastnost'
Poslovne skrivnosti je obdržala zase.

11.

iz šaha kdo/kaj ohraniti, zadržati kaj
Obdržal je figuro.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

obvládati -am dovršni glagol, glagol upravljanja

1.

kdo/kaj nadvladati koga/kaj
(V napadu) je napadalca obvladal (z leseno palico).

2.

kdo/kaj odločujoče vplivati na kaj
Ta človek zna obvladati svoja čustva.

3.

kdo/kaj uspešno opravljati kaj
/Odlično/ obvlada risanje.

4.

kdo/kaj nadzorovati koga/kaj
Sovražnik je /suvereno/ obvladal vso državo.

5.

kaj polno načeti koga/kaj
Spanec jih je /popolnoma/ obvladal.

6.

iz ekonomije kdo/kaj nadzorovati koga/kaj
Borza obvlada trg.

7.

iz šaha kdo/kaj nadzorovati koga/kaj
Igralec obvlada polje.

8.

iz gozdarstva kdo/kaj nadzorovati koga/kaj
Smreke so obvladale listavce.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

písati in pisáti píšem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo delati črke navadno na gladki površini
/Počasi/ je že pisal.

2.

kdo pisno izdelovati kaj / o čem
Snov si /prizadevno in z neverjetno voljo/ piše (v notes).

3.

v posplošenem pomenu kdo umetniško ustvarjati kaj / o čem
(Svojim domačim) je pisal roman (za spomin).

4.

kdo znati, obvladati kaj
Govori in piše kar tri jezike.

5.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo priznati kaj
Nadur (mu) niso hoteli pisati.

6.

iz jezikoslovja kdo znati pisno izražati kaj
Določene besede /lahko/ pišemo /narazen ali skupaj/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

plêsti se plêtem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno

1.

kdo/kaj premikati se, gibati se
(Med nogami) se (ji) je pletla mačka.

2.

kaj dogajati se
(V podjetju) se dogajajo napake.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

pojáviti se -im se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj začeti biti, obstajati
(Na trgu) so se pojavili novi izdelki.

1.1.

kdo/kaj postati viden, zaznaven
(Na nebu) se je pojavilo sonce.

2.

kaj začeti biti, obstajati
Bolezen se je pojavila (nenadoma).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

povédati povém dovršni glagol, glagol govorjenja

GLEJ: pripovedováti 1

1.

kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi kaj / o čem
To (nam) ni povedal.

1.1.

kdo/kaj navadno glasovno z govorilnimi organi posredovati komu/čemu kaj / o čem 'določeno vsebino'
Povedal jim je za pot.

2.

kdo/kaj dati kaj / o čem 'določeno vsebino'
Bledica na njenem obrazu (mu) je povedala, da je bolna.

3.

nav. v zvezi povem ti, vam kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost/opozorilo/poudarjeno/presenečenje'

3.1.

Službo bo kmalu pustil, povem ti.

3.2.

Povem ti, pazi se, kaj govoriš.

3.3.

Povem ti, bilo je zelo nevarno.

3.4.

Ja, česa ne poveš.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

prekíniti -em dovršni glagol, fazni glagol (končnosti)

1.

v pomožniški vlogi kdo/kaj za določen čas končati kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Prekinil je dovod bencina.

2.

v pomožniški vlogi kdo/kaj za določen končati kaj , s čim 'delom/delovanjem/dejavnosti'
Govor je prekinil s ploskanjem.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj za določen čas ustaviti kaj
Raziskovalci so prekinili delo v jami.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj za določen čas ustaviti koga
(Že v začetku) je prekinil govornika.

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti/povzročiti s presledki kaj
Prekinil je črto.

6.

v posplošenem pomenu kdo prenehati imeti zvezo s kom/čim
Z njim je prekinil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ustvárjati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj delati, izdelovati kaj
Ustvarjali so robote.

1.1.

kdo/kaj delati, povzročati kaj sploh
Ustvarjali so prijateljske stike.

2.

kdo umetniško delati, izdelovati kaj
Ustvarjal je kipe in slike.

2.1.

kdo uresničevati kaj 'sposobnosti/prizadevanja'
Ustvarjala je celovite odrske like.

3.

kdo odločilno oblikovati kaj 'delovanje'
Ti ljudje so ustvarjali politiko.

4.

kdo/kaj povzročati kaj 'stanje'
Ustvarjati nemir in veselo razpoloženje.

5.

kdo delati, povzročati komu kaj 'stanje'
Ustvarjal si je svojo predstavo o svetu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

vléči se vléčem se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj se premeščati v prostoru
Stopljen sir se /počasi in težko/ vleče; Čas se vleče /kot testo/.

2.

kdo/kaj premeščati se po podlagi po čem / za kom/čim / kod
Obleka se je vlekla za njo.

3.

kdo/kaj premeščati se od koga/česa / od kod / po čem / kod
Oblaki so se vlekli od juga, po cesti se vlečejo vozovi.

4.

kdo/kaj s težavo premikati se v/na/čez kaj / kam
Konj se je vlekel čez potok.

5.

čustvenostno kaj biti/ obstajati čez koga/kaj / po/ob kom/čem / kje / kod
Razpoka se vleče čez vso steno.

6.

čustvenostno kaj trajati
Bolezen se je /preveč/ vlekla.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

čutíti in čútiti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj zaznavati s čutili koga/kaj
Čuti kri v ustih.

2.

kdo/kaj nagonsko dojemati ali predvidevati koga/kaj
Čutila je njegovo bližino.

3.

kdo/kaj z zavestjo ugotavljati koga/kaj
Poslušalci niso čutili osti njegovih besed.

4.

kdo/kaj doživljati kaj
Čutil je žalost in praznino.

4.1.

kdo/kaj doživljati kaj 'neprijetnega, hudega'
Vsi čutijo posledice vojne.

4.2.

kdo/kaj doživljati kaj
Ali kaj čuti (do njega)?

4.3.

kdo/kaj doživljati kaj
Čutil je krivico (z reveži).

5.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'stanje'
V nogi čuti bolečine.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

iskáti íščem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj premi kaj oč se hoteti videti koga/kaj
(V leksikonu) je iskal napake.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj prizadevati si doseči koga/kaj
(V mestu) je iskal delo in stanovanje.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj prizadevati si ugotoviti koga/kaj
Svojce so iskali po časopisih in po radiu.

4.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj želeti, hoteti kaj 'stanje/lastnost'
Iskal je sočutje.

5.

v zvezi s hoditi, iti kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/pred/za kaj / kam
Šla je iskat tolažbo k materi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

izogíbati se -am se in -ljem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj z odmikanjem ogniti se koga/česa / komu/čemu
Fant se /skrbno/ izogiba slabe družbe / slabi družbi.

2.

kdo/kaj z odmikanjem ogniti se česa / čemu ‘neprijetnega/neprijetnemu’
Fant se /skrbno/ izogiba dolžnosti/dolžnostim.

2.1.

kdo/kaj ne želeti, hoteti česa , ne biti naklonjen čemu
/Zaradi predvidenih sitnosti/ se izogibajo prepirov/prepirom.

3.

čustvenostno kdo/kaj ne uporabljati česa , ne ustreči čemu
/Zaradi kulturnosti in kultiviranosti/ se /z veliko pozornostjo/ izogiba kletvic in psovk.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

krampáti -ám in krámpati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj kopati s krampom
(Med počitnicami) je /ogromno/ krampal (pri domači hiši).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, obdelovati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
V svoji soseski si je moral /sam/ krampati rov za cevi (od regionalne ceste do svoje hiše).

3.

kdo/kaj nerodno, okorno hoditi
/Počasi in brez ozira na vozila/ je krampal (po prehodu za pešce).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

mánjkati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj ne biti navzoč
Manjka (na sestanku / pri pouku).

2.

navadno v 3. osebi koga/česa ne biti v zadostni količini
Zmeraj (mu) manjka denarja.

3.

navadno v 3. osebi kdo/kaj ne biti dostopen, dosegljiv
Manjka (mu) dobra vzgoja.

4.

brezosebno, v oslabljenem pomenudati možnost do česa / za kaj
/Za las/ je manjkalo, da nisem umrl.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

motíti in mótiti -im nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj ovirati koga/kaj
(Pri najnujnejših opravilih) ga je motila (z nepotrebnim orodjem) in /z rokami ter vprašanji/.

2.

kdo/kaj kvariti kaj
Njegovo pripovedovanje je /stalno/ motil /s pripombami/.

3.

navadno čustvenostno kdo/kaj vznemirjati koga/kaj
(Spomladi) so ga dekleta /zelo/ motila.

4.

iz prava kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj
Toženi moti njegovo posest.

5.

iz šaha kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj
Akcija skakača moti nasprotnikov napad.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

napredováti -újem tudi naprédovati -ujem nedovršni in dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno prehajati z nižje stopnje na višjo
Celotno gospodarstvo je (v zadnjih letih) /precej/ napredovalo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno pomikati se proti/k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj
Proti vrhu so (v hudi strmini) napredovali /zelo počasi/.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno preiti v/na/med koga/kaj
(V zadnji službi) je napredoval v vodjo.

4.

iz šaha kaj uspešno pomikati se pri/na/v/ob čem / kje / kdaj
Pri prvi potezi kmet napreduje /za dve polji/.

5.

iz šolstva, v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno prehajati z nižje stopnje na višjo
Učenci so (v zadnjem letu) /lepo/ napredovali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

naredíti -ím dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj izdelati, proizvesti, ustvariti, pripraviti kaj
Naredijo cesto.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj uresničiti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Naredil je izpit.

2.1.

kdo/kaj povzročiti kaj 'kako dejanje'
Naredil je veliko hudega.

3.

kdo/kaj končati, dokončati kaj
Naredil je kip.

4.

kdo/kaj pokazati odnos s kom/čim
/Grdo/ je naredil s knjigami.

5.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določi komu/čemu / koga/kaj kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Naredili so deželo neodvisno.

5.1.

kdo/kaj določi komu/čemu kaj 'odnos'
Naredil mu je skrbi/veselje/žalost.

5.2.

kdo/kaj določi kaj 'delovanje'
Naredil je gib/korak/kretnjo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

odpráviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ukiniti kaj 'delo/delovanje/dejavnost'
Odpravili so izkoriščanje in nepismenost.

2.

navadno čustvenostno kdo/kaj odvrniti, zavrniti koga/kaj
/Z nestrpnimi kretnjami/ so odpravili nadležnega obiskovalca.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pripraviti koga/kaj do česa / k čemu / na/v kaj / kam
Zjutraj je /na hitro/ odpravila otroke v šolo.

4.

kdo/kaj poslati koga/kaj
Blago so /ekspresno/ poslali /z naslednjim letalom/.

5.

nestrokovno kdo/kaj povzročiti
Ko je bila že tretjič noseča, je odpravila.

6.

publicistično, v posplošenem pomenu kdo/kaj premagati koga/kaj
Domačini so odpravili goste /z visokim rezultatom/.

7.

čustvenostno kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Predpis je /nakratko/ odpravil reforme delovnih razmer; /Kot vodilni/ je sodelavce je odpravil /z omalovaževalno kretnjo/.

8.

v pomožniški vlogi kdo/kaj odločiti se prenehati kaj 'delo/delovanje/dejavnost'
Odpravili so preskrbo in ugodnosti.

9.

iz matematike kdo/kaj z računskimi postopki doseči kaj 'da odpade določena neznanka/operacija v sistemu enačb'
Odpravil je neznanko.

10.

iz poštarstva kdo/kaj odposlati pošiljko iz spremne pošte naslovni pošti
Odpravili so pošiljko.

11.

iz železničarstva kdo/kaj po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer dati znak za odhod vlaka
Dopoldne so lahko odpravili vse vlake.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

odpustíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj oprostiti komu/čemu kaj
Odpustil jim je vse žalitve.

2.

kdo/kaj odpisati komu/čemu kaj
Odpustil mu je ves dolg.

3.

kdo/kaj odsloviti koga/kaj
Odpustili so več delavcev.

3.1.

kdo/kaj osvoboditi koga/kaj
Več zapornikov so odpustili.

4.

iz religije kdo/kaj oprostiti kaj
Duhovnik (jim) je odpustil greh.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ohraníti in ohrániti -im dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj za določen čas imeti v nespremenjenem stanju koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred kom/čim / kje / kdaj
V stanovanju so ohranili vse pohištvo in spominske predmete.

2.

kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, zadržati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Potrošnjo so ohranili v mejah realnih možnosti.

3.

kdo/kaj ne prenehati imeti koga/kaj
Sliko je ohranila /za spomin/.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati uporabljati kaj
Ohranili so obrt.

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj obvarovati koga/kaj
/Kljub razmeram/ je ohranil posestvo.

6.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj obdržati kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Ljudi so ohranili pri volji.

7.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj obdržati kaj 'stanje, lastnost'
Vrvohodec je ohranil ravnotežje.

8.

v zvezi ohraniti v glavi, v spominu, v oslabljenem pomenu kdo/kaj obdržati koga/kaj v/na/pri čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Vseh telefonskih številk ne more ohraniti v glavi.

9.

v zvezi ohraniti zase, v sebi, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj za koga/kaj / v kom/čem 'stanje, lastnost'
Poslovne skrivnosti je ohranila zase.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

poskúsiti -im tudi poizkúsiti -im dovršni glagol, glagol razumevanja

1.

z nedoločnikom kdo/kaj prizadevati si uresničiti dejanja
Poskusil je odpreti vrata.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj poskusno uporabiti kaj 'lastnost, tvarino'
Novo cepivo so /previdno praktično/ poskusili /na živalih/.

3.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spoznati kaj
/Dodobra/ je poskusil njegovo čudno vedenje in odzive.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

postáti -stánem dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, v oslabljenem pomenu

1.

kdo/kaj narediti se kaj / kakšnega/kakšno / kako
Postal je samotar/bogataš/strelec.

1.1.

kdo/kaj narediti se kako
Obleka (ji) je postala prav.

2.

brezosebnonarediti se komu / koga kako / kaj
Postalo je neprijetno.

2.1.

narediti se kako
Zvečer postane hladno.

3.

brezosebnonarediti se komu koga/kaj
Žal mu ga je postalo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

potêči -têčem dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj doseči konec, prenehati trajati
Dopust mi že jutri poteče.

1.1.

kaj prenehati biti veljaven
Dovolilnica bo kmalu potekla.

2.

redko kaj ne biti več na razpolago
Živila so potekla.

3.

redko kaj končati se od—do/blizu/sredi česa / v/na/pri/ob/po čem / med čim / od—do kje / kje / od—do kdaj / kdaj / koliko
Državna meja je potekla blizu naselij.

4.

v oslabljenem pomenu kaj začeti se
Pogovor je potekel /brez prič/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

potékati -am nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj dogajati se, trajati proti koncu
Dopust mu že poteka.

2.

redko kaj ne biti več na razpolago
Živila so začela potekati.

3.

kaj obstajati, trajati od—do/blizu/sredi česa / v/na/pri/ob/po čem / med čim / od—do kje / kje / od—do kdaj / kdaj / koliko
Državna meja poteka blizu naselij.

4.

v oslabljenem pomenu kaj obstajati, trajati
Boji so potekali ves dan.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

poznáti -znám nedovršni glagol, glagol razumevanja

1.

kdo/kaj vedeti za koga/kaj 'predmetnost/pojavnost'
Nihče ga ne pozna.

2.

kdo/kaj znati, obvladati kaj 'predmetnost/pojavnost'
/Precej dobro/ pozna razmere.

3.

kdo/kaj vedeti za kaj 'predmetnost/pojavnost'
/Dobro/ pozna režim in njegovo politiko.

4.

čustvenostno kdo/kaj upoštevati koga/kaj v/na/ob/pri kom/čem / kdaj / kje
Nihče ga ni poznal v nesreči.

5.

navadno z nikalnico, v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj 'odnos do česa '
Nobene mere ne pozna.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

premakníti se in premákniti se -em se dovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj opraviti pot za koliko / koliko česa
Nihalo se vsako sekundo premakne za nekaj centimetrov.

2.

kdo/kaj iti stran, oditi
Stal je pred vrati in se ni premaknil.

3.

čustvenostno, navadno z nikalnico kaj spremeniti se
Leta se ni nič premaknilo.

4.

iz filma kdo/kaj priti v neskladje
Zvok se premakne.

5.

iz meteorologije kdo/kaj priti nad/pod/v/za kaj / kam
Središče hladnega zraka se je premaknilo nad Skandinavijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

prestopíti in prestópiti -im dovršni glagol, glagol premikanja

1.

kdo/kaj priti čez koga/kaj
/Z lahkoto/ je prestopil obcestni kanal.

2.

kdo/kaj preiti iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi koga/kaj / od/do kod / kam
V Pivki mora prestopiti z vlaka na avbtobus.

3.

kdo/kaj zaradi spremembe mišljenja in pripadnosti preiti iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi koga/kaj / od/do kod / kam
/Zaradi denarja/ je več nogometašev prestopilo iz starih klubov k Olimpiji.

4.

navadno čustvenostno kdo/kaj čez dogovorjeno mero preiti kaj
/Z lahkoto/ je prestopil vse dosedanje dogovore s partnerji.

5.

iz športa kdo na igrišču nedovoljeno stopiti čez
Tekmovalec je prestopil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

prežáti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj čakati v določenem položaju
/Kot ta prava plenilka/ kar naprej preži.

2.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj čakati, pogledovati na/za/v/čez koga/kaj / po kom/čem / za kom/čim
Celotna policija preži za tihotapci.

3.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj napeto gledati, opazovati iz/izza/od koga/česa / k/h/proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/med/nad/pod kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kje / kam / kod
Izza sosednjega vogala je prežal na potencialnega tatu.

4.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj groziti
(Vse okoli nas) /kot tempirana bomba/ preži naravna katastrofa.

5.

navadno čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj že obstajati ali napovedovati se iz/izza/okoli/okrog/od koga/česa / k/h/proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/med/nad/pod kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kje / kam / kod / kdaj
Vse okoli nas /kot tempirana bomba/ preži naravna katastrofa.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

pripráviti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj za/na koga/kaj / za/na/pred/nad/pod kaj / kam / pred/nad/pod čim / kje
Pripravila je mizo za kosilo in sobo za goste.

1.1.

kdo/kaj postaviti kaj
Pripravila je vse potrebno za čaj.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno narediti kaj
Pobeg so pripravili /do najmanjših podrobnosti/.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko napraviti kaj iz česa / za kaj / kje
Pripravili so krmišča za divjad.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj duševno usmeriti koga/kaj k čemu / za/na/v kaj / kam
/Previdno/ so ga pripravili na žalostno novico.

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delovno usmeriti koga/kaj do česa / k čemu / na/v kaj / kam
/Previdno/ so ga pripravili do podpisa sporazuma.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

síliti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj usmerjati koga/kaj proti/k/h komu/čemu / v/na/skozi kaj
Silijo mladino k delu/delati.

2.

kdo/kaj bremeniti koga/kaj s kom/čim
Silijo ga s fizičnim delom.

3.

kdo/kaj hoteti, želeti proti/k/h komu/čemu / v/na/skozi kaj / med koga/kaj
Sovražna vojska sili proti mestu.

4.

čustvenostno kaj pojavljati se komu/čemu v/na/skozi/čez kaj
Pramen las ji je silil na čelo.

4.1.

pojavljati se koga/kaj k čemu / v/na/skozi kaj
Na jok jo sili.

5.

iz agronomije kdo/kaj pospeševati razvoj rastline
V rastlinjakih in toplih gredah silijo krompir, radič, tulipane idr.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

skrbéti -ím nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

brezosebnovznemirjati koga zaradi koga/česa / za koga/kaj
Mater /zelo in stalno/ skrbi zaradi otrok.

2.

kaj vznemirjati koga
Predstava ga je /zelo/ skrbela.

2.1.

nekaj vznemirjati koga
Kar naprej jo /zelo ali preveč/ skrbi.

3.

kdo/kaj prizadevati si kaj
/Redno/ morajo skrbeti, da so računi pravočasno plačani.

4.

v zvezi z nič, navadno z nikalnico kdo/kaj vznemirjati se
/Nič/ ne skrbite /preveč/, resnica bo prišla na dan.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ukvárjati se z/s -am se z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj baviti se s kom/čim
Babica se je /veliko/ ukvarjala z vnuki.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj strokovno, poklicno delati s kom/čim
Ukvarjal se je s popravljanjem čevljev.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj vsebinsko zaposlovati se s kom/čim
Današnja medicina se /intenzivno/ ukvarja z neozdravljivimi boleznimi.

3.1.

kdo/kaj službeno zaposlovati se s kom/čim
Uslužbenka se je z vsako stranko ukvarjala /približno deset minut/.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v dejavnem stiku s kom/čim
/Kot družinski človek/ se /veliko/ ukvarja z družino in otroki.

4.1.

kdo/kaj biti v prostovoljno dejavnem stiku s kom/čim
Vzgojitelj se ukvarja z vsakim učencem /posebej/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

vréči vŕžem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / za kom/čim / kam
Torbo si je vrgel čez ramo /kot pravi vandrovec/ in odšel.

1.1.

/Brez zadržkov/ je za njimi vrgel sočno kletev.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj iz česa / v kaj 'delovanje/dejavnost'
Dogodek ga je /predvsem zaradi ponovne aktualnosti/ vrgel v bes.

3.

v zvezi z oči, pogled, knjižno pogovorno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj 'oči, pogled' od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / po kom/čem /za kom/čim / kam
Naročila ji je, naj samo vrže oči na izdelek.

4.

čustvenostno kdo/kaj dati krmo čemu
/Kot dober gospodar/ je /redno in pravočasno/ vrgel živini.

5.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / za kom/čim / kam
/Kot pravi portretist/ (jim) je obraze /v nekaj minutah/ vrgel na papir.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

vžgáti1 vžgèm dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj z iskro povzročiti kaj
Cigareto si je (v kotičku ustnice) /elegantno/ vžgal (s posebnim vžigalnikom).

2.

kdo/kaj spraviti kaj v delovanje, pogon
/S težavo/ so vžgali motor in nato še avto.

3.

kaj zaradi zgorevanja goriva začeti delovati
Motor še /s težavo/ vžge, avto pa noče vžgati /brez tuje pomoči/.

4.

čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj kot intenziven začetek ali odziv čustva
Takšne besede so (v njej) vžgale hudo jezo.

4.1.

kdo/kaj vzbuditi zelo močen navadno pozitiven čustveni odziv
Take govorice (pri njem) ne vžgejo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

zadržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti koga/kaj v določenem položaju, mestu
Zadržali so ga /, da ni omahnil/.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kdaj
Otroke so zadržali na nadaljnjih pregledih.

3.

iz prava kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti kaj v določenem položaju, mestu
Sodišče je /nenapovedano/ zadržalo postopek.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

zdéti se zdí se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

1.

nekdo/nekaj nepričakovano/negotovo kazati se komu/čemu
Zdelo se jim je, da nekdo trka.

1.1.

nekdo/nekaj z omejeno gotovostjo in prepričanostjo kazati se komu/čemu
Zdelo se mu je, da je to knjigo že prebral.

2.

nekdo/nekaj dajati možnost komu/čemu kaj narediti
Če se vam zdi, ga pridite poslušat.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, kazati se komu/čemu kot kakšen/kakšno / kako
Sredi mesta se je /nenadoma/ zdel sam sebi majhen.

3.1.

nekdo/nekaj biti, kazati se komu/čemu glede na njegovo mnenje kakšen/kakšno / kako
Nekatere pesmi se mu zdijo sporne.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

zdržáti -ím tudi izdržáti -ím dovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

1.

kdo/kaj brez večjih negativnih telesnih in duševnih posledic prenesti kaj / koliko česa / koliko
Človek zdrži več, kot misli.

2.

kdo/kaj prenesti kaj / koliko česa
Zdržali so napad močnejšega sovražnika.

3.

kdo/kaj kljub neugodnim okoliščinam ostati v/pri/pod kom/čim / kje
Pod vodo je zdržal eno minuto.

4.

navadno z nikalnico kdo/kaj biti, ostati dalj časa v težjem, neprijetnem položaju pri/ob kom / kje / do kdaj
Pri/Ob njem ne zdrži nobena ženska.

5.

navadno z nikalnico kdo/kaj imeti sposobnost biti brez koga/česa / koliko česa
Ne zdrži brez cigaret in pijače.

6.

kdo/kaj ostati uporaben, dober koliko
Kruh je zdržal ves teden.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

céniti1 -im in ceníti in céniti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

dovršno in nedovršno kdo/kaj predvsem denarno vrednotiti koga/kaj
Koliko boš cenil avto?

1.1.

kdo/kaj cenovno vrednotiti koga/kaj
Število prebivalstva cenijo že na sto tisoč.

2.

kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Oni cenijo človeka po dejanjih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

cvetéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kaj imeti cvete
Ta vrtnica cveti /rdeče/.

2.

čustvenostno, preneseno kdo/kaj imeti, kazati zdrav, lep videz
Ta fant letos /vidno/ cveti.

3.

čustvenostno, preneseno kdo/kaj imeti uspeh
Mesto je /gospodarsko in turistično/ cvetelo.

4.

čustvenostno, preneseno kaj biti v stanju razpadanja
Rokavi in sploh obleke so začeli cveteti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

čákati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za/na koga/kaj
Pacienti čakajo zdravnika.

2.

kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čaka na službo.

3.

kdo/kaj ne začeti takoj s čim
Mati /predolgo/ čaka s kosilom.

4.

kaj biti namenjeno, določeno za koga/kaj
Čakajo jih še težke naloge.

5.

knjižno pogovorno kaj biti uporabno, užitno
Ta jabolka čakajo (do drugega leta).

6.

knjižno pogovorno kaj ne biti uporabno, užitno zaradi določenih lastnosti
Solata naj (malo) čaka.

7.

iz lovstva kdo/kaj usmerjati se na kaj
Čakajo medveda.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

délati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

navadno v 3. osebi kaj pojavljati se, nastajati
Mrak se dela.

2.

kaj nastaja komu / na kom/čem
Bula se mu dela.

3.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo kazati se kaj / kakšnega
Dela se prijatelja.

4.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo kazati se koga
Dela se norca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

dogájati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

kaj vršiti se, goditi se
(V podjetju) se dogajajo napake.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

dogodíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

kaj zgoditi se, pripetiti se
Dogodil se je čudež.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

doséči -séžem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj dobiti kaj / koliko česa
/Komaj, z metlo/ je dosegla copate.

2.

kdo/kaj zaobseči koga/kaj / koliko česa
Reka je dosegla kritično točko.

3.

kdo/kaj priti v/na kaj
Dekle je /s kravlom/ doseglo nasprotni breg.

4.

kdo dobiti koga
Zasledovalci so ga /z lahkoto/ dosegli.

5.

kdo s prizadevanjem pridobiti kaj / koliko česa
/S težavo/ je dosegel zaželeni cilj.

6.

v oslabljenem pomenu kdo pridobiti kaj 'stanje/lastnost'
Dosegel je viden napredek.

7.

kdo dočakati kaj / koliko česa
Dosegel je visoko starost in veliko čast.

8.

kdo v celoti opraviti kaj
Delavci so dosegli normo.

9.

iz športa kdo/kaj s prizadevanjem pridobiti, osvojiti kaj
Tekač je dosegel rekordni čas.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

eksplodírati -am dovršni in nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj silovito, s po kom naenkrat pojaviti se
Granata je /nepredvideno/ ekplodirala že (v zraku).

2.

čustvenostno kdo nezadržano silovito izraziti kaj , zlasti jezo
(Kjer koli) /za vsak prazen nič/ eksplodira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

eksponírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dati, postaviti na ogled kaj na/v/po čem / kje / kam
V galeriji so eksponirali najnovejše primerke redkih znamk.

2.

kdo/kaj poudariti kaj
(V partituri) je /s podčrtavanjem/ eksponiral nekatera mesta.

3.

neobčevalno knjižno kdo/kaj začetno razvojno začrtati kaj
(V obravnavanem romanu) je avtor zgodbo eksponiral /pretenciozno/.

4.

iz fotografije kdo/kaj namensko osvetliti kaj
Film so /še dopustno/ eksponirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

forsírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu

1.

kdo/kaj podpirati koga/kaj
(Po drugi vojni) so forsirali bazično industrijo.

2.

kdo/kaj zelo intenzivno napenjati kaj
(Pri solopetju) je /preveč/ forsiral svoj glas.

3.

iz šaha kdo/kaj izsiliti prosto pot za kaj
Igralec je (v ključnih potezah) forsiral tekača.

4.

iz vojaštva kdo/kaj s silo preiti kaj
Pehota je forsirala reko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

glédati -am nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pogled proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po kom/čem / za kom/čim / kam / kod
Celo poletje so gledali proti planinam.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti odprte oči
Gleda /kakor miš iz moke/.

3.

kdo/kaj z gledanjem dojemati kaj
Rad gleda filme in tudi televizijo.

4.

kdo/kaj z gledanjem izražati stanje, lastnost
/Zaljubljeno/ gleda /kot kakšen mladenič/.

5.

kaj biti usmerjeno proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / kam
Soba gleda na dvorišče.

6.

kdo/kaj ukrepati kaj 'želeno'
Gleda le na to, da bi kaj zaslužil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

hitéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Hiti že /brez bergel/.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj hitro usmerjati se, ravnati se k/h komu/čemu / na/v kaj / po čem / kam / kod 'dejavnost'
Hiti na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.

3.

kdo/kaj telesno, duševno hitro delovati
Hitijo (cel dan).

4.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati, imeti nujnost uresničiti kaj 'dejanje' zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev
Na starost je hitela beračiti.

4.1.

Hitel je na izpit.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

izgovoríti -ím dovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj z besedami izraziti kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Avtomat je /precej nejasno/ izgovoril določene glasove.

2.

kdo/kaj z dogovorom zagotoviti komu/čemu koga/kaj
/Zelo težko/ si je izgovoril pol posestva.

3.

kdo/kaj opravičiti koga/kaj
/Pred gosti/ je izgovorila svojega precej nagajivega otroka.

4.

iz jezikoslovja kdo/kaj glasovno izraziti kaj
Teorija o tem, kako /pravilno/ izgovarjamo samoglasnike.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

izolírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol upravljanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj
Bolnike z nalezljivo boleznijo so izolirali (od drugih).

2.

kdo/kaj zlasti lastnostno deliti koga/kaj
Ta lastnost ga izolira (od drugih sošolcev).

3.

iz biologije, iz kemije kdo/kaj zlasti lastnostno ločiti kaj
Določeno kulturo bakterij so izolirali.

4.

iz šaha, iz vojaštva kdo/kaj prostorsko in lastnostno ločiti in usmeriti kaj
Na šahovnici je /z vnaprej določeno taktiko poteka/ izoliral enega kmeta (od drugih istobarvnih).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

izpostáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dati, postaviti komu/čemu koga/kaj na razpolago
Tega otroka so /predvsem zaradi lastnih ambicij /preveč/ izpostavili javni sodbi in kritiki.

2.

kdo/kaj postaviti koga/kaj
Pohabljene otroke so izpostavili (v slabo vzdrževane sirotišnice / po slabo vzdrževanih sirotišnicah).

3.

kdo/kaj narediti opazno, poudariti kaj
Avtor je (v romanu) izpostavil predvsem glavnega junaka in njegovo duševno ter socialno stisko.

4.

iz jezikoslovja kdo/kaj namensko postaviti kaj
Stavčni člen je /zaradi členitve po aktualnosti/ izpostavila (na začetek stavčne povedi).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

izprášati tudi izprašáti -am dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj določiti koga/kaj za odgovore
/S strogim pogledom/ je izprašal sina.

2.

kdo/kaj povprašati o/po kom/čem
Izprašali so (ga) po trenutnem statusu in finančnih zmožnostih.

3.

kdo/kaj preveriti koga/kaj iz česa / pri čem
Dijaka je izprašal iz osnov matematike.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

izstopíti1 in izstópiti -im dovršni glagol, glagol premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj oditi iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / na/v/pri/ob kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim kam / kod / kje
Krogla (mu) je izstopila na nasprotni strani noge.

2.

kdo/kaj oditi iz česa / od kod
Iz stranke je izstopil šele letos.

2.1.

Zakon je /s prvim/ izstopil iz veljave.

3.

navadno čustvenostno kdo/kaj postati viden, opazen
/Od strahu/ so (ji) oči izstopile (iz jamic).

4.

iz alpinistike kdo/kaj sestopiti
(Iz stene) so sestopili /kot junaki/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

jókati tudi jokáti -am tudi jóčem nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj izražati veliko čustveno prizadetost
Otrok je jokal in se oklepal matere.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oddajati podobno joku
Violina je /brez prestanka/ jokala (otožno pesem).

3.

čustvenostno kdo/kaj tožiti po kom/čem / za/nad kom/čim
/Brez življenjske volje/ joka po izgubljeni sreči.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

kipéti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v velikih količinah ali v močnem curku teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Voda (ji) že kipi iz pokritega lonca.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj obstajati v veliki meri in obsegu iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / kod / od/do kod / kje
V njem je kipela huda jeza.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

kipéti iz -ím iz nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v velikih količinah ali v močnem curku teči iz koga/česa / od kod
Voda (ji) že kipi iz pokritega lonca.

1.1.

kaj v veliki meri kazati se, pojavljati se iz koga/česa / od kod
Iz prsi so (ji) kipeli vzdihi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

korákati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premikati se s korakanjem
(Po različnih poteh) /navadno/ korakajo /drug za drugim/.

2.

kdo/kaj premikati se s korakanjem mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Korakal je na čelu sprevoda.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

kotíti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja, navadno v 3. osebi ednine

1.

kaj množiti se od—do česa / sredi česa / v/na čem / med čim / kje / od—do kdaj / kdaj
Vse vrste komarji se kotijo v mlakah.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kaj nastajati
(Tu in v današnjem času) se koti presenetljivo veliko bolezni.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

miníti mínem dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj časovno odmakniti se
Od takrat sta minili dve leti.

2.

kaj prenehati obstajati
Noč bo minila /, kot bi pihnil/.

3.

navadno v 3. osebi, v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' prenehati za koga
Jeza, slaba volja ga je minila.

3.1.

nekaj prenehati za koga
Jih bo že minilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

mísliti -im nedovršni glagol, glagol mišljenja

1.

kdo/kaj biti dejaven v zavesti
Dolgo ni mogel misliti.

2.

kdo/kaj imeti kaj 'povedano' glede na svoje vedenje, osebni odnos za resnično
Mislila sta, da bosta kmalu na cilju.

3.

kdo/kaj pozitivno, negativno meniti o kom/čem
/Slabo/ mislijo o njem.

3.1.

kdo/kaj pozitivno, negativno meniti
Tudi on misli kot vsi.

4.

kdo/kaj izraža kaj 'namero, pojasnilo'

4.1.

namero
Mislil je govoriti z njim.

4.2.

pojasnilo
Ni ga mislil prizadeti.

5.

v zvezi z reči kdo/kaj natančneje uvajati kaj , hoteti reči kaj 'določitev povedanega / povzetek povedanega'
Potreben je, mislim reči denar.

6.

kdo/kaj točno, konkretno določati koga/kaj
Očeta mislim, ne tebe.

7.

v zvezi z ali, kaj kdo/kaj izražati kaj 'začudenje/nejevoljo, podkrepitev'

7.1.

začudenje/nejevoljo
Misliš, da tega ne vem.

7.2.

podkrepitev
To je uspeh, kaj misliš.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

nabráti -bêrem dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pridobiti koga/kaj
Nabral si je ta boljša jedrca (na kup).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti v gube koga/kaj
(Okoli pasu) si je krilo /prav na drobno/ nabrala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

nabráti se -bêrem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj priti, začeti nahajati se
(V mlaki) se (v deževnih obdobjih) nabere precej vode.

2.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj začeti imeti v večjih količinah koga/česa
(V enem dnevu) se je nabral preveč žaljivk in kletvic /kot berač uši/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

nagájati tudi nagajáti -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj povzročati nevšečnosti komu/čemu
(Med poukom) mu /s ščipanjem vztrajno/ nagajajo.

2.

čustvenostno kdo/kaj ne delovati prav, povzročati nevšečnosti
Aparature že cel teden nagajajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

nakázati tudi nakazáti -kážem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati kaj
Zahtevani znesek (jim) je že nakazal /prek banke/.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj predstaviti kaj , opozoriti na kaj , dati za kaj
(V predavanju) je govornik /kot dober poznavalec/ osnovne probleme /samo/ nakazal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

namériti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj merilno določiti kaj / koliko česa
Namerili so najvišjo temperaturo v tem letu.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj / s čim proti komu/čemu / v/na/skozi koga/kaj / na/v/po kom/čem / kam / kod
Nameril je pištolo v črno piko in sprožil.

2.1.

kdo/kaj usmeriti kaj / s čim proti komu/čemu / v/na/skozi koga/kaj / na/v/po kom/čem / kam / kod
Nanj je nameril hude očitke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

napráviti se -im se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj pojaviti se, nastati
Dan se je napravil.

2.

kaj nastati komu/čemu / na kom/čem
Bula se mu je napravila.

3.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj postati kaj
Fant se je napravil.

4.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo pokazati se kaj / kakšnega
Napravil se je gluhega, veselega.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

naredíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj pojaviti se, nastati
Mrak se je naredil.

2.

kaj nastati komu/čemu / na kom/čem
Bula se mu je naredila.

3.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj postati kaj
Fant se je naredil.

4.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo pokazati se kaj / kakšnega
Naredil se je gluhega, veselega.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

naročíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj zagotoviti koga/kaj za koga/kaj
Podjetje je za svoje stalne kupce (v tujini) naročilo blaga /za več milijonov evrov/.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj določiti koga/kaj za koga/kaj
(Pri ponovnem testiranju) so ga naročili za posebno psihofizično zahtevne naloge.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

níhati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
/Enakomerno/ si je nihala čop las.

2.

kdo/kaj zibajoč nahajati se
Čoln niha (ob pomolu).

3.

kdo/kaj zaradi neodločnosti spreminjati se v/na/po/pri kom/čem / pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Že nekaj časa niha med ženo in ljubico.

4.

iz elektrotehnike kaj periodično spreminjati se
(Na tem področju) električni tok niha.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

obhájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

neobčevalno knjižno kdo/kaj imeti ali ne imeti pod nadzorom koga/kaj
Straža je vso noč obhajala tabor.

2.

neobčevalno knjižno kdo/kaj zaznamovati kaj 'dogodek'
Danes /z velikimi pričakovanji/ obhaja svoj šestnajsti rojstni dan.

3.

neobčevalno knjižno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj določati koga/kaj
/Zaradi smradu/ ga je obhajala slabost.

4.

iz religije kdo/kaj s hostijami posvečevati koga
Duhovnik je spovedal in obhajal bolnika.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

océniti -im in oceníti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj ovrednotiti koga/kaj
/Koliko/ bodo ocenili premoženje?

2.

kdo/kaj s presojo ovrednotiti koga/kaj
/Samo približno/ so ocenili priložene dokaze in izjave.

3.

kdo/kaj kritično ovrednotiti koga/kaj
Človeka ocenijo /po dejanjih/.

4.

iz šolstva kdo/kaj kritično ovrednotiti koga/kaj
Učence in njihove izdelke ocenijo.

5.

iz šaha kdo/kaj s presojo ovrednotiti kaj
Ocenili so zaključno partijo.

6.

iz fizike kdo/kaj kritično ugotoviti kaj
Ocenili so napako pri preizkusu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ostáti ostánem dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj ne prenehati biti, nahajati se v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / kod
Ostal je na deželi in ne v mestu.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub premikanju, gibanju biti, nahajati se v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / kod
Krogla (mu) je ostala pod lopatico.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati
Jama od bombe je ostala.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati po kom/čem / za kom/čim
Za nevihto je ostalo opustošenje.

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ohraniti se komu/čemu
Lepota ji je ostala.

6.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti kot del celote v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje
V semenu je ostal plevel.

7.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti še neporabljeno, nerazdeljeno, nenarejeno, nepreseženo
Ostalo je še (nekaj časa).

8.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti kot del celote v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje
V semenu je ostal plevel.

9.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj tudi vnaprej imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob/na koga/kaj / pri kom/čem / s kom/čim / kje
Ostal je brez pameti.

10.

brezosebno, v oslabljenem pomenutudi vnaprej označeno kaj / kako
Še naprej je ostalo mraz/škoda/čudno/prav.

11.

kot vez kdo/kaj / komu/čemu biti tudi vnaprej označen-o kot kaj / kakšen / kateri / kolikšen / kako / koliko
Dekle je ostala učiteljica.

12.

iz matematike kaj ne prenehati biti
Pet v sedemindvajset gre petkrat, ostane dve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

plávati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v vodi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Žival plava pod vodo /samo z repom/.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti, nahajati se po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
V teh globinah plava samo bela riba.

2.1.

kdo/kaj biti negotov po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
/Brez pravega interesa in veselja/ v tej stroki že dolgo plava.

3.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti deležen visoke stopnje stanja po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Ta polenta kar plava v zabeli.

4.

iz športa kdo delati kaj
Eden plava kravl, drugi pa metuljčka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

podpréti -prèm dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj ohraniti koga/kaj
/Hitro/ ga je podprl, da ni padel.

2.

kdo/kaj postaviti oporo ob/v koga/kaj
/Zaradi preobloženosti/ je podprla veje drevesa.

3.

kdo/kaj materialno obvarovati koga/kaj
(Med študijem) ga je podprl stric.

4.

kdo/kaj utemeljeno omogočiti koga/kaj
/Z veseljem/ ga je podprl (v njegovih prizadevanjih).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

poléči -léžem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj namestiti, spraviti koga/kaj čez/skozi/na/v kaj / v/na/pri/po/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kam / kdaj
/Zaradi pregleda oz. evidence/ si je vse vredne stvari polegla na posteljo okrog sebe.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj namestiti se, spraviti se
/Brez predsodkov/ so utrujeni potniki polegli (kar po tleh avtobusne postaje).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

poléči se -léžem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postati manj izrazit, intenziven
(Šele proti večeru) se (mu) je jeza /počasi/ polegla.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v smeri vodoravnega položaja premikati se, pojavljati se iz/z/od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim kod / kje / kdaj
Po vseh stvareh v prostoru se je polegel zelo viden prah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

pomágati -am in pomagáti -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj napraviti komu/čemu na/v/pri čem / kje
Otroci mu že pomagajo na polju.

2.

kdo/kaj prizadevati si komu/čemu narediti
Pomagali so mu rešiti problem.

3.

kdo/kaj koristiti komu/čemu s kom/čim
Bolni kravi so /z vso vnemo in prizadevnostjo/ pomagali z zelišči.

4.

kdo/kaj koristiti do koga/česa / proti komu/čemu / za koga/kaj / pri kom/čem
Dieta je pomagala proti mozoljavosti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

posredováti -újem nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj delati, pomagati pri/v kom/čem / med kom/čim
/Nerad/ je posredoval med njima.

2.

kdo/kaj posegati, pomagati v/ob čem / kdaj / kje
Policisti so morali v teh dneh večkrat posredovati.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pojasnjevati, sporočati kaj
Posredoval (jim) je svoje izkušnje.

3.1.

kdo/kaj izraža kaj
Posredovali so (jim) njegove pozdrave.

4.

kdo/kaj omogočati kaj
Založba (bralcem) posreduje pregled celotnega pesniškega ustvarjanja tega obdobja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

potegníti in potégniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjeno premakniti koga/kaj iz/izpod/z/s česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / od kod / kam
Iz morja so potegnili polno vrečo rib.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjeno premakniti s čim po čem / kod
S čopičem je potegnil po zidu.

3.

kdo/kaj sunkovito premakniti kaj
/Z vso močjo in zelo sunkovito/ je potegnil zavoro.

4.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj sunkovito narediti kaj
/S strastjo in zelo energično/ je potegnil mejo na zemljevidu.

5.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti kaj vase
/Z vso močjo je potegnil dim (iz cigare).

6.

kdo/kaj začeti peljati, voziti
Avto /še preveč/ potegne.

7.

knjižno pogovorno kdo/kaj odpeljati koga/kaj do koga/česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / do kod / kam
(Kar s službenim vozilom) jih je potegnil do doma.

8.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj do/okoli česa / k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / pri kom/čem / med kom/čim / kod / do kod / kam
Čez travnik so potegnili novo cesto.

9.

navadno čustvenostno kdo/kaj narediti časovno daljše kaj / s čim
Potegnil je spanec / s spancem.

10.

brezosebnozačeti pihati, vleči
/Hladno/ je potegnilo.

10.1.

kaj začeti pihati, vleči
/Precej nepričakovano/ je potegnil močen veter.

11.

žargonsko kdo/kaj namerno napačno usmeriti koga
Spet so ga /grdo/ potegnili.

12.

knjižno pogovorno kdo/kaj dobiti kaj / koliko česa
Potegnil je lepo plačo.

13.

knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi komu/čemu spoznavanjsko odkriti se kaj
Potegnilo ji je, da ji želi nekaj sporočiti.

14.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj pritegniti koga/kaj
Dobra ponudba ga je /na hitro/ potegnila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

prakticírati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati potrebno prakso za strokovno in poklicno osamosvojitev
/Vsakodnevno/ prakticira (v ambulanti).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uresničevati, izvajati kaj
/Kot mirovnik/ prakticira politiko miroljubnega soobstajanja in strpnosti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

preigráti -ám dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj z igranjem uresničiti kaj
/Z občutkom/ je preigrala celo partituro.

2.

kdo/kaj z igranjem preseči kaj
/Z močnim tonom/ je harmonika preigrala vse glasove.

3.

kdo/kaj z boljšo igro premagati koga/kaj
Gostujoči igralci so /popolnoma/ preigrali domačine.

4.

kdo/kaj igraje prebiti kaj / koliko
Pravi kvartopirci so preigrali in prekričali noč.

5.

iz šaha kdo/kaj za vajo ponoviti kaj ‘partijo’
Preigral je izgubljeno partijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

prenočeváti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj bivati čez noč sredi/okoli/blizu koga/česa / v/na/ob/pri kom/čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Prenočujejo kar na prostem, na tleh.

2.

kdo/kaj zadrževati koga/kaj čez noč
/Navadno/ so popotnike prenočevali kar na hodniku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

pridobíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s prizadevanjem začeti imeti kaj / koliko česa
/Hitro/ je pridobil dovolj premoženja.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s prizadevanjem dobiti koga / koliko česa
Pridobiti jih je hotel /z obljubami/.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s prizadevanjem dobiti komu/čemu koga/kaj / koliko česa
Slovenščini je /s pisanjem/ pridobil velik ugled.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s prizadevanjem dobiti koga/kaj / koliko česa za koga/kaj
/S težavo/Težko/ je pridobil ljudi za sodelovanje.

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti kaj , da pride iz/od česa / v/na kaj
Pridobili so ga iz ječe.

5.1.

kdo/kaj napraviti kaj , da pride kot rezultat iz/od česa / v čem
Pri sleparski delitvi pridobijo pet.

6.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Pridobil je ugled.

7.

kdo/kaj postati kakšen
Pridobil je hitrost.

8.

iz fizike, v posplošenem pomenu kdo/kaj s prizadevanjem začeti imeti kaj
Pridobijo določeno frakcijo oz. sestavino /z destilacijo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

pridržáti -ím dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj za krajši čas ohraniti koga/kaj v določenem položaju, mestu
/Zaradi prepiha/ (jim) je pridržala vrata.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj za kraši čas ohraniti koga/kaj za/čez kaj / v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Otroke so pridržali na nadaljnjih pregledih.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj krajši čas ustaviti kaj ‘dejavnost’
Ko je šla mimo bogatih izložb, je za nekaj trenutkov pridržala korak.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

pridržáti si -ím si dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj ohraniti si kaj ‘dejavnost, lastnost’
/Z vso pravico/ so si pridržali primat.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

pripádati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj je določen, namenjen komu
Nagrada pripada najboljšemu.

2.

kdo/kaj je dan v last komu/čemu
To zemljišče pripada njegovi družini.

3.

kdo/kaj je priključen komu/čemu
Ti ljudje pripadajo malemu narodu.

4.

kdo/kaj je podrejen komu/čemu
Tlačan je pripadal svojemu gospodarju.

4.1.

kdo/kaj je zelo vdan komu
Ni hotela pripadati nikomur.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

rabíti in rábiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabljati kaj
Stroj /dosti/ rabijo.

1.1.

kdo/kaj uporabljati kaj
Ta izraz rabimo le (v strokovnih besedilih).

1.2.

kdo/kaj izkoriščati kaj
(V še neobljudenih krajih) je potrebno /preudarno/ rabiti naravna bogastva.

1.3.

kdo/kaj zapravljati kaj
(V mestu po gostilnah) je (za neumnosti) /lahkomiselno/ rabil denar.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj koristiti, pomagati komu
Nahrbtnik mu je /dobro/ rabil.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj potrebovati kaj
(Za gradnjo hiše) bo rabil še veliko cementa.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

razčléniti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj razdeliti koga/kaj
Prostor so razčlenili /s premičnimi stenami/.

2.

kdo/kaj ugotoviti koga/kaj
/Temeljito/ so razčlenili gospodarske razlage.

3.

iz arhitekture kdo/kaj razdeliti koga/kaj
Fasado so razčlenili /z lizenami/.

4.

iz jezikoslovja kdo/kaj ugotoviti koga/kaj
Razčlenili so stavke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

razgíbati -am in -ljem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj spraviti kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
/S telovadbo/ si je razgibal otrdele sklepe.

2.

kdo/kaj povzročiti, narediti koga/kaj premičnega, delujočega
Burja razgiba morsko gladino.

3.

kdo/kaj spraviti koga/kaj v intenzivno, živahnejšo dejavnost, narediti koga/kaj aktivnejšega
Film je /duševno in notranje/ razgibal mladino.

4.

navadno čustvenostno kdo/kaj povzročiti koga/kaj bolj sproščeno, živahno
Dogodek je bolnika poživil in razgibal.

5.

kdo/kaj narediti kaj bolj pestro, zanimivo
Pisatelj je razgibal poglavje /z dialogi/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

razstáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dati, postaviti na ogled kaj na/v/po čem / kje / kod
V galeriji so razstavili njegove najnovejše slike.

2.

kdo/kaj razdeliti koga/kaj na kaj 'sestavine'
Posteljo so razstavili na zložljive dele.

3.

iz fizike kdo/kaj razdeliti kaj na kaj 'sestavine'
Silo so razstavili na komponente.

4.

iz umetnosti kdo/kaj dati, postaviti na ogled kaj na/v/po čem / kje / kod
Malo plastiko je razstavil po več galerijah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

razvíti -víjem dovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti

GLEJ: razvíjati

1.

iz matematike kdo/kaj zapisati kaj ‘funkcijo’ v obliki vrste
Funkcijo je razvil v vrsto.

2.

iz šaha kdo/kaj opredeliti kaj ‘funkcijo’ v obliki vrste
Razvil je figure.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

rísati ríšem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo s črtami upodabljati navadno na gladki površini
/Počasi/ je že risal.

2.

kdo z risbo upodabljati koga/kaj / o kom/čem
Motiv si /prizadevno in z neverjetno voljo/ riše (v notes).

3.

v posplošenem pomenu kdo prikazovati kaj
(Svojim domačim) je risal domače motive (za spomin).

4.

iz umetnosti kdo znati, obvladati kaj
Rad riše živali /v olju/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

rodíti se -ím se dovršni in nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)

1.

kdo/kaj začeti biti, obstajati kakšen
Lani se je rodilo več dečkov kot deklic.

2.

kdo/kaj začeti biti, obstajati kakšen od—do česa / sredi česa / v/na čem / med čim / kje / od—do kdaj / kdaj
Lani se je v Ljubljani rodilo več dečkov.

3.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj nastati
Na morju se je rodil nov otok.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

snémati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj jemati kaj / koliko česa od/iz/z koga/česa
/Brez ozira na prodajalke/ je snemala obleke z obešalnikov.

2.

kdo/kaj prenašati kaj na filmski trak
Ta prizor so /zares dolgo/ snemali.

3.

iz obrtništva kdo/kaj opuščati
Snemala je /na koncu vrste/.

4.

iz radiotehnike kdo/kaj zvočno ali slikovno zapisovati
Ta pevka /veliko/ snema.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

spoznáti -znám dovršni glagol, glagol razumevanja

1.

kdo/kaj ugotoviti koga/kaj 'predmetnost/pojavnost'
Spoznal je lastnosti snovi.

2.

kdo/kaj zaznati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / kje / kod
V njem so spoznali pravega prijatelja.

3.

kdo/kaj prepoznati koga/kaj 'predmetnost/pojavnost'
/Hitro kot oče/ je spoznal bratovo pisavo.

4.

kdo/kaj seznaniti koga s kom/čim
Novinca so spoznali z vodilnimi in z njegovim delom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

státi2 stánem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj imeti koliko
Obleka stane dva tisoč dinarjev.

2.

kdo/kaj zahtevati, porabiti koliko
Počitnice so nas stale dva milijona.

2.1.

kdo/kaj zahtevati, porabiti koliko
Dosti časa bi nas stalo, če bi hoteli natančno pregledati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

stopíti1 in stópiti -im dovršni glagol, glagol premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti korak iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / kam / kod
/Zelo na hitro in hinavsko/ je stopil iz hiše v gozd.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / kam / kod
Solze so (ji) /nepričakovano/ stopile v oči.

3.

navadno čustvenostno kdo/kaj priti v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam / kod / kdaj
/Z velikim nadušenjem/ je stopil mednje.

3.1.

Zakon je /s prvim/ stopil v veljavo.

4.

kdo/kaj vključiti se v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam / kod
V stranko je stopil šele letos.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

súkati se -am se in súčem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v zavojih premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/ob/pri čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje / kdaj
Iz nosu se (mu) je sukala dolga svečka.

2.

knjižno pogovorno, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj nahajati se, zadrževati se okoli/okrog/od—do koga/česa / na/v/pri/po/ob kom/čem / med kom/čim / kje / kod
Rad se suka okoli deklet / med dekleti.

3.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / med kom/čim / kam / kje / kod
Železnica se suka mimo kraja.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti, nastopati v stanju nepravilnih oblik, položaja in omejene količine
Listje se /bolno/ suka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

šíriti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj vsestransko premikati se, pojavljati se iz/z/od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim kod / kje / kdaj
/Zaradi boljše paše/ so se /stalno/ širili na sosednja ozemlja.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti na široki površini od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / na/v/pri/po/ob kom/čem / za/pod/nad/med kom/čim / kam / kje / kod
Ploščad se širi vse naokrog.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

šuméti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj povzročati neizrazite, nezveneče glasove
Papir na podstrešju /čudno/ šumi.

1.1.

dajati neizrazite, nezveneče glasove
(V moji glavi) šumi /kot v panju/.

2.

kaj šumeč premikati se v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Reka /zelo hrupno/ šumi čez jez.

3.

navadno čustvenostno kdo/kaj povzročati šumenju podobne glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Na celi poti so (ji) šumeli gozdovi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

težíti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj obteževati koga/kaj
Nahrbtnik ga teži.

2.

kdo/kaj bremeniti koga/kaj
Teži ga slab občutek.

3.

kdo/kaj usmerjati se proti/k/h komu/čemu / v/na/skozi kaj
Vasi težijo k centrom.

4.

slengovsko kdo/kaj sitnariti s čim
Kar naprej teži s svojimi idejami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

tožíti in tóžiti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj z neglasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje
/Zaradi zares slabih razmer/ so ljudje kar naprej tožili in se jezili.

2.

kdo/kaj z obsojajo čim govorjenjem označevati koga/kaj
/Brez uspeha/ ga je kar nekaj let tožila (za očetovstvo).

3.

kdo/kaj z neglasnim govorjenjem nejevoljno izražati komu/čemu kaj / o čem
/Stalno, kot največji revež/ jim toži, koliko dolgov da ima.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

trájati -am nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj obstajati, dogajati se od—do/sredi česa / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Pogajanja so trajala ves mesec.

2.

kaj dogajati se, potekati brez prekinitve od—do/sredi česa / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Bolezen kar traja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

trpéti -ím tudi tŕpel nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj čutiti hude telesne in duševne bolečine
Bolnik trpi.

2.

kdo/kaj prenašati koga/kaj
/Dostojanstveno / z dostojanstvom/ so trpeli revščino.

3.

kaj biti deležno slabih, š kod ljivih vplivov čutiti hude telesne in duševne bolečine
/Zaradi slabega terena/ trpijo kolesa in vzmeti.

4.

kdo/kaj dovoljevati koga/kaj
/Zaradi svoje bolezni/ trpi ob sebi samo svoje domače.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

upokojíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj spraviti koga v nezaposleno, navadno mirnejše stanje
Morali so ga /predčasno/ upokojiti.

2.

iz prava kdo/kaj spraviti koga pred določeno starostjo ali pred pote kom delovne dobe v nezposleno stanje
Firma je odločila, da bo nekaj delavcev /predčasno/ upokojila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

uporabíti in uporábiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj izkoristiti kaj
Papirnato embalažo lahko uporabite /le enkrat/.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj preizkusiti kaj
V zadnji vojni so najnovejše orožje /dvakrat/ uporabili.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko porabiti kaj za/v kaj
Za vlom je uporabil različno orodje.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ugodno porabiti kaj
(V govoru) je večkrat uporabila kako narečno besedo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

usmériti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj
Usmeril je čoln (proti pristanišču).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj urediti kaj
Gospodarstvo so /izvozno/tržno/ usmerili.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga
/Idejno oz. filozofsko/ usmeriti koga.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj urediti koga proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Usmerili so učence v študij matematike.

5.

iz agronomije, v posplošenem pomenu kdo/kaj urediti koga/kaj proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Kmetijo so usmerili v živinorejo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ustrézati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj biti prilagojen komu/čemu
Take ceste ne ustezajo prometu.

1.1.

kdo/kaj biti stopenjsko prilagojen komu/čemu
Cene ustrezajo ponudbi.

2.

kdo/kaj biti pravno, normativno prilagojen komu/čemu
Pogodba ustreza predpisom.

3.

kdo/kaj biti v skladu, primeren
To orodje ustreza.

4.

kdo/kaj biti všeč, ugajati komu/čemu
Skušal jim je ustrezati /v vsem/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

vozíti vózim nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj s premikanjem upravljati kaj / koliko od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod / kam
Otrok že zna voziti kolo.

2.

kdo/kaj s prevoznim sredstvom spravljati koga/kaj od—do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi/čez kaj / po/na čem / kod / kam
Delegacije so (z avtomobili) vozili od letališča do mesta in nazaj.

3.

kaj redno premikati se od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Trajekt /vsakodnevno/ vozi čez reko.

4.

kdo/kaj navadno premikati koga/kaj s kom/čim
Kurilno olje vozijo s težkimi cisternami.

5.

knjižno pogovorno kdo/kaj biti s kom/čim
Z ženo /lepo/ vozita.

6.

iz avtomobilizma kdo/kaj premikati se
Vozil je /v tretji/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

zamudíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj predolgo odlašati
/Kot vedno/ je tudi tokrat zamudil.

2.

kdo/kaj izpustiti kaj
/Zaradi gole eksistence/ se boji zamuditi priložnost.

3.

kdo/kaj zadržati koga
/Po pričakovanjih/ ga je naloga /krepko/ zamudila.

4.

iz športa kdo/kaj prepozno zaznati kaj
/Kot neizkušen tekmovalec/ je zamudil start.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

zastáviti1 -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj zapolniti koga/kaj
(S kmečkim orodjem) so (jim) zastavili pot.

2.

kdo/kaj namestiti koga/kaj v/na/ob/nad/pod/pred/med koga/kaj / med/nad/pod/za kom/čim / kam / kje / kod
Sveder vrtalnika je /previdno/ zastavil na označeno mesto med dve plošči.

3.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti kaj
Gradbena dela pri hiši je /dobro/ zastavil, žal nima kdo nadaljevati.

4.

kdo/kaj vsebinsko določiti kaj
Proizvodnjo so /moderno zastavili.

5.

kdo/kaj postaviti komu/čemu kaj
/Kot dobro obveščeni/ so mu zastavili kar nekaj provokativnih vprašanj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

zdélati -am dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj oslabiti koga/kaj
Vse skupaj jo je zdelalo /, da se je kar sesedla/.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uničiti koga/kaj
(Po časopisih in v medijih) sploh so ga /kljub uglednim zagovornikom čisto/ zdelali.

3.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dokončati kaj ‘opravilo’
Pot sta zdelala (v enem dnevu).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

báti se bojím se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.

2.

kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa
Boji se kazni/smrti.

2.1.

kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.

2.2.

kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.

3.

v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.

4.

čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

bežáti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
/Plašno/ so začeli bežati iz sobe.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro premikati se v določeni smeri
Ljudje /panično/ bežijo kar (po cesti).

3.

navadno čustvenostno kaj hitro časovno odmikati se
Čas beži /z bliskovito hitrostjo/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

bíti se bíjem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj udeleževati se
Bili so se (za osamosvojitev) /do zadnjega/.

2.

kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj
/Z vztrajnostjo in pogumno/ so se bili za delavske pravice.

3.

kaj biti v nasprotju s čim
Tako ravnanje se je bilo z njegovimi nazori.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

bívati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti, živeti v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred/s kom/čim / kje / kdaj 'v svojem življenjskem okolju'
Biva na deželi/v mestu.

2.

kdo/kaj biti, eksistirati, obstajati
Ta sreča /v resnici/ biva.

3.

neobčevalno knjižno, iz umetnosti kdo živeti kaj 'dejavnost, dogajanje'
Biva svet.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

čepéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj stati na zelo skrčenih nogah
/Potuhnjeno/ je čepel (v senci).

1.1.

kdo/kaj negibno, zgrbljeno sedeti
Cel dan so čemeli (na pogradih) /.

2.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj biti, nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Cel dan čepi v sobi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

dajáti -dájem nedovršni glagol, glagol ravnanja

GLEJ: dáti

11.

knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi kaj boleče vplivati na koga/kaj
Želodec ga /kar preveč/ daje.

11.1.

v čem / kje boleče vplivati na koga/kaj
V križu ga /zelo/ daje.

12.

knjižno pogovorno, čustvenostno, navadno v 3. osebi, v oslabljenem pomenu kaj slabo vplivati na koga/kaj
Lakota ga daje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

debatírati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj neposredno govoriti v javnosti
Na sestanku je (z njimi) debatiral (trenutne razmere / o trenutnih razmerah).

2.

oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem
/Vneto/ so /kot zelo sproščeni/ debatirali o vsakdanjih stvareh.

2.1.

nekdo/nekaj izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se /javno/ debatira.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

držáti se -ím se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti tesno zraven koga/česa / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred/za čim / kje
Čevljev se drži blato.

2.

kdo/kaj oklepati se česa
Drži se dogovora.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj z obnašanjem izražati se
Drži se /dobro/slabo/.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ohranjati svoj obstoj
/Samo s silo/ se drži (na oblasti).

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Vedel je, kje se medvedi najrajši držijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

evidentírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj obvladovati koga/kaj
Evidentirali so dinamiko prodaje in gibanje cen.

2.

iz administracije kdo/kaj vpisati koga/kaj
Na sodišču so evidentirali njegov dopis in pritožbo.

3.

filozofija kdo/kaj jasno predstaviti koga/kaj
Predavatelj je vse trditve evidentiral.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

funkcionírati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti v delovnem stanju
Motor (mu) še ne funkcionira /kot si je zamislil/.

1.1.

kdo/kaj opravljati, izpolnjevati nalogo
Misel (mu) je /zagrizeno/ funkcionirala.

2.

kdo/kaj opravljati delo ob/v/na/pri kom/čem / pred/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
/Zelo uspešno/ je funkcioniral /kot učitelj/ ob meji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

grabíti in grábiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj, navadno z grabljami
Vse življenje je stiskal in grabil.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj kaj , segati po kom/čem / za kom/čim , navadno z grabljami
(Po tleh) je /nervozno/ grabil kos za kosom.

3.

čustvenostno kdo/kaj hoditi, prestopati kaj
/Dobro/ je grabil pot.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

hraníti1 in hrániti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj imeti kaj spravljeno čez kaj / kdaj / v/na čem / kje
Sadje so čez zimo hranili v kleti.

2.

kdo/kaj imeti kaj shranjeno čez kaj / kdaj / v/na čem / kje
Banka hrani vrednostne papirje v kodiranih sefih.

3.

neobčevalno knjižno kdo/kaj prizadevati si za kaj
/Z veliko spoštljivostjo/ je hranil spomin na najbližje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

individualizírati -am dovršni in nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu

1.

kdo/kaj začeti obravnavati kaj kot individualno lastnost
/Zaradi zelo specifičnih potreb otrok/ so (v prvih dveh razredih devetletk) /po stopnjah/ individualizirali tako učenje kot vzgojo.

2.

kdo/kaj orisati koga/kaj kot individua, posameznika
Avtor je glavnega junaka pa tudi nekaj drugih značajev /zelo prepričljivo/ individualiziral.

3.

kdo/kaj spremeniti kaj v privatno
(V devetdesetih) so /pospešeno in z veliko politično podporo/ individualizirali gospodarstvo.

4.

iz pedagogike kdo/kaj prilagoditi kaj 'pouk' sposobnostim, interesom učencev
Individualizirajo pouk.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

izbíti -bíjem dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati stran koga/kaj
/Ročno/ (mu) je izbil orožje (iz rok).

2.

kdo ukiniti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa
Ta dogodek (mu) je iz glave izbil vso domišljavost.

3.

iz fizike kdo/kaj odstraniti kaj iz česa
/Z ustrezno naelektritvijo/ iz kovine izbijejo elektrone.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

izigráti -ám dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj s prikritimi dejanji oš kod ovati koga/kaj za kaj
/Pri delitvi/ so ga /grdo/ izigrali za del imetja.

2.

kdo/kaj neformalno izvenzakonsko kršiti kaj
/Na vse načine/ so skušali /čimbolj/ izigrati razne določbe, predpise in uredbe.

3.

čustvenostno kdo/kaj izgubiti kaj
/Prav lahkoverno in po neumnosti je izigral svoj zadnji življenjski adut.

4.

iz igralništva kdo/kaj dati, položiti kaj
Izigral je aduta.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

iztêči -têčem tudi stêči stêčem dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kaj priti iz/z/s/od—do koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/čez/skozi koga/kaj / na/po/ob/pri kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim / od/do kod / kod / kam
Iz rane (mu) je izteklo preveč krvi.

2.

iz medicine kaj izliti se
/Zaradi hudega udarca/ (mu) je izteklo oko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

jádrati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s pomočjo jader premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/prek koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
/Z razpetimi jadri/ jadra k otoku.

2.

kdo gojiti jadranje, ukvarjati se z jadranjem
Že več let jadra.

3.

iz navtike kaj s pomočjo jader premikati se
Jadrajo /po kurzu/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

jezíti se1 -ím se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj delati se jezn-o/-ega
Ni vedel, če bi se smejal ali jezil.

2.

kdo/kaj jezno odzivati se zaradi koga/česa / na/za koga/kaj
/Največkrat/ se jezi sam nase.

3.

iz igralništva kdo/kaj delati se jezn-o/-ega
Igrali so Človek ne jezi se.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

kapljáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kaj padati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Kri (mu) kaplja iz rane.

2.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Skozi vrata avtobusa so začeli kapljati turisti.

3.

kdo dajati po kapljah kaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Zdravilo si je kapljal na kavno žličko.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

korístiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dajati komu/čemu
To nikomur ne koristi.

2.

kdo/kaj delati korist
Rad bi (jim) /učinkovito/ koristil s svojim delom.

3.

neknjižno pogovorno kdo/kaj uporabljati kaj
(Za prevoz surovin) koristijo železnico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

kričáti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo oglašati se z močnim, neprijetnim glasom
/Vztrajno/ se dere.

2.

kdo glasno in grobo znašati se na koga/kaj / nad/za kom/čim
/Neprestano/ je kričal nanj /zaradi površnosti/.

3.

čustvenostno kaj biti zelo vidno zaradi kontrasta z okoljem
(S sten) kričijo reklame.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

kupíti in kúpiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj začeti imeti koga/kaj na razpolago
(Pri domačinih) je kupil parcelo /po sorazmerno nizki ceni in vendar na kredit/.

2.

kdo/kaj nabaviti komu/čemu koga/kaj
Rože ji je kupil (v bližnji trgovini).

3.

čustvenostno kdo/kaj pridobiti koga
Kupili so ga /z zlatom/.

4.

iz igralništva kdo dobiti, vzeti kaj po pravilih igre kot dopolnitev ali zameno
Zdaj ti kupiš.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

líti líjem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kaj v močno, v velikih količinah teči, padati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kam / kod
Pot (mu) /v curku/ lije s čela in po hrbtu.

2.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj izločati kaj
Nebo lije potoke vode (po poljih).

3.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pojavljati se iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
Mir (jim) lije v duše.

4.

brezosebnozelo močno deževati
/Neprenehoma/ lije /v curkih/curkoma/.

5.

kdo/kaj izdelovati kaj
Krogle so /z veliko spretnostjo/ lili (iz svinca).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ljubíti in ljúbiti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj zaznavati s čutili koga/kaj
Ljubila jih je /kot svoje otroke/.

2.

kdo/kaj rad imeti kaj
/Prepričljivo, z delom/ je ljubil zemljo, mir in svobodo.

3.

čustvenostno, navadno v 3. osebi kaj imeti kaj kot dober pogoj rasti, razvijanja
Te rastline /načeloma/ ljubijo svetlobo in vlažna tla.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

lokalizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj omejiti koga/kaj
(Pri razporejanju dejavnosti) bi /težko/ lokalizirali ta dogodek.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postaviti, postavljati koga/kaj čez/skozi/na/v/za koga/kaj / v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred kom/čim / kje / kod / kdaj
Zgodbo so lokalizirali v nekaj svojih domačih vaseh.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj prostorsko določiti, določati koga/kaj
Zdravnik je /dovolj točno/ lokaliziral vnetje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

lotíti se in lótiti se -im se dovršni glagol, fazni (dogodkovni/procesni) glagol (začetnosti)

1.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti kaj 'delo/delovanje/dejavnost'
Tega dela se je /komaj/ lotil.

1.1.

/Z odporom/ se je lotil knjige.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti obdelovati koga/kaj
Lotil se jih je /s pestmi/.

3.

navadno v 3. osebi, v oslabljenem pomenu kaj 'proces/stanje/lastnost' pojaviti se kot sestavina koga/česa
Lotila se ga bolezen.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

míkati -am nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

1.

kdo/kaj zanimati koga/kaj
/Precej/ ga mikajo stari gradovi.

2.

brezosebno, izpustnovleči koga/kaj v/na kaj / kam
Mladino /navadno/ mika na ples.

3.

kdo/kaj privlačiti koga/kaj
Njena lepota je mikala fante.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

molíti -mólim nedovršni glagol, glagol govorjenja, iz religije

1.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj prizadevati si k/h komu/čemu / za koga/kaj
/Stalno/ so molili za dež.

2.

kdo/kaj z molitvijo izražati kaj / o čem
Molil je jutranjo molitev.

3.

kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
/Trendovsko/ eni molijo boga, drugi malike.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

motíti se in mótiti se -im se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj delati napake v/na/pri/po/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Pri/V računanju se je /brez potrebe prepogosto/ motil.

2.

kdo/kaj biti v zmoti
/Gotovo/ se motijo.

3.

navadno v 3. osebivrteti se komu/čemu
Pri plezanju se mu je /zaradi višine/ začelo motiti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

naprávljati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj proizvajati, izdelovati kaj
Napravljali so (jim) kosilo, gostijo (za jubilej).

2.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati komu/čemu / koga/kaj za kaj 'delovanje, dejavnost'
Napravljala ji je kodre.

2.1.

kdo/kaj določati komu/čemu kaj 'odnos'
Napravlja mu žalost/veselje.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj opravljati koga/kaj
/Lepo/ je napravljala otroka (za nastop).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

naprézati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo pripenjati koga/kaj
Napreza si konje.

2.

čustvenostno kdo/kaj močno nategovati, večati koga/kaj
Napreza si možgane, pa nič pametnega ne domisli.

3.

iz anatomije kdo/kaj zelo forsirati kaj
(Pri solopetju) je /preveč/ naprezala glasilke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

nosíti se nósim se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

GLEJ: nêsti se

3.

kdo/kaj obnašati se
Zna se nositi v vsaki družbi.

4.

v posplošenem pomenu kdo obnašati se
Hotela se je nositi /po najnovejši modi/.

5.

navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kaj obnašati se
To blago se je /zelo dobro/ nosilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

obdélati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno podati, pripraviti koga/kaj
Mizo si je obdelal /sam, ročno/, (z dletom).

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj natepsti koga/kaj
Obdelal ga je /kar s pestmi/.

3.

iz bibliografije, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj obravnati koga/kaj
Knjigo je /kataložno/ obdelal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

obráčati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj upravljati koga/kaj
(Na tem predelu ceste) je /strogo prepovedano/ obračati vozila.

2.

iz ekonomije, iz finančništva kdo/kaj upravljati kaj 'denar'
/Zelo uspešno/ obračajo denar.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

obravnávati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj izražati, označevati kaj
Na seji so /kot neposredno prizadeti/ obravnavali problematiko proizvodnje.

2.

kdo/kaj izražati, podajati kaj
V knjigi pisatelj obravnava problem izseljeništva.

3.

kdo/kaj upravljati, označevati koga/kaj
Vozniki /različno/ obravnavajo pešce.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

odíti -ídem dovršni glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se iz/z/od koga/česa / od kod
Vstal je in odšel.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se k/h komu/čemu / na/v/po/za kaj / kam
Ptice so odšle v tople kraje.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / po čem
Odšel je k počitku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

odmévati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja (stanjski (telesni/duševni) glagol)

1.

v posplošenem pomenu kaj oglašati se
Njihovo vriskanje je odmevalo (po dolini).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti odziv-en/-no po/pri/ob/v/na kom/čem / med/nad/pod/za kom/čim / kje / kod
Njegovo mnenje je /glasno/ odmevalo tudi v vladnih krogih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

oprávljati1 -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati kaj
Vse /uspešno/ opravlja sam.

2.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati kaj 'delovanje, dejavnost'
Opravljajo izvidniške polete.

2.1.

kdo/kaj določati se česa / kot kaj 'dejavnost'
Opravlja službo oskrbnika.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko delati kaj 'določeno dejavnost'
Vse te naloge opravlja hrbtenica.

4.

iz fizike, v oslabljenem pomenu kdo/kaj delati kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Sila opravlja delo.

5.

iz religije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj delati kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Opravljati božjo službo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

oprostíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj razbremeniti koga/kaj koga/česa
/Kot lažjega invalida/ so ga oprostili vojaške obveznosti.

2.

kdo/kaj pomilostiti koga/kaj
Sodišče ga je oprostilo.

3.

kdo/kaj odpustiti komu/čemu kaj
Oprostili so mu zamudo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

pazíti in páziti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
/Zelo/ pazi nanj.

2.

kdo/kaj biti zavestno, miselno zbran
Učenci /premalo/ pazijo.

3.

kdo/kaj želeti zaznavati, ugotavljati kaj
(Pri oknu) je pazil, kdaj bodo odšli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

pískati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj igrati na piščalko
/Pogosto/ piska (svojo najljubšo melodijo).

2.

kaj dajati visoke, ostre glasove
Lokomotiva je /prav predirljivo/ piskala.

3.

kdo/kaj dajati visoke, ostre glasove
Zna piskati /na list in na prste/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

pláčati in plačáti -am dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dati za kaj
Posojilo (jim) bo plačal /po obrokih s čekom/.

2.

kdo/kaj obvezno dati denar za kaj
/Iz štipendije/ je plačal najemnino.

3.

kdo/kaj denarno zadovoljiti za kaj
(Voznika) so /dobro/ plačali za vožnje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

planíti in plániti -em dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj nenadoma, zelo hitro premakniti se iz/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / od kod / kam
/V ihti/ je planila mednje.

2.

v zvezi planiti v jok, smeh, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj nenadoma začeti kaj 'jokati, smejati se'
Planila je v jok, ko jih je zagledala.

3.

čustvenostno kdo/kaj nenadoma napasti koga/kaj , pasti po kom/čem
Nekateri so planili samo nanj, drugi pa še po drugih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

plêsti plêtem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj delati tekstilne izdelke s pletil kam i, pletilnim strojem
Zna plesti /ročno in strojno/.

2.

kdo/kaj izdelovati kaj
/Samo s prsti/ (mu) je pletla jermen (za bič).

3.

kdo naskrivaj govoriti, pripravljati kaj / o čem
/Z veseljem/ so o tem pletli cele zgodbe.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

polzéti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj počasi premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kam / kje / kod /od kod
Iz nosu (mu) je polzela svečka.

2.

v zvezi polzeti iz rok, med prsti kdo/kaj počasi premikati se, teči iz/z koga/česa / med kom/čim kje / kod /od kod
Ribe (ji) polzijo iz rok.

3.

čustvenostno, preneseno kaj počasi časovno odmikati se
Dnevi (mu) kar polzijo /kot jara kača/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ponovíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj ponovno narediti kaj
Ponovili so postopek in preiskavo.

2.

kdo/kaj ponovno reči, povedati kaj
(Še enkrat) je ponovil vprašanje.

3.

iz pedagogike kdo/kaj obnoviti kaj
Pred poukom je ponovil lekcijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

porabíti in porábiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabiti kaj
Ti stroji /dosti/ porabijo.

1.1.

kdo/kaj uporabiti kaj
Ta izraz /lahko smiselno/ porabimo (zlasti v strokovnih besedilih).

1.2.

kdo/kaj izkoristiti kaj
(V še neobljudenih krajih) je potrebno /preudarno/ porabiti naravna bogastva.

1.3.

kdo/kaj zapraviti kaj
(V mestu po gostilnah) je (za neumnosti) /lahkomiselno/ porabil denar.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj potrebovati kaj za/v kaj
Za gradnjo hiše bo porabil še veliko cementa in delovne moči.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

potováti -újem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premikati se s korakanjem
Potovali so /pretežno peš/.

2.

kaj prenašati se mimo/okoli/okrog/brez/zaradi koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/ob čem / pred/za kom/čim / kje / kam / kod / kdaj
Dražljaji potujejo /po živcih/ v možgane.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

potrebováti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol

1.

kdo/kaj potrebno imeti kaj za kaj
Za tovrstno pisanje potrebuje dober računalnik.

2.

kdo/kaj morati imeti kaj
Fant potrebuje novo obleko.

3.

kdo/kaj hoteti sprejeti koga
Kadar ga potrebuje, ga pokliče.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

preizkúsiti -im tudi preskúsiti -im dovršni glagol, glagol razumevanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj poskusno uporabiti kaj 'lastnost, tvarino'
Novo cepivo so /previdno praktično/ preizkusili.

1.1.

kdo/kaj poskusno uporabiti koga
Učence nižjih razredov so /telesnovzdržljivostno/ preizkusili.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj utrditi koga/kaj
Pred redno zaposlitvijo nove sodelavce /temeljito/ preizkusijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

premíkati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj upravljati koga/kaj
Knjige nezakonito premikajo.

1.1.

kdo/kaj upravljati svoj del
Plesalci premikajo le boke.

2.

kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
Z roko je premikala voziček.

3.

kdo/kaj premeščati koga/kaj
Iz nagajivosti (mu) je premikal lestev.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

premíkati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premeščati se v določeni smeri proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod / kam
Neki predmet se je premikal po vodi.

1.1.

kdo/kaj premeščati se v prostoru sploh
Ptice se premikajo /s perutmi/.

1.2.

kdo/kaj iti, hoditi proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod / kam
/S težkimi koraki/ so se premikali naprej.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

prepísati in prepisáti -píšem dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo na novo pisno narediti kaj / o čem
(Iz knjige) si je /na čisto/ (v svojo beležko) prepisal vse najvažnejše podatke.

2.

kdo/kaj izročiti komu/čemu kaj
Oče mu je /po svojem očetu/ prepisal kmetijo.

3.

kdo/kaj dati, poslati koga/kaj na/v/med koga/kaj / am
/Po dolgem premisleku/ je sina prepisal v strokovne šole.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

prodájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dajati koga/kaj v last za denar
(Tujcem) /brez pravega povoda/ prodaja okoliške parcele.

2.

knjižno pogovorno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati kaj 'stanje'
/Brez pravega povoda/ (povsod) prodaja dolgčas in slabo voljo.

3.

čustvenostno kdo praviti, pripovedovati kaj težko sprejemljivega
(Povsod) je (ljudem) prodajal zelo sumljive novice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

propásti -pádem dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj prenehati obstajati
Firma je /kar prehitro/ propadla.

2.

kdo/kaj opustiti dejavnosti, izgubiti lastnosti
/Kot slikar/ je (v tržnem komuniciranju) /popolnoma/ propadel.

3.

kdo/kaj izgubiti vrednost, veljavnost
Ves denar in vsi boni so (jim) propadli /zaradi zamenjave valute/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

prosíti prósim nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj izražati željo za kaj
Prosi kruk/hruha /kot berač/.

2.

kdo/kaj želeti si koga/česa
Prosil je vode/vodo (za potnike).

3.

kdo/kaj nagovarjati koga za koga/kaj
Soseda je /kot dober prijatelj / prijateljsko/ prosil za pomoč.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

razvíjati -am nedovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj stanjsko spreminjati koga/kaj
Knjige je /previdno in z vso skrbnostjo/ razvijala.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spreminjati koga/kaj v popolnejšo obliko
/Z vso močjo/ morajo razvijati gospodarstvo in šolstvo.

2.1.

kdo/kaj na novo delati koga/kaj
V proizvodnji so bili primorani razvijati nov tehnološki postopek.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj predstavljati koga/kaj v popolnejši obliki
Svoje misli /logično in hitro/ razvija.

4.

kdo/kaj navadno z rastjo dosegati kaj v popolnejši obliki
Ta drevesa razvijajo močne korenine.

5.

iz fotografije kdo/kaj delati kaj , posneto vsebino vidno
Razvijal je film.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

razvíjati se -am se nedovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti

1.

v posplošenem pomenu kaj postopno delati se, spreminjati se
Dežela se razvija (v industrijsko državo).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati večji, močnejši, zrelejši delati se, spreminjati se
Otroku se zobovje /nepravilno/ razvija.

3.

kdo/kaj začenjati obstajati kot rezultat določenega procesa, dogajanja v/pri/na kom/čem / kje / kod
Pri tem procesu se razvijajo plini.

4.

iz meteorologije kdo/kaj začenjati obstajati kot rezultat določenega procesa, dogajanja v/pri/na čem / nad/pod čim / kje / kod
Nad Atlantikom se razvija področje visokega zračnega pritiska.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

redíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj načrtno hraniti koga/kaj
/Zaradi zakola/ so prašiča začeli /intenzivno/ rediti (predvsem za več masti).

2.

čustvenostno kdo/kaj preživljati koga/kaj
Starši so ga /kar predolgo/ redili (z denarjem in hrano) /izključno na lastne stroške/.

3.

kaj povzročati debelost
Kruh in sladkor /dokazano/ redita.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ríniti -em nedovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo premikati, spravljati koga/kaj iz/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / od kod / kam
/Kar naprej/ so ga rinili naprej.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo premikati se, spravljati se iz/od/izpod koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / od kod / kam
/V ihti/ je rinila mednje.

3.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj težko živeti, prebijati se
/Z veliko težavo/ rine skozi življenje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

sedéti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti pretežno na zadnjici
Nekateri so sedeli, drugi stali.

1.1.

kdo/kaj biti navadno v sede čem položaju zaradi počitka
Lenuh spet sedi (tam v kotu, tja do devetih).

2.

kdo/kaj imeti sedež sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko
Na predstavi so sedeli v parterju.

3.

kdo biti v zaporu
/Kot njegov oče/ je tudi on večkrat sedel.

4.

žargonsko, iz umetnosti kdo/kaj nastavljati se za kaj
Že (več slikarjem) je sedel za portret.

5.

kaj po merah ne ustrezati komu/čemu
To pokrivalo mu ne sedi /brez naknadnih popravkov/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

slabéti -ím nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj postajati oslabel, onemogel, propadati
Dve leti je /od stradanja počasi/ slabel.

2.

navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj izgubljati popolnost svojih značilnosti postajati oslabel, onemogel, propadati
Sunki vetra /občutno/ slabijo.

3.

navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenupostajati slabo, slabše
Po preobilnem obroku (mu) je slabelo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

spovédati spovém dovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno

1.

kdo sprašati koga
/Dnevno/ ga je spovedal /zaradi sprotnega finančnega stanja/.

2.

kdo zaupati komu kaj
/Dnevno/ ji je spovedala svoje težave.

3.

iz religije kdo sprašati koga
Poklicali so duhovnika, da ga je spovedal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

správiti se -im se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, knjižno pogovorno

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se iz/z/od koga/česa / od kod
/Po teh besedah/ se je spravil iz sobe.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se k/h komu/čemu / na/v/po/za kaj / kam
Spravil se je k delu.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / po čem
Spravil se je k počitku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

sprejéti spréjmem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj voljno vzeti koga/kaj od/iz koga/česa
Od njih so sprejeli polno košaro sadja.

2.

kdo/kaj pripraviti se za koga/kaj / koliko česa
Predsednik republike je sprejel veleposlanika.

3.

čustvenostno kaj narediti se za koga/kaj
Na pragu jih je sprejel oster mraz.

4.

kdo/kaj vzeti, vključiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/med/pod koga/kaj / kam z določenim namenom/ciljem
V firmo so sprejeli več novih delavcev.

5.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj vključiti koga/kaj v/na/med kaj 'stanje, lastnost'
Bolnika so sprejeli v oskrbo.

6.

v posplošenem pomenu kdo/kaj zavestno vzeti koga/kaj
/Nerad/ je sprejel denar od staršev.

7.

v posplošenem pomenu kdo/kaj zavestno priznati koga/kaj
/Z dvomom/ je sprejel nove ideje.

8.

v posplošenem pomenu kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Vse sprejme /s smešne strani/.

9.

kdo/kaj s svojimi lastnostmi dobiti omogočiti koga/kaj / koliko česa
Les sprejme vlago.

10.

v posplošenem pomenu kdo/kaj zaznati koga/kaj
Pilot je sprejel obvestilo /po radiu/.

11.

v zvezi z nase kdo/kaj vzeti kaj 'stanje, dejanje' na koga/kaj
Sprejeli so krivdo in odgovornost nase.

12.

iz šaha kdo/kaj narediti kaj veljavno
Sprejel je remi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

spustíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj premakniti se nižje
Jamar se je /previdno/ spustil v jamo.

2.

kdo/kaj znižati se
(Za ovinkom) se proga /strmo/ spusti.

3.

kaj znižati se glede na stopnjo
Dohodki so se /zelo/ spustili.

4.

kaj pojaviti se, nastopiti
(Na dolino) se je spustila megla.

5.

brezosebno, v oslabljenem pomenu kaj pojaviti se, nastopiti
/Nenadoma/ se je spustil mrak.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

súkati -am in súčem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj navijati, krožno obdelovati koga/kaj okoli koga/česa / na koga/kaj / kod / kam
(S posebno navijalko) si je sukala nit na tulec.

2.

kdo/kaj premikati koga/kaj okoli osi
Mokro brisačo je /močno/ sukal v obe strani.

3.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj spretno uporabljati kaj
Ta pa zna spretno sukati kuhalnico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

šíriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj intenzivno količinsko in obsegovno večati kaj
(Po drugi vojni) so /načrtno/ širili bazično industrijo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno prenašati koga/kaj iz/z/ od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje / kdaj / od—do kdaj
Razvita civlizacija je širila svoj vpliv tudi na druge celine.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

škíliti -im nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj imeti očesno okvaro
Ker je zanemaril preglede pri okulistu, sedaj škili že /kot pravi gusar/.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj skrivoma, pritajeno gledati proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kam / kod
/Kot zagrizen planinec/ letos že celo poletje škili proti planinam.

3.

čustvenostno, knjižno pogovorno kdo/kaj skrivaj pogledovati na/za/v/čez koga/kaj / po kom/čem / za kom/čim
/Precej očitno/ je škilil po sosedovi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

štéti štéjem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj imenovati števila po vrsti
Zna šteti in brati.

2.

kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj
Kar naprej je nekaj štela.

3.

kdo/kaj imeti koga/kaj 'sestavine, dele' / koliko
Trška skupnost šteje šest vasi.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj vključevati, obravnavati koga/kaj v/na kaj / v/na/pri čem / kam / kje
Pri načrtovanju štejejo potrebe prebivalstva.

5.

v posplošenem pomenu kdo/kaj glede na ceno, vrednost obravnavati koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj / v/na/pri kom/čem / kam / kje
Marsikdo bi se rad štel k umetnikom.

5.1.

Štejejo ga k dobrim delavcem.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

trésti trésem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj sunkovito premikati koga/kaj
/Navdušeno/ (mu) je tresel roko.

2.

brezosebnoizražati koga/kaj v treso čem stanju
Trese ga /zaradi podhranjenosti/.

3.

kdo/kaj odstranjevati koga/kaj
/Ročno/ je tresel sneg (z vej).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

tŕgati se -am sestilno tŕžem se nedovršni glagol, glagol (splošne) spremembe

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spreminjati se
Megla in oblaki se trgajo.

2.

kdo/kaj ločevati, prekinjati se iz/z/s/od česa / od kod
Pes se trga z verige.

3.

čustvenostno kdo/kaj odhajati, oddaljevati se iz/z/s/od česa / od kod
Ljudje so se trgali od domovine, s svoje zemlje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

upírati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj pritiskati v/na/ob kaj / kam
Žival se (jim) je upirala /s prednjimi nogami/ ob prag.

2.

kdo/kaj izražati voljo, ne pustiti se obvladati komu/čemu
Okupatorju so se upirali /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi/.

3.

navadno v 3. osebi kdo/kaj vzbujati komu/čemu skrajen gnus, odpor
Tovrstna jed in pijača se mu upirata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

uporábljati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

GLEJ: uporabíti 1-4

5.

neknjižno pogovorno kdo/kaj nositi kaj
Te čevlje uporablja (v dežju in na blatnem terenu).

6.

kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Ti predpisi se /redko/ uporabljajo.

7.

kdo/kaj imeti, poznati kaj
Tedaj so uporabljali samo orodje iz kamna.

8.

kdo/kaj obvladati, znati kaj 'jezik'
Kljub bivanju v tujini uporablja materni jezik.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

upoštévati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Sodnik je upošteval izpovedi prič.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj vključevati, obravnavati koga/kaj v/na/pri čem / kje
Pri načrtovanju upoštevajo potrebe prebivalstva.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ceniti koga/kaj
Delo gospodinje družba /premalo/ upošteva.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

uprávljati -am nedovršni glagol, glagol upravljanja

1.

kdo/kaj urejati, usmerjati koga/kaj
Občani /kot najemniki neposredno/ upravljajo občinsko zemljo.

2.

kdo/kaj uporabljati, izkoriščati kaj
/Negospodarno/ upravljajo gozdove.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj voditi, usmerjati koga/kaj
Upravlja televizijsko kamero.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

védeti vém nedovršni glagol, glagol razumevanja

1.

kdo/kaj razumsko uporabljati koga/kaj , dojemati o kom/čem 'predmetnost/pojavnost'
Ljudje marsikaj vedo.

2.

kdo/kaj izkušenjsko imeti v zavesti kaj 'predmetnost/pojavnost'
To oz. precej tega /dobro/ vedo poklicni šoferji.

3.

kdo/kaj biti sposoben uresničiti kaj 'predmetnost/pojavnost'
Vedel je pripovedovati spomine /po cele ure/.

4.

čustvenostno kdo/kaj vsebovati, navajati kaj / o kom/čem 'predmetnost/pojavnost'
Zgodovina ve /veliko/ o tem.

5.

v zvezah kaj vem, kaj se ve, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'neodločnost'
Kaj vem kaj ga je prineslo.

6.

v zvezah vem/veš, da, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'gotovost'
Vem, da pride tudi on nekega dne.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

vêsti vêdem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj peljati koga/kaj na/v kaj / kam
Vesti gosta v sobo.

2.

kdo/kaj usmerjati od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Ta pot (nas) vede do vrha.

2.1.

kdo/kaj usmerjati koga od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Vedel jih je v visoko družbo.

2.2.

kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Ta pot vede do vrha.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti usmerjen-o v/na kaj / kam
To vede v brezup.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

víti víjem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj krožno obdelovati koga/kaj
Mokro brisačo je /močno/ vil.

2.

kdo/kaj navijati koga/kaj okoli koga/česa / na koga/kaj / kod / kam
(S posebno navijalko) si je vila nit na tulec.

3.

kdo/kaj dajati koga/kaj v nenaravne, težavne položaje
Ženske so si /obupano/ vile roke.

4.

iz narodopisja kdo krožno oblikovati kaj
Otroci so vili kačo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

víti se víjem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj počasi premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/ob/pri kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje / kdaj
Iz nosu (mu) je vila dolga svečka.

2.

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / med kom/čim / kam / kje / kod
Železnica se vije mimo kraja.

3.

kdo/kaj biti v stanju nepravilnih oblik in položaja
Listje se /bolno/ vije.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

vnéti vnámem dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj prizadejati koga/kaj z ognjem
Vnel je stenj pri petrolejki.

2.

čustvenostno kdo/kaj z veliko silo, intenzivnostjo povzročiti koga/kaj
Vneli so prepir.

3.

čustvenostno kdo/kaj vzbuditi koga/kaj
Vnela ga je njena lepota.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

vnéti se vnámem se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

čustvenostno kdo/kaj z veliko intenzivnostjo začeti goreti
Bencinski hlapi se radi vnamejo.

2.

navadno v 3. osebi kaj postati vroče, rdeče, otečeno
Sluznica se pogosto vname.

3.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj z veliko intenzivnostjo začeti se
Vnel se je živahen pogovor.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

vóhati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja

1.

kdo/kaj z vohom zaznavati koga/kaj
Vohala je vonj po zažganem.

2.

kdo/kaj s potegi zraka v nos prizadevati si zaznati določen vonj
Psi so /vneto/ vohali (okrog posode).

3.

kdo/kaj poizvedovati
Kar naprej /zelo vztrajno/ voha (okoli stvari in ljudi), pa nič pametnega ne izve.

4.

čustvenostno kdo/kaj čutiti, slutiti kaj
/Zaradi vseh predhodnih dogodkov/ so vohali nesrečo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

vónjati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja

1.

kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj
Zrak vonja /od/zaradi samega cvetja/.

2.

kdo/kaj s potegi zraka v nos zaznavati koga/kaj
Psi so (okrog posod) /vneto/ vonjali polito omako.

3.

kdo/kaj biti sposoben zaznavati vonj
/Zaradi vseh preboletih bolezni/ je /zelo slabo/ vonjal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

vprášati tudi vprašáti -am dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj poprositi za kaj
/S pogledom/ (jih) je vprašal za sobo.

2.

kdo/kaj pozanimati se o kom/čem pri kom / pri/na/v čem / kje / kod
Pri prodajalcu je vprašala o ceni.

3.

kdo/kaj preveriti koga/kaj za kaj
Učenca je vprašal matematiko /za oceno/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

vzíti1 vzídem se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, navadno v 3. osebi

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se navzgor, kvišku
(Izza obzorja) je vzšla škrlatna zarja.

2.

neobčevalno knjižno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj pojaviti se
(Prav v zadnjih dneh) je vzšlo upanje.

3.

iz astronomije kaj zaradi vrtenja Zemlje navidezno dvigniti se nad obzorje
Danes sonce vzide nekaj minut prej.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

zadržáti se -ím se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ustaviti se v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kdaj
/Spotoma/ so se zadržali v Pivki.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti mirnost in preudarnost v določenem položaju, mestu
/Pod velikim pritiskom/ se je zadržal.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj izraziti, pokazati se do koga/česa / proti/nasproti komu/čemu / pred/nad/pod/med kom/čim
Do njega se je /zelo lepo/ zadržal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

zmágati -am dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj doseči najboljši rezultat, najvišjo nagrado
/Po hudem boju/ so zmagali.

2.

kaj prevladati koga/kaj
/Prehitro/ ga je zmagal spanec.

3.

iz športa kdo/kaj doseči najboljši rezultat, najvišjo nagrado
/Že kot mladinec/ je zmagal (v mnogoboju).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

zrásti zrástem in zrásem dovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)

GLEJ: rásti

7.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti se večje, obsežnejše, intenzivnejše
Oteklina je /presenetljivo hitro/ zrasla.

8.

navadno čustvenostno kdo/kaj postati viden, opazen od—do/iz česa / sredi česa / v/na/pri čem / pred/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / od—do kdaj / kdaj
/Kot kulisa/ so na polju zrasla nova naselja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

žvížgati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj s pihanjem skozi ustnično odprtino povzročati
/Pogosto/ žvižga (svojo najljubšo melodijo).

2.

kdo/kaj z visokimi, ostrimi glasovi dajati znamenja komu/čemu / za kom/čim
Govorniku so začeli /protestno/ žvižgati.

3.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati visoke, ostre glasove
Lokomotiva je /prav predirljivo/ žvižgala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

aktivírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Padalec je aktiviral še rezervno padalo.

2.

kdo/kaj sprejeti koga v delovno razmerje
V firmi so spet aktivirali starega strokovnjaka.

3.

iz kemije kdo/kaj spraviti kaj 'snov' v stanje, v katerem je zmožno kemično reagirati
Aktivirali so snov.

4.

iz vojaštva kdo/kaj pripraviti kaj 'predmet' do eksplozije
Aktivirali so mino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

alarmírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v stanje pripravljenosti
Alarmirali so gasilce in policijo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v obsedno stanje
Novica je /z bombastičnim naslovom/ alarmirala vse mesto.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

báti se za bojím se za nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo/kaj biti v skrbeh za koga/kaj
Starši se bojijo za otroke.

1.1.

kdo/kaj biti v skrbeh za kaj
/Zelo/ se je bal, da ga bodo napak razumeli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

bégati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj neorganizirano hoditi
Bega že /brez bergel/.

2.

kdo neorganizirano, nejasno razmišljati
Kar prepogosto bega in blodi.

3.

kdo/kaj spravljati koga/kaj v zmedenost, zmoto
Begali so jo /z vražami/.

4.

kdo/kaj spravljati kaj v zmedenost/zmoto
Dekle (mu) bega misli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

blodíti in blóditi -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj premikati se
Karavana blodi (po puščavi).

2.

kdo zmedeno govoriti, izražati kaj / o čem
/V vročici/ je blodil.

3.

kdo spravljati koga/kaj
Misel na dekle ga blodi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

boléhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti dalj časa, večkrat bolan
Mati že /dolgo/ boleha.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti dalj časa, večkrat bolan na čem / za čim
/Zaradi pitja/ je /dolgo/ bolehal na jetrih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

boléti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, navadno v 3. osebi

1.

kaj bolezensko motiti koga/kaj
Glava ga boli /od prevelikega mraza/.

2.

brezosebnobolezensko motiti koga/kaj
/Zaradi prehude kisline/ ga (v prsih) boli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

braníti in brániti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Ta človek /očetovsko in do zadnje instance/ brani sirote.

2.

kdo/kaj preprečevati komu/čemu koga/kaj
Starši so mu jo branili.

3.

iz šaha kdo/kaj zavarovati kaj
Nasprotnik brani figuro.

4.

iz šolstva kdo/kaj zagovarjati kaj
V kratkem bo branil disertacijo.

5.

iz športa kdo/kaj zavarovati kaj
Branil bo vrata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

braníti se in brániti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj upirati se
Posadka se ni mogla več braniti.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj izogibati se koga/česa / pred kom/čim
Fant se /skrbno/ brani slabe družbe.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

bremeníti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj obteževati koga/kaj
Plačevanje anuitet bremeni podjetja.

2.

kdo/kaj dolžiti koga/kaj česa
Priča ga bremeni pomoči pri tatvini.

3.

iz ekonomije kaj obteževati koga/kaj
Izdatki za vojsko bremenijo državni proračun.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

brzéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno

kdo/kaj hitro, lahkotno gibati se, premikati se
Brzi že /brez bergel/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

cigániti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja, čustvenostno

1.

kdo/kaj potepati se
Cigani (okoli) /kot zadnji klošar/.

2.

kdo/kaj materialno prizadevati koga/kaj
/Kot podjetnik/ je ciganil tako privatnike kot firme.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

curljáti -ám nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj polzeti v tankem curku iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim od/do kod / kod / kje
Iz nosu (mu) je curljala smrkelj.

1.1.

nekaj polzeti v tankem curku iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim od/do kod / kod / kje
Iz rane (mu) curlja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

čečkáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja, slabšalno

1.

kdo nerazločno, grdo pisati brez pravega namena
Otroci radi /veliko/ čečkajo (po zidovih).

2.

kdo nerazločno, nezainteresirano pisati kaj / o čem
Nekaj si /prizadevno in z neverjetno voljo/ čečka (v notes).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

čeméti -ím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj negibno, tiho sedeti
/Sproščeno/ je čemel (v senci).

1.1.

kdo/kaj biti napol buden
Cel dan so čemeli (na pogradih).

2.

kdo/kaj nepremično, odsotno gledati
/Odsotno/ je čemel /predse/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

čúvati -am dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Čuvali so gozdove /pred požari/.

2.

kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, ohranjati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Dragocene obleke je čuvala v posebnih omarah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

dáti se dám se dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dovoliti/dopuščati kaj
On se da motiti/pregovoriti/prepričati.

1.1.

nekdo/nekaj imeti/izražati možnost za kaj
Da se povedati /z besedami/.

1.2.

imeti/izražati veliko stopnjo česa
So srečni kar se da.

2.

brezosebnoponujena možnost komu/čemu za kaj delati, narediti
Ne da se mu delati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

délati z/s -am z/s nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati s kom/čim
Delajo z mladino.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati s čim
Delajo z računalniki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

dèskati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, iz športa

1.

kdo/kaj gojiti jadranje z desko
/Vsakodnevno/ deska.

2.

preneseno kdo iskati informacije po/na čem / med čim / kod / kje
/Ves dan/ je deskal po medmrežju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

deževáti -újem nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, brezosebno

1.

padati iz oblakov v obliki vodnih kapelj
/Neprenehoma/ dežuje.

2.

čustvenostno, preneseno kaj v veliki količini padati, razsipavati se
Cvetje je deževalo (z oken na ulico).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

dohitéti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj dobiti koga/kaj
Dohitel ga je (na ovinku).

2.

kdo/kaj doseči koga/kaj / koliko česa
(Tik pred koncem) ga je dohitel (na tabeli).

3.

kdo/kaj nadomestiti kaj / koliko česa
(Tik pred koncem) je dohitel že zdavnaj obljubljeno.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

dostáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj poslati komu/čemu koga/kaj
Kupljeno blago jim /po želji/ dostavimo (na dom).

2.

kdo/kaj dodatno povedati kaj
(Besedilu) je dostavil še nekaj nujno potrebnih besed.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

dražíti1 in drážiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj motiti koga/kaj
Prah draži pljuča.

1.1.

Draži ga h kašlju / na kašelj.

2.

kdo/kaj spravljati koga/kaj v razburjenost/jezo
Prezir draži ljudi (s posmehom).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

dražíti2 -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj zmerom višje vrednotiti
Prekupčevalec na eni strani (vsakdanje uporabljive izdelke) ceni, na drugi pa draži.

2.

kdo/kaj dražje ponujati koga/kaj
Na dražbi bodo dražili svoj travnik in njive.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

drčáti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj hitro premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/pri kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
Plaz je drčal proti planincu.

2.

brezosebnobiti nevarno spolzko komu/čemu / pri/po/ob/v/na kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
/V teh čevljih/ mu /zelo/ drči po mokri travi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

dréti1 dêrem tudi drèm nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj hitro teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / od kod / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod/ kje
Hudournik /siloma/ dere po skalovju.

2.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj zelo hitro množično in neurejeno premikati se iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na/pri/ob kom/čem / med/nad/za kom/čim / kam /kod
Ljudje so /trumoma/ drli iz stadiona.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

drgetáti -ám tudi -éčem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj tresti se
Stiskal se je v plašč in drgetal.

2.

čustvenostno kdo biti močno vznemirjen
Vsa drgeta /v strahu, da bi ga našli/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

drséti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj s tesnim dotikanjem premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od kod /kod/ kam
Iz nosu (mu) je drsela svečka.

2.

brezosebnobiti nevarno spolzko komu/čemu pri/po/ob/v kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od kod /kod/ kam
V teh čevljih mu /zelo/ drsi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

dvígniti se -em se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se navzor, kvišku
(Iz vinograda) se je dvignila jata škorcev.

2.

v oslabljenem pomenu kaj začeti biti, obstajati
(V želodcu) se (mu) je dvignila slabost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

dvómiti -im in dvomíti -im nedovršni glagol, glagol mišljenja

1.

kdo/kaj izražati dvom, dvome
Kar naprej dvomi.

2.

kdo/kaj pozitivno, negativno meniti kaj / o kom/čem / nad kom/čim
/Zelo neupravičeno/ dvomi vanj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

eksperimentírati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj poskusno ugotavljati, uvajati nove načine, metode
(Pri fiziki) /dosti/ eksperimentirajo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj poskusno delati s kom/čim
Z novim zdravilom še eksperimentirajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

falírati -am dovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, neknjižno pogovorno

1.

kdo/kaj gospodarsko propasti
Firma je /kar prehitro/ falirala.

2.

kdo/kaj opustiti, prekiniti študij
Janez je faliral (pri testiranju).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

figurírati -am nedovršni in dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

kdo/kaj nastopati od—do česa / sredi česa / v/na/po/pri čem / kod / kje / med čim / od—do kdaj / kdaj
/Na zunaj/ je med ljudmi figuriral /kot porok/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

fílmati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj snemati kaj / koliko česa na filmski trak
Ta prizor so /zares dolgo/ filmali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

fotografírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj s fotoaparatom prenesti koga/kaj / koliko česa na filmski trak
Ta dogodek in ljudi so /večkrat/ fotografirali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

frazáriti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, slabšalno

1.

čustvenostno kdo/kaj navadno vsebinsko prazno govoriti v frazah
Nekateri radi /na vse kriplje/ frazarijo.

2.

čustvenostno kdo/kaj s praznim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na dolgo in široko/ frazaril o dolžnostih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

gíbati -ljem tudi -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premikati kaj / s čim
Roko /komaj/ giblje.

2.

neobčevalno knjižno kdo/kaj povzročati koga/kaj
Ta oseba giblje dejanje drame.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

glasíti se -ím se nedovršni glagol, glagol govorjenja, neobčevalno knjižno

1.

v oslabljenem pomenu kaj imeti vsebino, biti tak
Njegova trditev se glasi /takole/.

2.

kaj biti slišno od/iz koga/česa / po/na/v kom/čem / med/nad/pod kom/čim / od kod / kod / kje
Iz hiše se je glasil pridušen jok.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

glédati na -am na nedovršni glagol, glagol (dogodkovnega/procesnega) razumevanja

1.

kdo/kaj imeti odnos glede na koga/kaj
Na svet je gledal /zelo kritično/.

2.

kdo/kaj ozirati se na koga/kaj
Pri ženitvi /kot preveč zaljubljen sploh/ ni gledal na bogastvo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

godíti se1 -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja

GLEJ: dogájati se 1

2.

dobro dogajati se komu/čemu
Godi se mu /kot v nebesih/.

2.1.

kaj dogajati se komu/čemu
Kar vsega preveč se mu godi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

godrnjáti -ám nedovršni glagol, glagol govorjenja, čustvenostno

1.

kdo/kaj z neglasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje
/Zaradi zares slabih razmer/ so ljudje kar naprej godrnjali in se jezili.

2.

kdo/kaj z neglasnim govorjenjem nejevoljno izražati kaj / o čem
Začel je nekaj mencati in godrnjati.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

gomazéti -ím nedovršni glagol, glagol premikanja (stanjski (telesni/duševni) glagol), navadno v 3. osebi

1.

kdo/kaj živahno premikati se v večjem številu v vseh smereh na/v/po kom/čem / kje / kod
Mravlje so gomazele po listih.

2.

kaj živahno premikati se na/v/po kom/čem / kje / kod
/Od groze/ so (mu) po hrbtu gomazeli mravljinci.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

gospodáriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabljati, upravljati materialne dobrine
(Na svojem) /zelo slabo/ gospodari.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj upravljati s kom/čim
Sin (jim) /uspešno/ gospodari z denarjem in nepremičninami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

gósti gódem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, redko

1.

kdo/kaj igrati glasbo
/Lepo/ zna gosti (na citre in kontrabas).

2.

čustvenostno kdo/kaj navadno jezno govoriti
/Stalno sam pri sebi trdovratno/ gode (eno in isto).

3.

čustvenostno kdo/kaj povzročati komu/čemu
Otroci so obljubili, da jima ne bodo več tako (in take) godli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

gostováti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti, nastopati v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kdaj
Na naših odrih bo /v glavni vlogi/ gostovala slavna sopranistka.

2.

kdo/kaj biti nastanjen, živeti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod
/Z veseljem/ gostuje na deželi/v mestu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

govoríčiti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

čustvenostno kdo/kaj vsebinsko prazno govoriti
Nekatere ženske rade govoričijo.

2.

čustvenostno kdo/kaj s praznim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je govoričil o dolžnostih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

gradíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj delati kaj
Gradijo cesto /v lastni režiji in na črno/.

2.

kdo/kaj sestavljati, tvoriti kaj
Gradijo stroje.

3.

kdo/kaj začetno ustvarjati kaj
Gradili so robote.

3.1.

kdo/kaj delati, povzročati kaj sploh
Gradili so prijateljske stike.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

grêbsti grêbem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati prste, kremplje, kopita
Otrok grebe (po peskovniku).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj kaj , segati za kom/čim
(Po tleh) je /nervozno/ grebel smeti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

grešíti -ím dovršni in nedovršni glagol, tvorni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

1.

kdo narediti, delati prekrške, prestopke, kršiti
/Pri bontonu stalno/ greši.

2.

iz religije kdo narediti, delati greh, kršiti zapoved
Greši /samo v mislih in ne v dejanjih/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

gréti gréjem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kaj oddajati, dajati toploto, povzročati občutek toplote
Peč in kožuh /skupaj ali posamič, dobro/ grejeta.

2.

kdo/kaj delati koga/kaj topl-ega/-o
Vsak večer (mu) greje kosilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

grgráti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)

1.

kdo/kaj dajati kratke, pretrgane glasove iz grla
Bolnik /kar preveč/ grgra.

2.

kdo/kaj zadrževati, premikati kaj v grlu
/V upanju na ozdravitev/ je grgrala predpisano razstopino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

grméti -ím nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

brezosebnodajati zelo slišne glasove pri bliskanju
Poleti (v teh krajih) /bolj pogosto in rado/ grmi.

2.

čustvenostno, preneseno kdo/kaj dajati grmenju podobne glasove
Kolesa so /silovito/ grmela (pod podom vagona).

3.

čustvenostno kdo glasno in grobo znašati se proti komu/čemu / na koga/kaj / nad/za kom/čim
/Neprestano/ je grmel nanj /zaradi površnosti/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

grozíti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja (glagol ravnanja)

1.

kdo/kaj preteče napovedovati, zamahovati komu/čemu kaj / s čim
/Brez zadržkov/ jim je grozil z zaporom.

2.

kdo/kaj preteče napovedati se komu/čemu
Grozita jim vojna in vojska.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

gúgati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj premeščati se v določeni smeri proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje
Neki predmet se je premikal po vodi.

2.

kdo/kaj premeščati se v različnih smereh
Miza se guga, da se ne more pisati na njej.

3.

iz navtike kaj premeščati se okrog prečne osi
Ladja se guga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

hlapčeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo biti, služiti za hlapca
/Zelo vdano/ je hlapčeval (pri mnogih kmetih).

1.1.

kdo pretirano služiti
Hlapčeval je (nadrejenim) /, ne da bi ga bilo količkaj sram/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

hotéti hóčem nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol

1.

kdo/kaj izražati voljo, željo, prošnjo narediti kaj
Hoče biti gospodar v hiši.

2.

kdo/kaj želeti koliko česa / kaj
Hoče novo obleko.

2.1.

Kdo (ti) pa kaj hoče.

3.

navadno čustvenostno, z nikalnico kdo/kaj ne nastopiti
Otroci se niso hoteli prebuditi.

3.1.

ne biti česa
Dežja noče biti.

4.

čustvenostno kdo/kaj začne dejanje
Obleka se že hoče trgati.

5.

knjižno pogovorno kdo/kaj imeti željo, možnost
Kaj čemo mu pa dati.

6.

v zvezi s kaj, knjižno pogovorno, čustvenostno kaj pomagati/koristiti kaj
Kaj če (mi) zdaj denar.

7.

v zvezi z reči kdo/kaj uvajati, zaključiti kaj 'povzetek, vsebino'
Hoče reči, da to ni res.

8.

navadno v 3. osebi kdo/kaj nedoločno/poljubno izražati
Naj stori /kakor/ hoče.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

hotéti za hóčem za nedovršni glagol, stanjski (duševni) (naklonski) glagol

kdo/kaj zahtevati koga/kaj / koliko za koga/kaj
Hočejo ga za predsednika.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

hromíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj
Slabo in brezvoljno vzdušje jih je /vedno bolj/ hromilo.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj
Bolezen in potem še zdravila so (mu) hromila ude in s tem njegove vsakdanje aktivnosti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

improvizírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj nepripravljeno, nenačrtno poustvarjati
/Zelo občuteno/ improvizira.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj nepripravljeno, nenačrtno narediti kaj za začasno uporabo oz. trenutno predstavitev
/Iz navadnih desk/ je improviziral omaro in nato še nosilnico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

izbrúhniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj izločiti, izvreči kaj
/Z lahkoto/ je izbruhnila še neprebavljeno hrano.

2.

čustvenostno kdo silovito izraziti, izreči kaj
/Z lahkoto/ je (iz sebe) izbruhnila čisto neprimerne besede.

3.

kaj z vso silo začeti se
(Še sredi pogajanj) je izbruhnila vojna.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

izgnáti -žênem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati stran koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / od kod
Iz teh krajev so /na hitro in kruto/ izgnali veliko domačih ljudi.

2.

iz prava kdo/kaj dati stran koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / od kod
/S prisilo/ so jih izgnali iz države.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

izločíti in izlóčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj vzeti kaj / koliko česa
/Zaradi boljšega okusa/ so (pečenki) izločili kosti.

2.

kdo/kaj vzeti koga/kaj
/S sušenjem/ so izločili vodo (iz sadja).

3.

kdo/kaj zanikati koga/kaj
Kritik je /zaradi ideoloških zadržkov/ (iz antologije) izločil nekaj avtorjev.

4.

kdo/kaj poudariti koga/kaj
Literarni teoretik je /v prid preglednosti/ (iz obsežnega dela) izločil glavne in vodilne motive.

5.

čustvenostno kdo/kaj odstraniti koga
/Zaradi hudih prekrškov/ so ga izločili (iz skupine).

6.

kdo/kaj negativno oceniti koga/kaj
Zdravniška komisija ga je izločila /zaradi očitnih nekorektnosti/.

7.

kdo/kaj oddati kaj , koliko česa
Človek izloči /dnevno/ do tisoč gramov znoja.

8.

iz matematike kdo/kaj odstraniti kaj
Pri preračunavanju so (iz danih enačb) izločili neznanko.

9.

iz športa kdo/kaj odstraniti koga
(Iz moštva) so izločili kar nekaj igralcev.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

izprosíti -prósim tudi sprosíti sprósim dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj z nagovarjanjem dobiti koga/kaj
/S težavo/ si je izprosil za ponovno sodelovanje / , da bi ponovno sodeloval.

2.

kdo/kaj z nagovarjanjem pridobiti koga/kaj
/Le s težavo/ so ga lahko izprosili.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

iztêči se -têčem se tudi stêči se stêčem se dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kaj prenehati trajati, teči, veljati
Življenje se (ji) je /zaradi bolezni prehitro/ izteklo.

2.

knjižno pogovorno kaj biti speljan iz/z/s/od—do koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/čez/skozi/mimo koga/kaj / a/po/ob/pri kom/čem /med/pod/nad/pred kom/čim / od/do kod / kod
Cesta se /komaj opazno/ izteka pod hribom.

3.

iz matematike kaj iziti se
Deljenje se /lepo/ izteče.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

izvážati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj za denar spravljati koga/kaj
(V sosednje države) so /pospešeno/ izvažali predvsem les.

2.

iz ekonomije kdo/kaj nalagati kaj 'denar, vrednostne papirje
Kapital so /redno/ izvažali (v Švico).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

izvršíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

kaj dogoditi se, zgoditi se kot okoliščina
Vse se je izvršilo /v nekaj trenutkih/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

kalíti1 -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj delati kaj kalno, motno
Race (okoliškim prebivalcem) kalijo vodo v potoku.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj motiti koga/kaj
Nevzgojeni mladostniki (prebivalcem blokovskih naselij) kalijo vsakodnevni bivanjski ritem (z motorji in starimi avtomobili).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

kapitalizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj napraviti, delati koga/kaj kapitalističn-ega/-o
Nove družbene razmere so družbeni razred /na novo/ kapitalizirale.

2.

kdo/kaj spremeniti kaj v kapital
Družba je /ponovno/ kapitalizirala prihranke.

3.

iz finančništva kdo/kaj pripisati kaj h glavnici
Kapitalizirali so obresti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

kázati tudi kazáti kážem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati bolj opazno/vidno koga/kaj
/Z vidno zavzetostjo / Vidno zavzeto/ (mu) je kazal vse vrste blaga.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pozornost k/proti komu/čemu / na koga/kaj za kom /po čem / za kom/čim
/S prizadetostjo/prizadeto/ je kazal proti vratom.

3.

nav. v zvezi s pot kdo/kaj voditi, usmerjati pot
Dekle (jim) je /z žepno baterijo/ kazala pot.

4.

kaj označevati kaj / koliko
Števec je kazal sto petdeset kilometrov na uro.

5.

navadno čustvenostno kdo/kaj imeti koga/kaj vidno, opazno
Prekratko krilo kaže noge.

6.

kdo/kaj posledično izražati, označevati kaj
Letna bilanca kaže hudo izgubo.

6.1.

nekdo/nekaj izražati kaj 'možnost, verjetnost'
Kazalo je, da ga bodo odpustili.

7.

kdo/kaj imeti sporočilne zunanje znake
Letina /dobro/ kaže.

8.

navadno v 3. osebi nekdo/nekaj prisojati komu/čemu /s kom/čim
Kaže mu /dobro/.

9.

v posplošenem pomenu kdo/kaj delati opazno/vidno koga/kaj / koliko 'stanje/lastnost/odnos' v čem / kje
V vsaki družbi kaže naklonjenost do nje.

9.1.

V šoli je kazal pridnost.

9.2.

Ta obleka ga je kazala mlajšega.

10.

čustvenostno, navadno v 3. osebi komu/čemu izražati se kaj 'primernost/potrebnost'
Kaže pustiti vse skupaj.

10.1.

v zvezi z drugega, izpustno, navadno z nikalnico komu/čemu izražati se kaj 'primernost/potrebnost'
Vdal sem se, drugega mi ni kazalo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

kísati se -am se nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj postajati slabši, neuporaben
Hrana se (v tej vročini) kisa.

2.

čustvenostno kdo/kaj postajati nejevoljen, nerazpoložen
Kar naprej se nekaj kisa.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

kóckati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo igrati se s koc kam i
Rad je kockal /na srečo/ (s komer koli).

2.

kdo/kaj tlakovati s koc kam i kaj
Delavci trenutno kockajo cel mestni trg.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

komunicírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja (govorjenja)

1.

oseba v množini/dvojini kdo/kaj sporazumevati se
/Redno/ komunicirajo /med seboj/.

2.

kdo/kaj sporazumevati se s kom/čim
/Brez vsakega predsodka/ komunicira z vsakim.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

končáti -ám dovršni glagol, fazni glagol (končnosti)

1.

v pomožniški vlogi kdo/kaj nazadnje narediti kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Končal je predavati.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj na koncu narediti kaj s čim 'delom/delovanjem/dejavnosti'
Ciklus oddaj bodo končali z analizo Cankarjeve drame.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v celoti narediti kaj
Jopico je hitro končala.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj na koncu biti v/na/pri kom/čem / kje
Fant je /zaradi prehudih poškodb/ končal pri zdravniku.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

kontrolírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol upravljanja

1.

kdo/kaj sistematično pregledovati/nadzorovati koga/kaj
Živila /pogosto in redno/ kontrolirajo (v različnih trgovskih centrih) (z različnimi prehrambenimi in sanitarnimi inšpektorji).

2.

kdo/kaj odločujoče vplivati na, skrbeti za koga/kaj
Ta človek zna kontrolirati svoja čustva.

3.

kdo/kaj obvladovati koga/kaj
Sovražnik je /suvereno/ kontroliral vso državo.

4.

iz šaha kdo/kaj obvladovati kaj
Figura kontrolira polje.

5.

iz šolstva kdo/kaj preverjati kaj
Kontrolirajo njihovo znanje.

6.

iz fizike kdo/kaj nadzorovati kaj
Kontrolirajo jedrsko reakcijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

kósiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo jesti
Rad kosi mastne jedi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

kraljeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj biti kralj, vladati kot kralj
Dolga leta je (v tej deželi) kraljevala znana dinastija.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj opaženo stati, nahajati se
(Nad mestom na hribu) kraljuje še zelo ohranjen grad.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

krásti krádem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj brez dovoljenja jemati koga/kaj
(Staršem) je /kot tujec občasno/ kradel denar (iz denarnic).

2.

iz narodopisja kdo ugibati kaj 'katero blago predstavljajo drugi'
Šli so se igrico blago krasti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

križáriti -im nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v vodi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Jadrnica križari po morju /proti toku/.

2.

iz navtike kaj v vodi premikati se
Jadrnica križari /po določenem kurzu/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

krulíti in krúliti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oglašati se z zamolklim glasom
Pijanci so krulili in tulili.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj odzivati se komu/čemu / na koga/kaj
/Prizadeto/ je krulil nanje in na krivice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

kvantáti -ám nedovršni glagol, glagol govorjenja, slabšalno

1.

kdo/kaj vsebinsko prazno, nespametno govoriti
Nekateri prav radi kvantajo.

2.

čustvenostno kdo/kaj s praznim, nespametnim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na dolgo in široko/ kvantal o dolžnostih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

lastíti si -ím si nedovršni glagol, glagol upravljanja

1.

kdo/kaj urejati, obvladovati, upravljati koga/kaj
Urednik si lasti gradivo in pravico objave.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kakšno stanje/lastnost
Kraj si lasti ime trga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

licencírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uradno potrditi, potrjevati koga/kaj za ustrezn-ega/-o
/Z veseljem/ so licencirali objekte in tekmovalno traso.

2.

iz veterine, v posplošenem pomenu kdo/kaj uradno potrditi, potrjevati koga/kaj za ustrezn-ega/-o
(V njegovem hlevu) so licencirali vse bike in žrebce.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

málicati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj jesti v času malice
/Redno/ so malicali (enolončnico).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

meníti se za in méniti se za -im se za nedovršni glagol, glagol mišljenja, navadno z nikalnico

1.

kdo/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost, skrb za koga/kaj
Nihče se ne meni za njegove ideje.

2.

kdo/kaj imeti odnos, odziv, čutenje za koga/kaj
Ni se menil za njene besede.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ménjati tudi menjáti -am dovršni glagol, glagol splošne lastnosti/splošne spremembe

1.

kdo/kaj napraviti dati kaj za kaj
Menjali so (jim) kruh za cigarete.

2.

kdo/kaj spremeniti kaj
Tolarje je /slabo/ menjal (za marke).

3.

kdo/kaj na novo dati kaj
(Pri avtu) je menjal prebito izpušno cev.

4.

kdo/kaj na novo postaviti koga/kaj
Trener je (v ekipi) menjal oba slabša igralca.

5.

kdo/kaj na novo dobiti kaj
Živali /večkrat/ menjajo dlako.

6.

kdo/kaj spremeniti kaj
Menjali so stanovanje (za nekaj mesecev).

7.

kdo/kaj spremeniti koga/kaj
Človek /z delom/ menja naravo in sebe.

8.

iz avtomobilizma kdo na novo postaviti drugačen položaj zobnikov
Menjal je prestavo.

9.

iz medicine kdo spremeniti glas
V puberteti je menjal glas.

10.

iz jezikoslovja kdo na novo postaviti kaj
Menjal je končnice pri glagolu.

11.

iz šaha kdo zamenjati kaj
Šahista sta menjala trdnjavi.

12.

iz vojaštva kdo naprej premakniti zapovrstjo isto nogo
Vojaki so menjali korak.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

mériti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj določati kaj
Dolžino asfalta so merili /v metrih/.

1.1.

kdo/kaj ocenjevati, vrednotiti kaj
Ljubezen /varljivo/ meri /po besedah/.

2.

kdo/kaj imeti, držati koliko / koliko česa / kaj
Moški meri meter osemdeset.

3.

čustvenostno kdo/kaj gledati koga/kaj
Tujca so merili /od nog do glave/.

4.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati proti komu/čemu / v/na/skozi koga/kaj / na/v/po kom/čem / kam / kod
S puško /slabo/ meri.

4.1.

S tem vprašanjem meri na domače razmere.

5.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj
Sobo je meril z odločnimi koraki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

molčáti -ím nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj ne govoriti, ne izražati svojega mnenja
(V sobi) so molčali /kot okameneli/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

mrazíti -ím tudi mráziti -im nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, navadno v 3. osebi

1.

brezosebnobolezensko motiti koga/kaj
(Podvečer) vedno bolj mrazi.

2.

kaj bolezensko motiti koga/kaj
Dež ga mrazi (po nogah).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

nabráti si -bêrem si dovršni glagol, glagol ravnanja, čustvenostno

v posplošenem pomenu kdo/kaj pridobiti si koga/kaj
/Sčasoma oz. z leti/ si je nabral izkušnje in zanesljive ljudi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

nadaljeváti se -újem se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu

1.

kdo/kaj biti, obstajati dalje
Sezona se nadaljuje.

2.

kaj biti, obstajati v/na/pri čem / kje / kdaj dalje
Roman se nadaljuje v reviji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

nadgradíti -ím dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj dodati kaj
(Stolpnici) bodo nadgradili nadstropje.

2.

kdo/kaj dodatno tvoriti kaj
Hišo bodo /hitro oz. v najkrajšem času/ nadgradili (z nadstropjem).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

nadzorováti -újem nedovršni glagol, glagol upravljanja

1.

kdo/kaj sistematično pregledovati koga/kaj
Živila /pogosto in redno/ nazorujejo (v različnih trgovskih centrih).

2.

kdo/kaj odločujoče vplivati na koga/kaj
Ta človek zna nadzorovati svoja čustva.

3.

kdo/kaj obvladovati koga/kaj
Sovražnik je /suvereno/ nadzoroval vso državo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

nagájati si tudi nagajáti si -am si nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, oseba v množini/dvojini

kdo/kaj povzročati si nevšečnosti
(Med poukom) si /kar naprej/ nagajajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

najéti -jámem dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj začasno namensko dobiti koga/kaj
(V klubu) so /za krajši čas/ najeli dobrega kuharja in natakarja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

naletéti na -ím na dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj nepričakovano najti, srečati koga/kaj
(V leksikonu) je naletel napake.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

naletéti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj priti, pojaviti se blizu/sredi/okoli/okrog koga/česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/po/pri čem / med/pred/pod/nad/za kom/čim / kod / kje
/Postopoma/ so se muhe naletele na meso.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

namériti se -im se dovršni glagol, glagol omogočanja nastajanja, redko

1.

kdo/kaj nameniti se, odločiti se kaj
Namerila se je obiskati znanko.

2.

kaj dogoditi se, pripetiti se
(Pred odhodom) se je namerila čudna stvar.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

namnožíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj številčnejše
/Kot pravi gospodar/ si je čredo /krepko/ namnožil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

namnožíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti se številčnejše
Delo se (mu) je /brez prave kontrole preveč/ namnožilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

napénjati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, v posplošenem pomenu

1.

kdo/kaj močno nategovati, večati koga/kaj
(Na violino) si je napenjal nove strune.

2.

iz anatomije kdo/kaj zelo forsirati kaj
(Pri solopetju) je /preveč/ napenjala glasilke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

napénjati se -am se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

1.

kdo/kaj preveč intenzivno delovati, prizadevati si
Vse dni v tednu se /pretirano/ napenja /z učenjem/.

2.

kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad napenja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

napihováti se -újem se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno, v posplošenem pomenu

1.

kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad napihuje.

2.

iz agronomije kaj napenjati se
Sir se /zaradi nepravih pogojev/ napihuje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

naročíti se na -ím se na dovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj prijaviti se na kaj
/Kot velik navdušenec/ se je naročil tudi na njihovo glasilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

naselíti -sélim dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj načrtno premakniti koga/kaj iz/z/ od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim kod / kje / kdaj / od—do kdaj
Delavce so iz predmestnih barak naselili v nova stanovanja.

2.

kdo/kaj načrtno zavzeti kaj
Prazna področja so /nahitro/ naselili (s prišleki).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

naselíti se -sélim se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj načrtno premakniti se proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim kod / kje / kdaj
/Končno/ so se naselili v nova stanovanja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

nastájati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu

GLEJ: nastáti

iz meteorologije kaj pojavljati se, prihajati od—do/iz česa / sredi česa / v/na/ob/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
Sredi Atlantika nastaja področje nizkega zračnega pritiska.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

nastáti -stánem dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu

kaj začeti obstajati od—do/iz česa / sredi česa / v/na/ob/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
V tistem času je nastalo več novih kolonij.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

navêsti -vêdem dovršni glagol, glagol govorjenja (glagol ravnanja)

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj glasovno ali pisno posredovati kaj / koliko česa / koga
V/Za ilustracijo je navedel več praktičnih resničnih primerov.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga proti/k/h komu/čemu / v/na koga/kaj
Navedla jih je k dobrodelnim akcijam.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

nêsti nêsem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj premikati koga/kaj
/Lahkotno/ nese otroka in kovček.

2.

kdo/kaj z določenim namenom premikati koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Nesla jim je malico.

3.

kdo/kaj z določenim namenom premikati koga/kaj do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Tok ga je nesel v vrtinec.

4.

v posplošenem pomenu kaj delovati
Ta puška /daleč/ nese.

5.

knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj prevladati koga/kaj
(Pri delu) nese vsakogar.

6.

v posplošenem pomenu kaj prinašati korist/dobiček
Trgovina /dobro/ nese.

7.

kaj prinašati, izločati
Jarčke so začele nesti.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

obdržáti se -ím se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati biti, obstajati čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj / do kdaj
Takšna rastlina se v naravi ne bi mogla obdržati.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj oprijemajoč se česa ne prenehati biti, obstajati čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj / do kdaj
/Z uzdo/ se je obdržal na konju.

3.

kdo/kaj ohraniti se
Sin podjetnik se bo obdržal /kot njegov oče/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

obésiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj namestiti koga/kaj mimo/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / kam / na/v/po/ob kom/čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod
Sliko je obesila na zid na hodniku.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj povedati, naložiti komu/čemu koga/kaj
/Na grbo/ mu je obesila kar oba otroka.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

obnášati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj izražati se
(Do starejših) se /vljudno/ obnaša.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dokazovati se
Te gume se na snegu /dobro/ obnašajo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

obráčati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati se
(V razredu med poukom) so se /kar naprej/ obračali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

oddélati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno opraviti koga/kaj
Vse si je obdelal /sam, ročno/, (z dletom).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj
Svoje je /uspešno/ oddelal in odšel.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

odmériti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

GLEJ: mériti 1

2.

kdo/kaj določiti, nameniti komu/čemu kaj / koliko česa glede na višino in določene okoliščine
/Pod prisilo/ so mu odmerili pokojnino.

3.

iz geografije kdo/kaj določiti kaj
Za nadaljnjo orientacijo so odmerili azimut.

4.

iz prava kdo/kaj določiti, nameniti komu/čemu kaj / koliko česa glede na višino in določene okoliščine
/Glede na hud prekršek/ so jim odmerili visoko kazen.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

opazíti in opáziti -im dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj čutno zaznati koga/kaj
Ladje opazi (skozi okno s prostim očesom).

2.

kdo/kaj zaznati / biti pozoren na koga/kaj
Mladega umetnika so kmalu opazili.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

opráviti z/s -im z/s dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj končati s kom/čim
S svojo prejšnjo družbo je opravil.

2.

v zvezah z imeti nič, ne imeti nič, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
V tej službi ima opraviti z ljudmi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

osvobodíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol (splošne) spremembe

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti/povzročiti kaj
Paznik je (jetniku) osvobodil roke.

2.

navadno čustvenostno kdo/kaj razbremeniti koga/kaj koga/česa
Osvobodili so ga vojaške obveznosti.

3.

navadno čustvenostno kdo/kaj narediti,povzročiti koga/kaj prost-ega/-o
Glasba ga je osvobodila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

oštevílčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj označiti koga/kaj s števil kam i
Vstopnice in račune so oštevilčili.

2.

iz založništva kdo/kaj z zaporedno številko označiti izdajo z majhno naklado
Knjigo, izdano kot dragoceno redkost, so oštevilčili.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

pásti -pádem dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

GLEJ: pádati 1-10

11.

kdo ne narediti izpit
Padel je (pri matematiki).

12.

knjižno pogovorno kdo nezadostno narediti kaj
Spet je padel matematiko.

13.

iz finančništva kaj spremeniti se na slabše
Tečaj dolarja je padel.

14.

iz šaha kaj spremeniti se na slabše
Figura je padla.

15.

iz športa kdo slabo predstaviti se
Tekmovalec je padel.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

pítati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

GLEJ: redíti

2.

čustvenostno kdo/kaj načrtno hraniti koga/kaj
Živino /kar naprej/ pitajo (s kruhom).

3.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj načrtno obkladati koga/kaj s čim
Domače /kar naprej/ obklada s psovkami in z drugimi zmerljivkami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

plúti plôvem in plújem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj v vodi premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Jadrnica pluje k otoku /proti toku/.

2.

iz navtike kaj v vodi premikati se
Plujejo /po kurzu/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

podélati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno opraviti koga/kaj
Vse si je podelal /sam, ročno/, (z dletom).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj
Svoje je /uspešno/ podelal in odšel.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

pokúsiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati v usta kaj / malo česa
Pokusila je kavo, če je dovolj sladka.

2.

kdo/kaj navadno piti, jesti kaj
Črne kave /sploh/ ne pokusi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

pokúšati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj za ugotavljanje kakovosti dajati v usta kaj / malo česa
Pokušali so jedi in pijače.

2.

čustvenostno, navadno z nikalnico kdo/kaj (pre)malo piti, jesti kaj
Jej, nikar samo ne pokušaj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ponočeváti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno čustvenostno

v posplošenem pomenu kdo/kaj ostajati čez noč
Po cele tedne ponočuje (sredi mesta).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ponovíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kaj ponovno dogoditi se, pripetiti se
Nesreča se je ponovila (na istem odseku ceste).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ponudíti in ponúditi -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj na/v/za kaj / kam z določenim namenom, ciljem
Predlog so (jim) ponudili na glasovanje.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj omogočiti kaj
Vrh je (planincem) (v smeri Karavank) ponudil lep razgled.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

poročíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj narediti koga za moža in ženo
Matičar in potem še župnik sta ju poročila.

2.

čustvenostno kdo/kaj dati, oddati koga v zakon s kom
Oče ga je /na silo/ poročil s premožnejšo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

poskúšati -am tudi poizkúšati -am nedovršni glagol, glagol razumevanja

GLEJ: preizkúšati 1

GLEJ: preizkúsiti 1

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj poskusno ugotavljati kaj 'lastnost, tvarino'
Novo cepivo so /previdno praktično/ poskušali.

2.

kdo/kaj prizadevati si ugotavljati, uresničevati dejanja
Poskušal je odpreti vrata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

potegníti se in potégniti se -em se dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj postati daljši
Krilo se je na eni strani potegnilo.

2.

knjižno pogovorno kdo postati višji in tudi večji
V nekaj letih se je zelo potegnil.

3.

knjižno pogovorno kdo/kaj premakniti se vstran v/na/čez kaj / kam
Čete so se potegnile v ozadje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

poznáti se -znám se nedovršni glagol, glagol razumevanja

1.

čustvenostno kaj biti viden/kazati se na/po/pri/v kom/čem / kje
Bolezen se (ji) pozna na obrazu.

2.

kdo/kaj biti znan s kom/čim
Njegov oče se /osebno in po vezah/ pozna z direktorjem.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

premísliti -im dovršni glagol, glagol mišljenja

1.

kdo/kaj mišljenjsko obravnati, usmeriti kaj , razmisliti kaj / o čem
Trditve je še enkrat /temeljito/ premislil.

2.

kdo presoditi, oceniti kaj / o čem
Premislil je nastalo situacijo / o nastali situaciji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

premíšljati -am nedovršni glagol, glagol mišljenja

GLEJ: premísliti 1-2

3.

kdo/kaj pozitivno, negativno meniti kaj / o kom/čem
Premišljala je njegove besede.

4.

kdo/kaj pozitivno, negativno meniti
Tudi on premišlja /kot vsi/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

presédati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja

kdo/kaj premeščati se od—do/s/z koga/česa / od kod / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje /kod
Presedala se je proti vratom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

prestáviti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/skozi koga/kaj / kam
Torbo je /nervozno/ prestavil iz roke v roko.

2.

kdo/kaj dati koga/kaj
/Brez pravih pojasnil/ so jo prestavili.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj na/v kaj 'stanje/dogajanje'/ kdaj
Čas obiska je prestavil na drugi teden.

4.

iz avtomobilizma kdo/kaj spremeniti hitrost
Prestavil je.

5.

iz čebelarstva kdo/kaj dati koga/kaj
Prestavil je čebele.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

pretirávati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj dajati vsemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici
Še zmeraj rad pretirava (pri vsakem delu).

2.

kdo/kaj upravljati v čem /s čim
(Na sprejemu) je pretiravala v izbranem oblačenju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

pretíti -ím nedovršni glagol, glagol govorjenja (glagol ravnanja)

1.

kdo/kaj preteče napovedovati, zamahovati komu/čemu kaj / s čim
/Brez zadržkov/ jim je pretil z zaporom.

2.

kdo/kaj preteče napovedati se komu/čemu
Pretita jim vojna in vojska.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

preživéti se -ím se dovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

kaj postati zastarelo
Taka miselnost se je že preživela.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

prežívljati se z/s -am se z/s nedovršni glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol

kdo shajati s čim
Preživlja se z invalidnino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

pričákati -am dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj s čakanjem doseči koga/kaj
/Končno/ so pričakali prevod te pesnitve.

2.

kdo/kaj ostati sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kdaj / koliko časa za koga/kaj
Goste so pričakali pred hišo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

pridrževáti si -újem si nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

GLEJ: pridržáti si

iz prava kdo/kaj pravno, pogodbeno zagotavljati si kaj ‘pravico’
/Po vseh zakonih in predpisih/ si pridržuje nadzorstvo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

prihájati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega) premikanja

GLEJ: príti 1-6

7.

kdo/kaj začenjati staviti se
Oprema za tovarno že prihaja.

8.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj postajati kakšen iz/do česa / k čemu / v kaj
Prihaja nemiren.

8.1.

postajati
/Slabo/ (mu) prihaja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

prilastíti si -ím si dovršni glagol, glagol upravljanja

1.

kdo/kaj neupravičeno narediti kaj za svoje
Urednik si je prilastil gradivo in pravico objave.

2.

kdo/kaj neupravičeno nadvladati koga/kaj
/S svojo kljubovalnostjo/ si je moža /popolnoma/ prilastila.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

pripetíti se -ím se dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

kaj dogoditi se, zgoditi se kot okoliščina
Pripetila se je nesreča.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

prispéti -spèm dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kaj z določenim namenom priti
Prispelo je pričakovano sporočilo.

2.

kdo z določenim namenom priti
Turista sta /z letalom srečno/ prispela (na cilj).

3.

iz poštarstva kaj z določenim namenom priti
Prispela je pošiljka (od ponudnika).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

pristáti -stánem dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj s plutjem priti do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/za/pod/nad/med koga/kaj / ob/pri/na/v čem / med kom/čim / kam / kje
/Zaradi nevihte/ čoln ni mogel pristati ob pomolu.

2.

čustvenostno kdo/kaj po intenzivnem premikanju, potovanju ustaviti se ob/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje
Po celodnevnem obhodu so /zaradi utrujenosti/ pristali pri znancih v najbližnji gostilni.

3.

kdo/kaj dati pristanek v/na kaj / koliko česa
Dekle je /s težavo/ pristala na zahtevo, naj se čimprej poroči.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

pristáti na -stánem na dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja, glagol ravnanja

kdo/kaj dati pristanek na kaj / koliko česa
/Veselo/ je pristal na pogajanja z novimi partnerji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

príti do prídem do dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

kdo/kaj začeti nahajati se do koga/česa / do kod
Zdravnik je prišel do zoba.

2.

kdo/kaj doseči/prebiti se do koga/česa
Prišel je do zasluženega denarja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

príti na prídem na dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

knjižno pogovorno, navadno v 3. osebi kdo/kaj biti na koga/kaj koliko / koliko česa
Na enega učitelja je prišlo deset otrok.

2.

knjižno pogovorno kdo/kaj razdeliti se na koga/kaj
Vsi stroški so prišli nanjo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

privláčiti tudi privlačíti -im nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

1.

kdo/kaj mikati koga/kaj
/Zelo/ ga privlačijo stari gradovi.

2.

kdo/kaj zanimati koga/kaj
Njena lepota je privlačila fante.

3.

iz fizike kaj s privlačno silo delovati na kaj
Magnet privlači rudnino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

privolíti -vólim dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj dati pristanek v/na kaj / koliko česa
Dekle (mu) je /s težavo/ privolila v zakon.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

prizadévati -am nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo/kaj vznemirjati koga
Te besede so jo /boleče/ prizadevale.

2.

kdo/kaj kvariti koga/kaj
Potresi /najbolj/ prizadevajo stare stavbe.

3.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj povzročati komu/čemu kaj 'določena stanja/lastnosti'
Otroci mu prizadevajo skrbi in žalost.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ravnáti -ám nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj delati ravno kaj
Ravnali so (jim) parcelo.

1.1.

kdo/kaj staviti kaj v naraven, pravilen položaj
Ravnal (mu) je izpahnjeno nogo.

2.

kdo/kaj izražati odnos, razmerje s kom/čim
/Grdo/ ravna s knjigami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ravnáti se po -ám se po nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj delati po kom/čem
Zmeraj se je ravnal po drugih.

2.

kdo/kaj delati po čem
Ravna se po navodilih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

razhodíti -hódim dovršni glagol, glagol (splošne) spremembe

1.

kdo/kaj pripraviti kaj
/Z veseljem/ (jim) je razhodil pot.

2.

kdo/kaj lastnostno spremeniti kaj
/Prav nemarno/ si je razhodil čevlje in pete.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

razmísliti -am dovršni glagol, glagol mišljenja

1.

kdo/kaj mišljenjsko obravnati, usmeriti kaj / o čem
O vsaki potezi /temeljito/ razmisli.

2.

kdo presoditi, oceniti kaj / o čem
Treba je razmisliti možnosti uresničitve.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

razmíšljati -am nedovršni glagol, glagol mišljenja

1.

kdo/kaj mišljenjsko obravnavati, usmerjati kaj , misliti kaj / o čem
Razmišlja, zakaj se je to zgodilo.

2.

kdo/kaj pozitivno, negativno meniti o kom/čem
Večina razmišlja o tem /drugače/.

2.1.

kdo/kaj pozitivno, negativno meniti
Tudi on razmišlja /kot vsi/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ríniti v -em v nedovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo premikati, spravljati koga/kaj v kaj / kam
Sina je /že neokusno/ rinil na fakulteto.

2.

čustvenostno kdo/kaj vztrajno siliti v koga/kaj
/Z neumestnimi vprašanji/ je rinil v njo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

rodíti -ím dovršni in nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)

1.

kdo/kaj dati
/Prezgodaj, vendar z lahkoto/ je rodila.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročiti, dati kaj
Ti dogodki so rodili zaskrbljenost in bolečino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

shájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj imeti materialne možnosti za obstoj, delovanje
/Še kar/ shaja.

2.

knjižno pogovorno kdo/kaj preživljati se s kom/čim
Z ženo /še kar/ shajata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

shájati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj dobivati se
(Pri njem in okrog njega) se /pogosto/ shajajo sosedje.

2.

knjižno pogovorno kdo/kaj dobivati se s kom
/Redno/ se shaja z najbližjimi prijatelji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

skrbéti za -ím za nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

brezosebnovznemirjati koga za koga/kaj
/Zelo/ jo skrbi za zdravje.

2.

kdo/kaj prizadevati si za koga/kaj
Ta človek /očetovsko/ skrbi za sirote.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

slabíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročati koga/kaj oslabel-o/-ega
Bolezen /parviloma/ slabi človeka.

2.

navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročati koga/kaj nepopoln-o/-ega v smislu neopravljanja vlog
/Z neprestanim zviševanjem cen/ slabijo zanimanje kupcev.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

slonéti na -ím na nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj imeti temelj, osnovo na čem / kje
Celo naselje sloni na pilotih.

2.

kaj oblikovati se na kom/čem kot temelju
Trditev sloni na dejstvih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

snežíti -ím nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, brezosebno

1.

padati iz oblakov v obliki snežink
/Neprenehoma/ sneži.

2.

čustvenostno, preneseno kaj v veliki količini mirno padati kot sneg
Cvetni lističi snežijo (z drevesa).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

spáti spím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj biti v stanju telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti
Nekateri so spali, drugi pa bedeli.

1.1.

kdo/kaj biti navadno v leže čem položaju zaradi počitka
Vsak dan spi /do osmih/.

2.

kdo/kaj imeti prostor sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek
Spijo kar na prostem, na tleh.

3.

čustvenostno kdo/kaj biti nedejaven, nedelaven, ne sodelovati
Mladina ni organizirana, spi.

4.

neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj nedejavno nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek
V mladostnikih spolnost še spi.

4.1.

kdo/kaj biti pokopan kje / v čem
Rad bi spal v domači zemlji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

sporazuméti se -úmem se dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol razumevanja

1.

navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj z govorjenjem se skupaj opredeliti za koga/kaj / o kom/čem
(S pogajalsko skupino) so se sporazumeli o spornih vprašanjih.

2.

navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj izmenjati misli
Sporazumejo se v angleščini.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

sporočíti -ím dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj posredovati komu/čemu kaj / o čem / koliko česa
/Po lokalnem radiu/ jim je sporočil vse najnovejše novice.

2.

kdo/kaj reči kaj / o čem / koliko česa
/Nepričakovano/ (jim) je sporočil žalostno vest, da je umrl njihov dober znanec.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

spotakníti se in spotákniti se -em se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj sunkovito zadeti se v/ob/na koga/kaj
Ob prag se je /skoraj/ vsak spotaknil.

2.

kdo/kaj sunkovito zadeti se
/Zaradi svoje vsesplošne nerodnosti/ se vsake toliko spotakne.

2.1.

/Zaradi nepazljivosti/ se mu zadnje čase večkrat spotakne.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

spovédati se spovém se dovršni glagol, glagol govorjenja

kdo/kaj razkríti se glede koga/česa / za koga/kaj
Spovedal se (mu) je glede svojih otrok.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

správiti ob -im ob dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj ob koga/kaj
Spravili so ga ob denar.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj ob koga/kaj
Spravila ga je ob živce, pamet in čast.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

stakníti in stákniti -em tudi iztakníti in iztákniti dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, navadno čustvenostno

1.

kdo/kaj skupaj dati koga/kaj
/Po že utečeni navadi/ si je razpoložljive dele staknil (v uporabno cev za črpanje vode).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
/S težavo/ so ga /končno/ le staknili.

3.

knjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Staknil je hud prehlad in nato še resno bolezen.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

stískati1 -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

GLEJ: stísniti 1-7, 9-10

1.

čustvenostno kdo imeti stisko
/Kot predniki/ so stiskali (pri hrani).

2.

iz fizike kdo/kaj prostorsko manjšati, tlačiti kaj
Plin so stiskali v jeklenke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

stísniti se -em se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

čustvenostno kdo/kaj dati se k/h komu/čemu / v/na/ob/pod/nad/med/skozi koga/kaj / kam / kod
/Zelo na hitro in hinavsko/ se je stisnil k tlom, pod mizo.

2.

čustvenostno kdo na hitro odditi iz/z/od koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/skozi koga/kaj / kam / kod
/Zelo na hitro in hinavsko/ se je stisnil iz hiše v gozd.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

stókati -am,stilno stóčem nedovršni glagol, glagol govorjenja, navadno čustvenostno

1.

kdo/kaj dajati, oblikovati zategle glasove, nerazločno govoriti zlasti zaradi telesne bolečine
Kar naprej stoka /zaradi krivic ali od bolečin/.

2.

kdo tožiti kaj / o čem
/Brez pravih vzrokov/ stoka o svoji usodi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

stopnjeváti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj intenzivno podpirati, večati kaj
(Pri drugem zdravljenju) so (pri težjih bolnikih) dnevno količino zdravil /počasi/ stopnjevali.

2.

iz jezikoslovja kdo/kaj pregibati kaj
Pridevnike so stopnjevali /opisno in z obrazili/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

storíti -ím dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj narediti kaj
To je že večkrat storil.

1.1.

kdo/kaj uresničiti kaj , koliko česa 'kako opravilo, delo, dejanje'
Storiti korak.

2.

kdo/kaj povzročiti kaj , koliko česa 'kako dejanje'
Storil (jim) je veliko uslugo.

3.

v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določiti koga/kaj / komu/čemu kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Bogastvo ga je storilo prevzetnega.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

strašíti -ím in strášiti -im nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo/kaj vznemirjati koga
Bližnje je strašil /s puško/.

2.

brezosebnovznemirjati koga zaradi koga/česa / za koga/kaj
/Kar naprej/ jih nekaj straši.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

stréči stréžem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dajati koga/kaj
Strežejo /pretežno/ domače jedi.

2.

kdo/kaj skrbeti komu/čemu / za koga/kaj
Stregla ga je /v bolezni/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

súkati se okoli/okrog -am se okoli/okrog in súčem se okoli/okrog nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjali se okoli/okrog koga/česa
Okoli sladice se je sukalo kar nekaj slastičarjev.

2.

čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj 'dejavnosti/lastnosti/stanje' pojavljati se okoli/okrog koga/česa
Njene misli so se /kot nagajivi metulji/ sukale okoli dokončnega odhoda v tujino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

téhtati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj meriti koga/kaj
Tehta meso /na kuhinjski tehtnici/.

1.1.

kdo/kaj dvigati koga/kaj
Tehtal je njegov nahrbtnik.

2.

v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti, meriti
Novorojenček tehta tri kilograme.

3.

kdo/kaj ugotavljati koga/kaj
Tehtali so vzroke in okoliščine za poraz.

3.1.

kdo/kaj ocenjevati koga/kaj
Tehtali so besede in nastali položaj.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

tékati -am nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, čustvenostno

v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma hitro premikati se iz/z/od—do/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od/do kod / kod / kje
Otroci (jim) tekajo po nepokošenih travnikih.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

tekmováti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj medsebojno meriti se v/na/po/pri kom/čem / pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
(Z različnimi tudi tujimi tekmovalci) so /kot že izkušeni tekmovalci/ tekmovali v izbijanju.

2.

navadno oseba v množini/dvojini kdo/kaj medsebojno meriti se za koga/kaj
(Na tujem) so /vsako leto kot že veterani/ tekmovali za naslov najboljšega balinarja v svoji kategoriji.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

tovóriti -im tudi tovoríti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo/kaj premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kje / kod
Velike količine mamila so na sever tovorili /kar v tovornjakih/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

tožíti se in tóžiti se -im se nedovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj nejevoljno pregovarjati se s kom/čim
Kar naprej se /zaradi meje/ toži s sosedi.

2.

kazati se komu/čemu močna želja, domotožje
V tujini se mu je tožilo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

trudíti se in trúditi se -im se nedovršni glagol, stanjski (duševni) glagol

1.

kdo/kaj prizadevati si kaj
/Vidno/ si je prizadeval biti duhovit.

2.

čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj z naporom prizadevati si okoli koga/česa / za koga/kaj / kom/čim
/Vidno/ se trudi okoli nje, ona pa nič.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

tŕžiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj imeti kupno-prodajne stike s kom/čim
(Po vsej državi) trži z lesom.

2.

kdo/kaj prodajati koga/kaj v/na kaj / v/na/po/pri kom/čem / pod/nad/med čim / kam / kje / kod / kdaj
Po vsej državi /kljub visoki obdavčitvi/ trži vino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

učinkováti -újem nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, navadno v 3. osebi

1.

kdo/kaj s svojimi lastnostmi delovati proti komu/čemu / na koga/kaj
Na snov učinkujemo /z močnim segrevanjem/.

2.

kdo/kaj s svojimi lastnostmi vplivati, vzbujati vtis
Učinkuje /zelo bolno/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ugájati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

1.

kdo/kaj biti všeč komu/čemu
Goveja juha ji ugaja.

2.

kdo/kaj ustrezati komu/čemu
Ugajajo mu visoke ženske.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ugíbati -am in -ljem nedovršni glagol, glagol mišljenja

1.

kdo/kaj naključno, intuitivno ugotavljati kaj / o kom/čem
Ugibal je njene misli in skrite namene.

2.

kdo/kaj naključno pravilno odgovarjati na kaj
/Dolgo/ je ugibal, a ni uganil.

3.

kdo/kaj dvomno obravnavati kaj / o kom/čem
Takoj sta začela ugibati, koga bi poslala tja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ukíniti -em dovršni glagol, fazni glagol (končnosti)

1.

v pomožniški vlogi kdo/kaj odločiti se prenehati kaj 'delo/delovanje/dejavnost'
Ukinili so preskrbo.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj odločiti se prenehati kaj 'delo/delovanje/dejavnost'
(Že davno) so ukinili trgovanje.

2.1.

kdo/kaj razpustiti koga/kaj
(Lani) so ukinili občino oz. oddelek.

2.2.

kdo/kaj odpraviti kaj
Ukinili so delovno mesto.

2.3.

kdo/kaj prenehati dajati kaj
Ukinili so kredite.

2.4.

kdo/kaj razveljaviti kaj
Ukinili so pooblastilo.

2.5.

kdo/kaj zmanjšati do konca kaj
Ukinili so nasprotje med ročnim in umskim delom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

uležáti se -ím se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kaj z ležanjem, neuporabo doseči potrebno, ustrezno kakovost
Tovrstna hrana se mora uležati (najprej v shrambi, potem pa še v želodcu).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

umiríti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v mirnejše, harmoničnejše stanje
/Z najrazličnejšimi prepričevanji/ so umirili množico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

umiríti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

v posplošenem pomenu kdo/kaj postati manj intenziven
(Proti jutru) se (ji) je otrok umiril in zaspal.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

uníčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj narediti koga/kaj neobstojnega, neuporabnega
Škodljivce uničijo /s škropljenjem oz. kemičnimi sredstvi/.

2.

kdo/kaj poš kod ovati koga/kaj
Voluhar je uničil sadno drevje.

3.

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj neuporabn-ega/-o
Stroj je (kmalu) /popolnoma/ uničil.

4.

kdo/kaj narediti koga/kaj
Hrup (ji) je uničil živce.

5.

kdo/kaj delovno in bivanjsko onesposobiti koga/kaj
/Z najnovejšimi ukrepi/ so uničili kmete.

6.

kdo/kaj dati, privesti v nič koga/kaj
Uničili so ga /finančno in moralno/.

7.

kdo/kaj privesti, dati v nič kaj
Uničil (ji) je kariero.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

úpati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol

1.

kdo/kaj biti v duševnem stanju, ko se še vidi možnost za rešitev iz težkega položaja
Dolgo časa je /brez posebnih utemeljitev/ upal, nazadnje je obupal.

2.

kdo/kaj želeno možno usmerjati v/na kaj
/Z veliko entuziazma upa v/na ozdravitev.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

upírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj pritiskati kaj v/na kaj / kam
Stol je /z vso silo/ upirala v vrata.

2.

kdo/kaj usmerjati kaj proti/k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
Puške so /sovražno/ upirali proti civilistom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

upokojíti se -ím se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kdo končati obdobje zaposlenosti
/Zaradi zdravstvenih težav/ se je /predčasno/ upokojil.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

užíti užíjem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj voljno uporabiti koga/kaj / koliko česa
/S strahom/ je užil novo zdravilo.

2.

kdo zavestno in čutno dočakati koga/kaj
Malo prvoborcev je užilo konec vojne.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

valíti1 -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj upravljati koga/kaj
Valil je sode (iz kleti in v klet).

2.

kdo/kaj s silo prelagati kaj komu/čemu /na koga/kaj
Vso krivdo za neuspeh je valil na sodelavce.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

varčeváti -újem nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj prizadevno hraniti kaj , varčno ravnati s čim
/Skrbno/ varčuje denar (za avto).

2.

iz finančništva kdo/kaj varčno ravnati
/Namensko/ varčuje (z elektriko).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

vdáti se -dám se dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj pod pritis kom , premočjo prenehati ohranjati voljo, trdnost
Šahist se je /brez pomišljanja/ vdal.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj predati se komu/čemu / v kaj
Sovražniku so se vdali /brez vsakega odpora/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

veselíti se -ím se nedovršni glagol, netvorni glagol, tvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj delati se vesel-o/-ega
/Pri takšnem življenju/ se ljudje lahko veselijo ali jokajo.

2.

kdo/kaj veselo odzivati se zaradi koga/česa
Veselili so se poletja in počitnic.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

veseljáčiti -im nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) ravnanja

kdo/kaj lahkotno zabavati se
/S prijatelji/ je veseljačil (pozno v noč).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

vêsti se vêdem se nedovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj obnašati se
Zna se vesti v vsaki družbi.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj obnašati se pri/na čem / med/pred/za čim / kje / kod / kdaj
Snov se pri nizkih temperaturah /drugače/ vede.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

vprášati za tudi vprašáti za -am za dovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj prizadeti si za koga/kaj
Vprašala je za vizum.

2.

kdo/kaj iskati koga/kaj
Vprašal je za sina.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

vréči se vŕžem se dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, knjižno pogovorno, navadno čustvenostno

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj sunkovito premakniti se k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / po kom/čem /za kom/čim / kam
/Iz obupa/ se je vrgel v prepad.

1.1.

kdo/kaj sunkovito premakniti se okoli/okrog/od/iz/z/s česa / k/h/proti čemu / na/v/med/pod/nad/pred/skozi/čez kaj / po čem /za čim / kod / kam
/Navdušeno se (mu) je vrgla okoli vratu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

vršíti se -ím se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

kaj dogajati se, potekati
Zadnje dejanje drame se vrši (pred hišo).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

vstáti vstánem dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se, spraviti se iz/z/s/od/izpod koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med koga/kaj / od kod / kam
/Kljubovalno/ je vstal izza mize.

2.

navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se, pokazati se iz/z/s/od/izpod/izza koga/česa proti/k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med koga/kaj / ob/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim / od kod /kod/ kam / kje
Danes je sonce že vzšlo izza hribov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

vzdrževáti -újem nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj ohranjati kaj
(V državi) /le s težavo sproti/ vzdržujejo magistralne ceste.

2.

kdo/kaj podpirati koga/kaj
(Med študijem) ga je vzdrževal stric.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

vztrájati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj kljub nasprotovanju še naprej biti, ostajati
Vztrajali so (na svojem mestu).

2.

kdo/kaj kljub nasprotovanju zagovarjati kaj
/Odločno/ vztraja, da se upošteva njegova pripomba.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

vžgáti se vžgèm se dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj zaradi bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov začeti goreti
Suha slama se /hitro/ vžge.

2.

čustvenostno, preneseno kaj pojaviti se z intenzivno svetlobo, z veliko silo
(Na vzhodu) se /zaradi jasnine/ vžge zarja.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

zadélati -am dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno napolniti, obdati koga/kaj
Zadelali so si različne luknje (v hiši).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno namestiti koga/kaj
(Pri šivanju) si je nit /skrbno/ zadelala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

zadélati se -am se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj odeti se
/V hudi nuji/ se je zadelala (v krzneni plašč).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj z delom zadržati se
/Nepredvidljivo/ se je zadelal (na polju).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

zadéti -dénem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj sunkovito udariti koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
(Z orodjem) ga je zadel /v glavo/.

2.

čustvenostno kdo/kaj premi kaj oč se udariti ob/v/na koga/kaj / kam
Pri vstopu je (z opornico) zadel ob podboj.

3.

čustvenostno kdo/kaj delujoč naleteti ob/v/na kaj
Pri delu je zadel ob različne težave.

4.

kdo/kaj dati cilj v/na koga/kaj / kam
Tarčo je zadela (z lokom in puščico).

5.

knjižno pogovorno kdo/kaj dobiti kaj
Na loteriji je zadel enega (od glavnih dobitkov).

6.

čustvenostno kdo/kaj prizadeti koga/kaj
/S svojim dejanjem/ je zadel vso družino.

7.

kaj prizadeti koga/kaj
/Zaradi reform/ je odgovornost zadela tudi njega.

8.

v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' prizadeti koga/kaj
Slepota ga je zadela.

9.

kdo/kaj pokvariti koga/kaj
Potresi /najbolj/ prizadenejo stare stavbe.

10.

kdo/kaj dobro izraziti, prikazati koga/kaj
Portretist je /slabo/ zadel njen obraz.

11.

kdo/kaj mišljenjsko urediti, doseči koga/kaj
/Težko/S težavo/ zadene njene misli.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

zagotovíti -ím dovršni glagol, glagol govorjenja (glagol ravnanja)

1.

kdo/kaj obljubiti komu/čemu kaj / o čem
/Brez zadržkov/ jim je zagotovil nagrado.

2.

kdo/kaj izjaviti komu/čemu za kaj / o čem
/Brez zadržkov/ jim je zagotovil, da bolezen ni nevarna.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

zaíti -ídem dovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja, navadno v 3. osebi

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj spustiti se
Sonce je zašlo (za obzorje).

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj nehote napačno premakniti se
/Brez predhodnih opozoril/ so zašli (v temi).

3.

iz astronomije kaj zaradi vrtenja Zemlje navidezno priti pod obzorje
Danes sonce zaide nekaj minut prej.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

zakuríti in zakúriti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj z iskro povzročiti kaj
(Na jasi) so si podvečer /iz suhega dračja/ zakurili.

2.

čustvenostno, preneseno kdo/kaj postreči komu/čemu neprijetnim
/Zaradi raztresenosti/ mu je zakuril (z zelo nepremišljenim dejanjem).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

zaménjati tudi zamenjáti -am dovršni glagol, glagol splošne lastnosti/splošne spremembe

1.

kdo/kaj napraviti dati kaj za kaj
Zamenjali so (jim) kruh za cigarete.

2.

kdo/kaj spremeniti kaj
Tolarje je /slabo/ zamenjal (za marke).

3.

kdo/kaj na novo dati kaj
(Pri avtu) je zamenjal prebito izpušno cev.

4.

kdo/kaj na novo postaviti koga/kaj
Trener je (v ekipi) zamenjal oba slabša igralca.

5.

kdo/kaj na novo dobiti kaj
Živali /večkrat/ zamenjajo dlako.

6.

kdo/kaj napraviti, da preide kaj
Zamenjali so stanovanje (za nekaj mesecev).

7.

čustvenostno kdo/kaj nadomestiti koga/kaj
Zamenjal je delavca pri stroju.

8.

kdo/kaj imeti koga/kaj za koga
Zamenjal ga je za soseda.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

zastáviti2 -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj dati komu/čemu kaj za zavarovanje upnikove terjatve
/V že hudi stiski/ je gospodarju zastavil hišo.

2.

navadno čustvenostno kdo/kaj dati kaj za koga/kaj
/Dobrohotno/ je za izgradnjo šole zastavil precej svojega denarja.

3.

iz prava kdo/kaj dati komu/čemu kaj za zavarovanje upnikove terjatve
/Kot porok/ je banki zastavil celotno gospodarsko poslopje, brez stanovanjskega dela.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

zaščítiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj zavarovati koga/kaj s kom/čim
Z vodnimi curki so jih zaščitili (pred fizičnimi napadi).

2.

kdo/kaj pravno zavarovati koga/kaj s kom/čim
Sindikat zaščiti koristi delavcev (pred prevelikim izkoriščanjem).

3.

iz avtomobilizma kdo/kaj zavarovati koga/kaj s kom/čim
S premazom so zaščitili spodnji del avtomobila (pred rjo).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

zavírati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

v posplošenem pomenu kdo/kaj onemogočati kaj da bi se hitreje premikalo
Ob vožnji navzdol mora zavirati avto /na vsa štiri kolesa/.

2.

v posplošenem pomenu kdo/kaj motiti koga/kaj da bi hitreje napredovalo ali dosegalo višje stopnje
Suša zavira rastline (pri rasti).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

zídati tudi zidáti -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kdo/kaj delati kaj
Zidajo cesto /v lastni režiji in na črno/.

2.

čustvenostno kdo/kaj sestavljati, tvoriti kaj
Avtor zida stavek /pregledno/smiselno/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

zmánjkati -am dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

1.

navadno v 3. osebi koga/česa nehati biti na razpolago
Zmeraj (mu) zmanjka denarja.

1.1.

koga/česa nehati biti komu/čemu na razpolago
Potapljaču je zmanjkalo zraka.

1.2.

koga/česa nehati biti na razpolago sredi česa / kje
Sredi gozda zmanjka poti.

2.

navadno v 3. osebi kaj biti ukradeno, vzeto
Spet (mu) je zmanjkala ena knjiga.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

znêsti2 znêsem dovršni glagol, stanjski (telesni) glagol

kdo/kaj priti koliko / koliko česa
Obrtniki in celotna obnova (ga) znesejo tri mesečne plače.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

živéti z/s -ím z/s nedovršni glagol, elementarni (tvorni) glagol

1.

čustvenostno kdo bivati, delovati s čim
/Z velikim veseljem veselo/ živi z zemljo in s svojimi najljubšimi knjigami.

2.

čustvenostno kdo soobstajati s kom
/Samo zaradi materialnih koristi/ živi skupaj z njo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

žrtvováti se -újem se nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj darovati se za koga/kaj
Žrtvovala se je za višje cilje svojih otrok.

2.

iz religije kdo/kaj darovati se za koga/kaj
/Kot pravi glasnik vere/ se je žrtvoval za verske resnice.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

aktualizírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj aktualno
Učitelji so aktualizirali pouk (z novimi vsebinami).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

analizírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Analizirali so gospodarske razlage.

2.

iz kemije kdo/kaj s presojo razčlenjevati kaj
Analizirali so določene spojine in zmesi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

anketírati -am nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj s presojo razčlenjevati koga/kaj
Tednik /redno/ anketira bralce.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

báhati se -am se in baháti se -ám se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno

kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad baha /zaradi svojega porekla/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

báviti se z/s -im se z/s nedovršni glagol, glagol ravnanja

v posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
/Zaradi veselja in z veliko prizadevnostjo/ se bavi z mladino.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

beráčiti -im nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja

čustvenostno kdo/kaj prositi
Berači /kot zadnji klošar/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

beráčiti za -im za nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja

čustvenostno kdo/kaj ponižno prizadevati si za koga/kaj
Zdravstveno osebje je /dobesedno/ beračilo za nekaj novih aparatur in za boljše pogoje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

betonírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

kdo/kaj delati kaj z betonom
/Po italijanski maniri/ (jim) betonirajo dovoze do hiš.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

bistríti se -ím se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti

v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati bister, zelo prozoren
Voda se bistri.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

bíti brez sem brez nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj ne imeti koga/česa
Je brez sorodnikov.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

bíti ob sem ob dovršni in nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj izgubiti koga/kaj
Je ob prijatelje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

bíti od sem od nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti svojina/lastnost od koga/česa
Parcela je od brata.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

bíti pri sem pri nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost pri kom/čem
Oni so pri denarju.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

bíti proti sem proti nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje proti komu/čemu
Ves napredni svet je proti terorizmu.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

bíti v sem v nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost ali razmerje v čem
Je /popolnoma/ v glasbi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

bíti z/s sem z/s nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost ali razmerje s kom
Je z uporniki.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

bíti za sem za nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje za koga/kaj
Je za koristne stvari.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

bobnéti -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

1.

kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove
Sod /čudno/ bobni.

1.1.

dajati močne zamolkle glasove
(V moji glavi) bobni.

2.

kaj bobneč premikati se v/na/čez kaj / na/v/po čem / kje / kod / kdaj
Reka bobni čez jez.

3.

kdo/kaj povzročati močne zamolkle glasove na/v/po čem / za/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Stroji (ji) bobnijo po celi hali.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

bojeváti se -újem se nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj biti se za koga/kaj / s kom/čim
/Že pol življenja/ se /dokaj neuspešno/ bojuje s svojim svojeglavim sinom.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

bojeváti se za -újem se za nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj zavzemati se za koga/kaj
/Vztrajno/ se je bojeval za čim boljše delovne pogoje.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

bojkotírati -am nedovršni in dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

v posplošenem pomenu kdo/kaj zavračati koga/kaj
Druge konkurenčne firme so /popolnoma/ bojkotirale njihove izdelke.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

boríti se -ím se nedovršni glagol, glagol ravnanja

GLEJ: bojeváti se 1

2.

čustvenostno kdo/kaj biti se skozi/čez kaj / kod / s kom/čim
/Skoraj nemogoče/ se je bilo boriti skozi pregrade / s pregradami.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

bôsti iz bôdem iz nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem

kaj riniti iz česa / od kod
Trava je bodla iz peska.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

bôsti se bôdem se nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj biti se za koga/kaj / s kom/čim
Jelena se bodeta za samico.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ceníti2 -ím nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj zmerom nižje vrednotiti
Prekupčevalec na eni strani ceni (preprodajano robo), na drugi pa draži.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

ceníti se -í se nedovršni glagol, glagol ravnanja, navadno v 3. osebi

kdo/kaj zmerom nižje vrednotiti se
Industrijski izdelki se /brez pravih razlogov in predvsem preveč/ cenijo.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

cijáziti se -im se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem, čustvenostno

1.

kdo/kaj počasi premikati se v določeni smeri do koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
Ribič se je /v trhli ladjici/ cijazil po vodi.

1.1.

kdo/kaj počasi premikati se v prostoru sploh
/Brezciljno/ se cijazi.

2.

slabšalno kdo/kaj potepati se
Cijazi se (okoli) /kot zadnji klošar/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

cmériti se -im se nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol

slabšalno kdo/kaj z jo kom izražati čustveno prizadetost
Otrok se je cmeril in se oklepal matere.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

čárati -am nedovršni glagol, glagol govorjenja, glagol ravnanja

1.

kdo s skrivnostnimi silami vplivati na naravo
Čarovnice so /zavzeto/ čarale.

2.

čustvenostno kdo neopredeljeno delati, izdelovati kaj
Kar nekaj čarajo (iz tistega).

3.

slengovsko, čustvenostno kdo/kaj neverjetno pripovedovati kaj
/Zavzeto/ (jim) je čaral zgodbe o prvih poselitvah.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024

čutíti se in čútiti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol

kdo/kaj zaznavati se, dojemati se
V lastni hiši se je čutil tujca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024